Letnik XI.
Št. 14.
¡■¡¡IB

v lalmji^rt olk&ii
*XXXXlSLX£X£SUL£XX.X.Si£iLiLX£P X	Volji	&
*<	celo leto 3 gld., pol leta I gld.	>®
^	50 kr. in četrt leta 80 kr. za	^
»< vsaeega brez ozira na stan, >« ^	narodnost in vero.	^
«OU)UUlXJUt3Ut*JU*Jt*£JlX£JU*
>«
*<	Izhaja po	>«
Yrednik Jakob AMovec.
•< dvakrat na mesec ali 24 krat	^
na leto v Ljubljani, kedar ga	£
®< prebere in ne konfiscira >o £	poKeija.	£
ariiroTiro^irciU****'**'*'*'*'*'**»
Posamezne Številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 15 kr. v administraciji, Kljnčaničarske ulice (pod mestnim trgom) št. 3-v II. nadstropji. -
Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasadi, ostro kaznoval. —
Mo »e Iz Komarja naredi Ioni.
Poduk za nemčurske pisune, ki grdijo našo deželo pred svetom.
I.
V kaki kmetiški vasi se surov pijanec, ki. je žganja do grla sit, zadere nad memogredočim gosposkim človekom in morda tudi od daleč vrže kak kamen za njim. To zvč nemčursk dopisun in kmalu se bero sledeče novice po domačih in unanjih Slovanom sovražnih časnikih.
Časnik A. Zopet imamo zaznamovati dogodbo, kakor Snih je po Slovenskem čedalje več, kar se je jel šopi-: riti tisti nacijonalni švindel. V vasi M. je namreč včeraj napadla pijana druhal z vilami, sekirami in koli oboroženih kmetov mirno memo gredočo družbo meščanov. Natan-čnejih poročil še nimamo, pa se jih že naprej bojimo.
Časnik B. Naš vseskozi zanesljivi dopisnik iz L. nam poroča dogodbo, kakoršne smo navajeni slišati do zdaj samo iz Afrike od ljudi, ki še drug druzega jedo. Družba mirnih meščanov je bila v vasi M. od dbbro organizirane in oborožene druhali napadena. Ker se ni hotela dati kar z lepo pobiti, se je vnel hud boj in le enemu se je posrečilo uiti tolovajem. Vse druge so strašno razmesarili, posebno pa ženske. Vodji te druhali sta bila —- tako se govori — fajmošter in kaplan, ki sta ob volitvah narodno volila in sploh zmiraj hujskata zoper nemškutarje in tujce.
Časnik C. Vsi listi so polni novic o zverinskem napadu meščanov v vasi M. Zdaj se je zvedelo, da načelnika vsega tega nista bila samo fanatični fajmošter in kaplan, ampak napad je bil organiziran iz glavnega mesta po posebnem odboru, ki je tudi prej volitve vodil. Tukaj bo pač treba ostro ravnati s krivimi, da postane dežela zojpet varna, ker zdaj si noben človek še podnevi več s hiše ne upa.
Časnik E. O grozni dogodbi v M. prihajajo na dan čedalje mikavnejše novice. Že zadnjič smo poročali, da je napad bil osnovan po glavnem narodnem odboru, na čegar čelu je znani rogovilež dr. Bleivveis. Danes zamoremo pridati novico, da so se našla pisma, iz kterih je razvidno da so se isti dan nameravale še vse druge reči. Zdaj je
vendar čas temu slovenskemu švindeljnu trdo na noge stopiti, kajti če se to ne zgodi, ne bo noben pošten človek več varen premoženja in življenja.
