Pereča vprašanja podeželskega šolstva O učencih-pastirjih Šolski obisk je v splošnem dober. Najbolje obiskujejo šolo otroci v mestih. N"a deželi pohajajo otroci uradnikov, obrtnikov in kmetov redno v šolo, manjši posestniki, kočarji in viničarji pa zadržujejo deco doma. Manjši posestniki, ki si ne morejo najeti delovnih moči, uporabljajo deco za poljska dela, kočarji in viničarji pa jih pošiljajo celo na delo na gospodarjeva polja in vinograde. V času trgatve gredo siromašnejši otroci od trgatve do trgatve. včasih 2—3 tedne. Starši se opravičujejo, da si morajo otroci nekaj sami zaslužiti za obleko in šolske potrebščine. Čeprav moramo upoštevati socialni moment, vendar zaradi socialnih razmer ne sme trpeti izobrazba najšibkejših slojev, ki jim je naobrazba najbolj potrebna. V veliki meri je odvisen šolski obisk od volje in razpoloženja staršev oziroma skrbnikov. Če se starši zanimajo za napredek svoje dece — četudi so isiromašni — tedaj je obisk vedno dober. Starši imajo sami skrb, da gre deca v šolo. Če pa je staršem vzgoja in izobrazba dece postranska stvar, tedaj je tudi obisk temu primeren, t. j. slab. Ne mislim iti preko dejstev, t. j. da bi ne upošteval gospodarsko socialnih razmer, toda v nobenem primeru ne smejo biti slabe socialne razmere razlog opravičenega izostanka. § 60. zakona o ljudskih šolah določa, da opraviči izostanek iz šole a) otrokova bolezen, b) smrt rodbinskega člana, c) elementarne nezgode. Iz navedenega vidimo, da nobeno delo ne more in ne sme biti opravičilo. Teh strogih predpisov zakona bi se morali držati vsi razredniki in oblast. Prav posebno je važno, da vsi učitelji pastopajo glede zamud enotno, da ni nobenega razloga za kake pritožbe od strani staršev. Šolski upravitelj mora biti nasproti strankam vedno na strani učiteijstva. Dosleden in enoten postopek glede zamud — to sta najvažnejša faktorja dobrega in rednega obiska. Kakor sem uvodoma omenil, je obisk v splošnem dober. Posebno poglavje glede zamud tvorijo učenci - pastirji. Ti obiskujejo šolo neredno, izostajajo tedenski po več dni. V poletnih mesecih prihajajo v šolo le poredkoma. Zanimal sem se več let za obisk učencev - pastirjev ter sem našel malo primerov rednega pohajanja v šolo. Hvala Bogu, da se še najdejo gospodarji, ki nimajo otrok samo za delo, temveč skrbijo tudi za njih dušni blagor. Toda teh je malo. Večina kmetov pa izrablja deco do onemoglosti. Iz statistike, ki sem jo sestavil na osnovi triletnega opazovanja in zbiranja podatkov na naši šoli, je razviden sledeči obisk: Obisku primeren je tudi uspeh teh učencev, ki so največkrat — razen nekaj izjem — najslabši učenci v razredu. Razumljivo je, da ne more niti najboljši učenec slediti pouku, če ne hodi redno v šolo. Uspehov se smemo nadejati samo tedaj, če otroci sistematično sledijo učnemu poteku, da dobe trdno podlago, na katero šele lahko gradijo solidno zgradbo. Tem otrokom manjkajo osnovne stvari in temeljni pojmi: poštevanka, množenje in deljenje; najosnovnejša pravila pravilnega pisanja in govora; gladko in logično čitanje ter pripovedovanje itd. Nekaj škode ima deca od večnega romanja od šole do šole. Vsi dobro vemo, kako slabo vpliva na učni in vzgojni razvoj mcnjanje učiteljev med šolskim letom. — Pregledal sem kataloge in poiskal uspehe zgoraj navedetiih učenccv pastirjev in sem dobil sledeče'številke: Manj^ali število Uspeb — v cdstotkih učencpv - pastirjev Yjfdenje 7 % 1 odličen 14 % 7 prav dober 49 % 34 dober 55 % 67 slab 76 % 21 nezadosten 88 učencev ni izdelalo razreda, 42 učencev pa z uspehom. 