Slovenski glasnik.
125
„Ogenj sem prišel metat na zemljo, in kaj hočem, razun da se užge?" Luk. 12. 49. Wolfovo Sv. pismo V. 225 pa ima: „Ogenj sem prišel na zemljo prinest, in kaj hočem, kakor da se vname?" Ne tajimo, da je tu in tam prestavljalec bolje pogodil pomen iz Bvulgate", kot pa Wolfovo Sv. pismo, a bolje bo menda, ako se v tiskanih zdelkih držimo jednega prevoda.
(Konec prihodnjič.)
Književno naznanilo. V kratkem izide „Lira in Cvetje", zbirka lirinnih pesnij, balad in dramatično delce v verzih „Ljudmela in Privina", ali pokristi-janjenje koroških Slovencev. Delce je spisal gosp. Fr. Zakrajšek, učitelj v Gorici; založita in izdasta je Ivan Dolinar in Avgust Bromic v Trstu. Cena knjižici je 55 kr. z vračunjeno poštnino. Naročnina naj se blagovoli poslati g. pisatelju v Gorico, Via Cocaria 22, ali pa na uredništvo „Jurija", Farneto 323. Trst.
Gramaticke zakladv jazvka slovinskeho. Sepsal Fr. Vvmazal, v BrnS 1885, 8°, 126 str. Cena 70 kr. To je slovenska slovnica, namenjena češkemu narodu! Knjiga je posvečena prečestitemu gospodu dru. Gregorju Kreku, profesorju na graškem vseučilišči, ki je pregledal in popravil uvod. V uvodu g. pisatelj podaje Čehom kratke črtice iz književnosti slovenske; potem v 20. §§. tolmači ter z obilo vzgledi pojasnuje vso slovniško tvarino novoslovensko. Vzgledi so zajeti iz „Kresa", „Ljubljanskega Zvona'*, Novega zakona, Miklošičevega berila in iz Sketove slovnice. Slovnici je pridejano berilo, v katerem čitamo spet sestavke iz „Kresa"j („Mirko Vogrin"), „Ljubljanskega Zvona" (Trdinovo „Vinsko modrost") Jenkov „Naprej", Kopitarjev, Prešimov, Slomškov in Krekov životopis, več krajših člankov in zlasti mnogo pesmij Preširnovih, med njimi tudi „Krst pri Savici.". Knjiga ima lep namen, seznaniti Čehe z našim jezikom, s katerem mislijo „že je nejtežšim nafečim slovanskem".  Bog daj, da bi ga dosegla!
Književnost hrvaška. — Kakor pri nas, tako se tudi pri Hrvatih perijo-dični listi ali časopisi množe bolj, nego treba. Akopram se ne da tajiti, da peri-jodična literatura jako budi narodno zavest, vendar je tudi res, da ona pri malih narodih zavira pravi književni razvoj, ako se preveč pomnoži, kajti delavne moči se preveč drobe; ni ga, ki bi spisoval dobrih knjig; občinstvo čita skoraj same časopise, iz katerih se le površno izobražuje, in ta površnost se potem prav rada poprime tudi značaja čitateljevega. A da jezik v časopisih, zlasti v dnevnikih, ne more vsegdar biti tako oglajen, kakor v knjigah, o tem se pazljivi čitatelj lahko vsak dan sam prepriča. Hrvati imajo že tri šolske časopise, a mesca avgusta jim je profesor G. Fleišer v Belovaru jel izdavati četrtega. Ta „Tumač" za učitelje srednjih in ljudskih šol izhaja 1. in 15. vsacega meseca in stoji na pol leta 2 gld. Hrvaški listi so kar odločno rekli, da tega lista ni bilo treba, če tudi gospod urednik trdi, da takšnega lista Hrvati dosle še niso imeli, kajti dosleden svojemu imenu bode „Tumač" učiteljem samo tolmačil. — V Zadru jel je z geslom „Bogu i Hrvatskoj" izhajati zabavno-poučni list „Hrvatska" po dvakrat na mesec. Stoji na leto 4 gld., a ureduje ga J. Prodan. — „Narod" v Spletu je začel donašati prilogo „Split" namenjeno preprostemu hrvaškemu ljudstvu v Spletu. — „Šumarski list" v Zagrebu od novega leta namesto po šestkrat na leto izhaja vsak mesec.
Izmed plodov, ki jih je obrodila „lepa knjiga", nam je na prvem mestu omeniti „Nove pjesme" od dra. Stef. Ilijaševiča. Ilijaševiceve pesme so se zmeraj odlikovale po dovršeni svoji obliki, a ne da bi s tem hoteli kratiti vrednost vsebini. Niti ,,nove pjesme" ne zaostajajo mnogo za starejšimi  svojimi sestrami,   akopram