Časnik F. Na Kranjskem je vse v velikem strahu, ker zdaj je očitno, da se jé isti dan, ko se je v vasi M. godilo ono strašno klanje, nameraval napad na vse tako črtene tujce in nemškutarje, glavni vodje vsega so bili deželni in državni poslanci. Zakaj se ta nova „Jernejeva noč“ ni pričela, nam še ni znano. Vse, kar ni narodnega, beži iz dežele, da bi ušlo krvavemu klanju. Čudno le, da vlada vse to mirno gleda. Kdaj bi bila morala že poloviti vse narodne vodje, duhovščino in časnikarje!
Časnik G. Iz Kranjskega zvemo, da je tako nevarno tam, da si noben gosposki človek še podnevi ne upa deset korakov daleč iz hiše, če nima v vsaki roki po pet revolverjev, čez ramo pet pušek in za pasom polno sabelj in nožev in okoli sebe vsaj deset žandarjev. Kako ljudstvo je tam, se vidi že iz tega, kar nam poroča naš zanesljivi dopisnik) namreč, da je komaj dve leti star otrok, po branji slovenskih časnikov zdivján, napadel celó družbo meščanov in vse do zadnjega neusmiljeno poklal. Nam se to nič čudno ne zdi v deželi, kjer je mogoče, da pri volitvah propadejo vsi liberalni kandidati.
II.
Par veselih in nekoliko vinjenih fantov gre memo Dežmanove hiše ponoči pevajoč. Dežman ima slabo vest in malo spi, zato sliši to in misli, da mu napravijo mačjo godbo, in kmalu je brati po raznih časnikih to dogodbo blizo takole nališpano in raztegnjeno. .
Časnik A. (Veličanstveno razžaljenje.) Ono noč se je pripetilo nekaj tako veleizdajskega, da si še povedati ne upamo. Pred hišo najčastitljivšega moža — na Turškem bi imel že davno priimek „hadži“ — je neka druhal, bili so gotovo študentje, delala tak hrup, da častitljivi mož ni mogel spati. Hudodelnikom, po slovenskih časnikih in svojih profesorjih nahujskanim, je policija že za petami in nadjati se je, da bo vsaeega, brž ko ga dobi, obesila kolikor mogoče visoko.
• Časnik E. Iz Ljubljane se nam poroča nekaj, kar je zopet očiten dokaz, kam meri tista narodna stranka in kakšen sad rodi njeno veleizdajsko početje. Tolovajska druhal, med ktero je bilo gotovo nekoliko državnih in deželnih poslancev, duhovnov in slovenskih časnikarjev, je napravila ponoči pred hišo nekega vsakemu nemčurju svetega možaka uatavaške stranke tak ropot, da so ljudje mislili, da bo sodni dan. Zbudili so se celó mrtvi pri sv. Krištofu, vstali iz svojih grobov in prišli gledat, kaj je. Teh so se rogovileži vstrašili in razpršili se na vse kraje. Dokler ne bo zadnji narodni slepar obešen, ne bo v Ljubljani človek življenja si svest.
Časnik C. Iz Ljubljane, kjer so pri volitvah narodnjaki zmagali, se nam poroča že o žalostnih in pogub-ljivih nasledkih te zmage. Žganja in druge pijače, ka-koršno pije le najniži svet, do grla pijana druhal študentov, profesorjev, poslancev, duhovnov, časnikarjev itd. je ponoči prihrula pred hišo najvzvišenejšega moža vse kranjske dežele in jela razsajati tako, da je bila v dveh minutah hiša razdjana do tal in se zdaj več ne pozná, kje je stala. Sveti mož je na pol nag komaj pete odnesel. Tako se bo godilo, dokler ne bo v Ljubljani več policajev ko drugih ljudi, in dokler ne bo vsak vodja Slovencev posebej na verigi priklenjen.