67 % je brezuspešno obiskovalo šolo. Če primerjamo to številko s števiikami drugih učencev (10 %), vidimo, da je pri teh otrocih 5—8 krat slabši učni uspeh. Tega neuspeha ne pripisujem toliko manjnadarjenosti otrok, ki služijo, kolikor slabemu obisku in slabim gospodarsko - socialnim razmeram. Še na en problem se moramo ozreti, t. j. na higienske razmere, v katerih živijo omenjeni otroci. Velika večina je slabo oblečena, raztrgana in skrajno umazana. Mnogo otrok sploh nima perila ali je raztrgano in umazano. Če vprašate učenca, zakaj je perilo oziroma obleka umazana in raztrgana, reče, da mu gospodar noče prati in krpati. Revčki si morajo sami prati in šivati, če ljubijo snago. Ker pa jim čuta za snago in čistočo ni nihče vzgojil, živijo v umazaniji ter se tega nvti ne zavedajo. Telesna snaga je še slabša. Telesa si ne umivajo, edino lica si namočijo z vodo. Mila ne poznajo. Da se deca rada ne umiva, je znano. Hrana otrok je nezadostna. Dobivajo, kar ostane in kolikor ostane. Večkrat so tudi lačni. V nasprotju s slabo hrano pa morajo opravljali vsa dela, lahka in težka. Slišal sem kmete, ki so priznali, da jim ta in ta fant oziroma dekle napravi toliko kakor hlapec ali dekla. Deca mora vstajati ob 5., pol 5. ali 4. uri in delati do poznega večera in mraka. Njih delo je različno: pasejo živino, kidajo gnoj in čistijo živino, vozijo in nakladajo gnoj, gonijo živino pri oranju in vlaki, nastiljajo, čuvajo deco, cepijo, žagajo in podirajo drva ter opravljajo vsa poljska in hišna dela. Da se tako izdelanemu in utrajenemu otroku ne ljubi učiti, je razumlpvo. Mnogokrat nimajo primernega prenočišča ter spijo v zatohlih in nezdravih hlevih. Zadnji čas se vedno bolj pojavljajo primeri, da jemljejo kmetje namesto posiuv deco v službo. Ako kličete takega otroka v šolo, vam gospodar reče, da ne potrebuje otroka za šolo. Na drugi strani pridejo starši otrok in za božjo voljo prosijo, da ne kličemo otroka v šolo, češ da ga bo gospodar odpustil; doma pa nima kaj delati in jesti. Kaj naj napravimo? To je težko socialno vprašanje: Kako preskrbeti deco in ji nuditi primerno izobrazbo. To deco. ki služi pii kmetih, bi bilo treba socialno zaščititi orcd izkoriščanjem in omogočiti reden šolski obsk. Zakon bi moral najti učinkovito sredstvo, da bi brezvestne gaspodarje prisilil, da bi deco, ki so jo sprejeli v službo, pošiljali redno in snažno v šolo. Stevilo ucencev - pastirjev 15 18 47 17 13 9 7 4 povprecno Manjkajo dni v letu 10 25 50 75 100 100—125 125—150 preko 150 74 dni Izostanek v odstotkih 5 14 27 41,5 55,5 63 75 89 41 % % % % % % % % % Po tej statistiki manjkajo učenci - pastirji povprečno 74 dni v letu ali 41 %, t. j. polo- vico šolskih dni so doma ali na delu. V mno- gih primerih gre ta odstotek preko 50 % ter doseže v poedinih primerih 90 %! To je šte- vilo, ki da misliti!