Časnik D. Sad narodne zmage v Ljubljani se že kaže. Poroča se nam, da je divja druhal, sestavljena iz najviših narodnjakov, razdjavši hišo najspoštovanejšega moža na Kranjskem, kteremu se že vsak kmet na tri ure daleč s spoštovanjem odkriva, razkropila se potem po mestu in razdjala hiše vseh nemškutarjev v manj ko četrt ure tako, da ni kamen na kamnu ostal. A s tem krvoločna druhal ni bila še nasitena, marveč je še vse nemškutarje, kar jih je mogla vjeti, na meh odrla, potem pa jih izgnala brez kože z mesta po svetu. Koliko je tega kriv grof Taaffe, ki ni hotel, da bi se bili uradniki vtikali v volitve, to naj presodi on sam, mi si ne upamo.
Krišpin Krišpovič.
Tisučprv vsedaj po tijstih državnozborskih volitevah od vsakako opravič-ljivega zanimanja oddahnivščij se sedim izuzij zgolj človeškega trupla lenobne navajenosti v te kavarne dobičeka iska-jočega in ljudem vsako zabavanje ponujajočega namena prostorih ber6č slovečega časnika politijčne barve prvega uvodnega članka kolijkor tolijko zani-mivij začetek, ka ubašč mojih mladih letij prijatelj namerij svojih uže upokojenih nogij stare korake naravnost protij mojij nič hudega nadejajočij se osebi-nostij in nekega časnika stran moleč mij izuspustij izuzij svojih ustij besede sledečega staveka popolne pravilnostij.
„Nego Krišpin Krišpovič, tij sij starokopitnežl“
Na kar jaz svoj časnik odloživščij vzrastem predij njim in svoje palijce težji del kvijšku vzdignivščij zahitevam od njega utemljenja te vsakako raziža-ljive trditve s sledečim vpraščajočim stavekom:
„Končij zakaj sem starokopitnež ?“ „Kajtij piščeš in govorišč starinsko slovenščino.“ Nego ubašč jaz starinsko slovenščino — jaz kij se tako trudim prisvojitij sij vsakega slovenskega pisatelja novo besedo, obliko in pisavo, ka nobene memo izus-pustitij ne upam sij, jaz bij bil zaostal v slovenskem je-zikoslovijij ?!
Taj moj prijatelj pakij mij pomolij v rokij njegovij nahajajočega se lista stran in dd mojim očem ugodno pri-lijko bratij na belem papirji sledečij črnij stavek:
„U bodemo pisali namestu v.“
Sem jaz brzih očij utopivščij se v tega sestaveka notranje Bkrivnostij in — kolijko sem v tem napredoval, naj pokaže sledečij izigled izuzij moje jezikoslovske zaloge.
„U Uerboucu, ker je en grad lublanskiga škofa ležijoč medij Drejtu inu Sauinu, tu je u sauinski dolini inu nad timu gradam je stoječ en klujšter tih munihou inu u timu klujštru stanuje ta učeni M. Pohlin II., ki ne pije uina, če bi bu z „v“ pisanu.
'U timu Uerboucu je en uečer peršua ena lukaua lisica inu je skoz te urata pogledoua inu je zdajci uidua, de je u temu kurniku ena siua kokuš. inu ta lisica je hitro suojo guauo u te urata utaknila, ali ona se je strašnu golufala, kir je kmalu ‘uidua, de je tu le ena siua stara cuna zauita. inu per tej priči so ti louci priureli inu so to staro lisico ujeli inu so jo ubelili inu per žiuemu ognu usmodili inu spekli inu usi so jo užili. Inu so se prau ueselili, de so tak enkrat en ueseu dan učakali. Kir jest uejm, de uas bude ta muja narnouejša nouica prau zelii razueselila, zatu rauun sem jo zapisau, čerauen je blu prau dežeunu ureme tačas.“
Taka bode toraj pisava slovenska najnovejše dobe in nij se batij, da bij jo slavnij državnij pravdnik kon-fisciral, kakor tega ubozega „Brenceljna,“ kedarkolij se mu neuščečen bitij usoja, — kar pa nikdar, nikomur iu nikakorkolij zadržek bitij ne more, da si ga vsak naročitij utegne, kedar, kamor in za kolikor časa tim voljo čim drobijža ima.
Za tatove in druge hudodelnike.
V nekem mestu — pa ne v Ljubljani — je živel mož — pa ne Dežman — ki je bil zavoljo svojega obnašanja pri večini mesta tako priljubljen, da se je zavoljo svoje slabe vesti vedno bal kakih škandalov pred svojo hišo. Kedar je imel zato kak poseben vzrok, je naznanil to policiji, in ker je bil župan dober prijatelj njegov in tudi privrženec mameluške stranke, je za take slučaje rad dovolil mu toliko policajev, kolikor se mu jih je potrebno zdelo, da so bili deloma v veži skriti, deloma pa okrog njegove hiše nastavljeni.
V tistem mestu je bila pa tudi neka stranka, ktere politični namen je bil — krasti. Ta stranka ni bila po ustavi in postavi dovoljena, svojih shodov tudi ni naznanjala ne politični oblasti, ne policiji, marveč imela jih je le skrjvaj; tudi ni vsa skupno delala, vsak je porabil za svoje namene priliko, kedar in- kjer se mu je ponudila, po načelu: „da človek naj ne hodi svoji sreči nikdar s poti.“ Tako je storila tu in tam kaj, kar je policijo spravilo na noge zd-njo, a ta je le malokdaj kterega vjela.
Nekega dne dobi gori omenjeni — ali marveč ne omenjeni — mož pismo, v kterem se mu naznani, da mu bodo ponoči okna pobili in razgrajali pred njegovo hišo. Mož z dobro vestjo nese to pismo na policijo in dobi res močno stražo v hišo in okoli nje. Straža čaka in čaka, a ne prikaže se ne živa duša in tako odide policija zjutraj, ko se dan naredi, z zavestjo, da zavoljo nje ni bilo nobenega škandala.
Na vse zgodaj pa prileti trgovec iz nasprotnega dela mesta naznanjat policiji, da so ponoči tatovje vso njegovo zalogo pokradli in na vozovih odpeljali.
Kako so to mogli?	I
Zato, ker ni bilo nobenega policaja tam.
Zakaj ni bilo tam nobenega policaja?
Zato, ker so zviti tatovi s svojim pismom vse zvabili k hiši onega spoštovanega moža.
In nauk? Vsak si ga lahko sam sestavi.
Imena nekterih mož,
hi so se pri zadnji volitvi posebno odlikovali.
„Brenceljnu“ je z Teč krajev doila prošnja naj bi naznanil tiste možake, ki so, čeravno imajo svoj zaslužek kolikor toliko ali celó po večem od Slovencev, o zadnji volitvi vendar-le svoj glas dali Dežmanu ali še celó zá-nj noge in jezik brusili. Taki prošnji „Brencelj“ ne more zapreti svojih ušes, toraj začne danes z zapisnikom nekterih, da jih bode ljudstvo znalo ceniti.
Albin Achtschin (se izgovori kakor bi kihnil), ključar in še marsikaj druzega v krojaških ulicah. Izdeluje razna železna ognjišča, na kterih se dá prav dobro kuhati nem-čurska kultura, razen tega je večni kandidat nemčurjev za kar koli in je zaito že velikokrat padel. Pri zadnji volitvi je dvoje čevlje strgal in si jezik prehladil za Dežmana.
Karol Hinterlechner, izprašani čevljdr ne daleč od tega za vodo. Izdeluje posebno rad duhovnom čevlje, pa tudi nemškutarjem in še celó pe kmetih jih prodaja. Bi bil morda dober človek, pa ga tlači nemčurska mora (Mahr) in tako ga ne spraviš volit Slovencev, če bi ga štirim konjem na rep privezal.
J. M. Schmidt, štacunar v špitalskih ulicah ravno na voglu lingarjevih. Spredej prodaja različno drobno blago, posebno igrače za majhne in .velike otroke, pa tudi rad pomaga z denarjem ljudem iz zadrege za prav krščanske «bresti, ker več ko 60 od 100 menda ne zahteva. Zadej ima poseben oddelek za take kupčije, ki pa je o volitvah služil tudi za skrivne nemčurske shode. Slovencev ne mara, pač pa njih denar.
J. Roger na Poljanah tik šentpeterskega predmestja mu je v vsem drugem podoben, le da tržuje s špecerijskim blagom.
Anton Gnjezda, slavni in znani kavarnar in lastnik „hotéla pri Slonu“, kamor med drugimi zahaja tudi veliko duhovnov. Domá je z Idrije, toraj Dežmanov rojak. Tega ob volitvah ni domá ali pa se tako zmuzne. Slovencev ne obrajta, pač pa za denar dobé pri njem vse, kar ima.
Rexinger pod Trančo, prodaja očale, barometerje, daljno- in drobnoglede in druge enake reči, razen tega pa tudi robate besede slovenskim agitatorjem češ, da kot nemec in jud mora nemčurje voliti.
Za zdaj bodijo omenjeni le ti, drugič pridejo na vrsto drugi, pozneje pa tisti, ki imajo razen dobrega blaga tudi narodno srcé in to o vsaki priliki pokažejo.
Starinoslovsko.
Te dni- so imeli v Ljubljani starinoslovci svoj shod, pri kterem so se pogovarjali o starinskih, po Kranjskem izkopanih rečeh ter so ugibali, za kaj so rabili jih prebivalci in kaki ljudje so bili.
„Brenceljna“ je to napeljalo do premišljevanja', kake reči bodo čez 4000 let skopali naši potomci za nami in kaj bodo mislili o teh rečeh in o ljudčh, ki so jih rabili. Morda se ne moti, če že nekoliko naprej povč, kaj bo za nami izkopano in kaj se bo tedanjim starinoslovcem zdelo o tem.
1.	Kos „probletih grabelj“ spolomanimi zobmi. Mislili bodo, da je to čeljust kacega krokodilja, ki si je zobe polomil, ko je hotel požreti ves narod.
2.	Kos papirja popisanega s Smerlingovim volilnim iredom. Temu se bodo čudili, da je mogel toliko časa biti veljaven, ker krivice še ne bo rja snedla.
3.	Vesteneckova šolska postava. Od te bodo našli le
platnice iz svinjskega usnja in ugibali, kaj čudnega je bilo zavitega v njih.
4.	Obširne obroŠe in med njimi debelo bučo. Morda bo kak učenjak rekel, da so to ostanki kamniškega župana Johana Keceljna.
5.	§. 19. Papir, na kterem ga bodo našli, bo razpadel brž, ko se ga bodo dotaknili. Zato bodo brž uganili, da ni bil ta paragraf nikdar nikjer drugje, ko na papirju
6.	Velika kamenita posoda, popolnoma nepoškodovana in zabita, z napisom: „Enakopravnost Slovencev z drugimi narodi.“ V posodi ne bo nič, zato bodo tudi koj uganili, da nikdar ni bilo nič v nji.
7.	Posoda z napisom „Tagblatt11. V posodi ne bo nič druzega ko blato, toraj bodo vedeli, za kaj je bil ta list.
8.	Par strganih podplatov. Spoznali bodo naglo, da ne morejo druzega biti ko ostanki čevljev kakega nem-čurskega agitatorja.
.	9. Prazna mošnja in zraven pero. Pršcej bodo uganili
da šoto ostanki slovenskega časnikarja ali pisatelja sploh.
10.	Poln sod denarja in zraven dobro ohranjeno truplo, d brez srca in' vesti. „To ne more druzega biti — bodo rekli — kakor ostanki človeka, ki je za denar oboje ono prodal.“
11.	Dve meri — ena praviŠna, druga krivična. Učenjaki bodo mislili, da se je z eno merilo drugim, z drugo pa Slovencem.
12.	Velika posoda brez dna. Po natančnih preiskavah bodo učenjaki razsodili, da dnd nikdar ni imela in da je zato morala biti kaka državna kasa, v ktero so ljudje davek nosili.
13.	KostiŠče neke Šivali, ki ni tič ne miš. Učenjaki bodo morda spoznali, da je bil to človek, ki je bil „Slovenec le v srcu.“
14.	Prazna čepinja na dolgem drogu. Morda bodo starinoslovci izrekli, da so to OBtanki deželnega šolskega nadzornika Pirkarja.
15.	Veliko drugih praznih Čepinj s pripognjenim hrbtancem. Obsodili jih bodo za učitelje, ki so se njemu vklanjali.
16.	Prazna obleka opata celjskega. Učenjaki bodo rekli, da je to, kar je v nji bilo, segnjilo, ker ni bilo nič vredno.
Z Olimpa.
Dragi mi „Brencelj“!
Ne morem, da bi Ti ne poročal nekaj, kar se je te dni pri nas zgodilo.
Ravno smo bili na kegljišči, kjer nam, kakor veš, tisti vaš bivši deželni predsednik Auerseprg še zmiraj keglje postavlja, kar pride naš vratar in prinese vizitno karto, na kteri je brati tiskano: „Dr. Adalbert Krauss, k. k. Bezirksrichter.“ Spodaj je bilo pripisano „Slovenec.“
Costa ki je imel ravno kroglo v roki, jo vrže stran in praša vratarja:
„Kaj hoče ta pri nas ? Na zadnje bi bil vsak rad Slovenec. Naj le zunaj ostane ta renegat.“
Na to pristopim jaz in pravim :	.
„Veste kaj, prijatelji, to je tisti, po k terem je „Brencelj“ imenoval vse„ tiste „Kravsovce,“ ki mu niso hoteli naročnine plačati. Če se izkaže z „Brenceljnovo“ pobotnico, da je svoj dolg poravnal, naj bo, pustimo ga not, bo pa keglje postavljal, kedar bo Auersperg pretruden.“
Ta moj nasvet je vsem po volji, tudi vratar prikima, in tako gremo vsi do vrat, ktera vratar na pol odpre; potem reče tujcu:
„Prebivalci tega raja so sklenili, da ne sprejmč medse nobenega narodnega odpadnika ali renegata. Vendar pri tebi bo izjema, smel boš keglje postavljati jim, če se izkažeš s pobotnico, da si plačal „Brenceljnu“ svoj dolg.“ Na to revež seže in išče po vseh žepih, a pobotnice ni in ni je. V tem pa pristopi še Toman in praša:
„Je li, ti si tisti, ki Bi v narodni Loki tako strašno agitiral za nemčurja in ki si hotel sam postati nemčursk poslanec?“
Kravs, ki ne more najti pobotnice „Brenceljnove“ in tudi. nazadnje vprašanje dati nobenega odgovora, spreminja vse barve, a vratar nevoljen mu zaloputne vrata rekoč: „Kedar se boš opravičiti mogel, pa zopet potrkaj. Za neznačajneže pri nas ni prostora.“
Tako je revše, ki je na zemlji hotelo plezati po nemčurski lojtri hitreje kvišku, zdaj v vsakem vremenu pred vratmi in če mu Ti ne pošlješ pobotnice in se tudi pred Tomanom ne bo moglo opravičiti, bo pred vratmi skoprnelo, zmrznilo, stopilo ali speklo se.
To sem Ti hotel sporočiti v naglici.
Ves Tvoj	Miroslav.
Mestom in trgom na Slovenskem po volitvah.
Ljubljana zala,
Ti si oprala
Maroge črne prejšnjih let.
Zdaj še le glava
Poštena, prava
Dežčl slovenskih si zopet.
Ljubljana mila,
Ti, ki zlomila
„Prokletih grabelj“ si zobč;	•
Bodi vesela Zdaj zopet „bela“,
Dežele narodno sreč.
Pozdravljen predragi mi Kamnik,
Zavrgel nemčurski si slamnik,
Odslej bode „štruklje“ le Kecelj lovil,
Iz repe „zak-uro“ nemčur le dobil.
Oj Kranj ti starodavni,
Med mesti zmiraj slavni Slovencem bil v povzdigo,
Nemčurju dal si — „figo.“
Tržičani, stare koklje,
Nosijo nemčurske coklje,
Storkljajo le za Dežmanom,
Izdajajo šlovenski dom.
Radoljčani So razklani
Na enaka kosa dva, —
Veliko to pač ne velja.
In ti Loka, mesto ti gorenjsko,
Pol nemčursko in le pol slovensko!
Iz Kranja „figo“ boš dobila,
Da odslej „na pol“ jo boš delila.
Vrhnika — no, kar obljubila,
Je pošteno res storila.
Pokazala, da nemčurček Je le peti, šesti jurček.
Ti Idrija si pa pokazala,
Kje zibčlj je Dežmana stala.
Le godi na nemčurski „skat,“
Dok ne pride pč-te — škrat.
Postojna, kam si narodnost li djala? Si mar jezičnemu Deu-u jo prodala? Nekdaj si kraj slovenski b’la goreč,
A zdaj Slovencev je le eden več!
Oh Lož prekrasni, ti edini Si mest v slovenski domovini,
Kjer za nemčurja glasa ni,
Če okrog tebe se lovi.
Ribnica, rešeto tvoje bilo slabo delo, Ker je lukinj zdaj premalo pač imelo, Da je nemčurjev v tolikem številu Ostalo še za pleve — na cedilu.
Gottscheer, nix hoch — nieder!
Ihr seid mir saub’re Brüder;
Ibr wollet sein doch Krainer,
Wer euch das glaubt? wohl keiner.
Črnomaljci vrli ste možaki,
Osle kažete nemčurski spaki,
Enajst je še nemčurskih klinov, Strahopetcev in Pavlinov.
Le majhno mesto je Metlika,
A vendar krepka korenika.
Ne Daniel in ne Hess, župdn,
Ne sprav’ta je v nemčursko s trän.
Ti Novomesto, ti si spaka,
Prav čudna res nemčurska sraka.
Le bodi to, pa varuj se.
Da tuj te skopec ne požrč.
Kostanjevca zopet domača,
Pošteno vrlo se obrača;
Čeravno rogovili Gač,
Ne malra več nemčurskih hlač.
Mesto Krško napreduje,
Če prav Hočevar mogočuje,
Se enkrat toliko ko je,
Pa bo domače vse, vse, vse!
Na Stajarskem je Celje mlaka,
V kteri polno žab nemčurskih kvaka. In med njimi s srede blata Gleda glava celjskega opata.
Ti Gorica Čudna Mica;
Za dva si ženina se pulila,
Potčm si pa tretjega dobila.
Opravičevanje»
Kakor slišim, so med drugimi tujci, ki so v Ljubljani našli svoj kruh, na dan volitve na rotovži pogrešali narodnjaki tudi mene, kakor do zdaj vselej.^
Tem bodi odgovorjeno to, da jaz pri svojih obilnih opravilih nimam časa za pota, ki nič ne nes6.
A. Forster,
peVovodja stolne cerkve v Ljubljani,
Ta pot je izfrčal „Brencelj“ irez podobe na zadnji strani, ker je risarju ni bilo mogoče narediti. Zato je pa obilno dry,zega blaga. Temu izgovoru pripne „Brencelj“ staro prošnjo do kasnih p. n. naročnikov, naj bi ne pozabili seči v mošnjo, kedar je čas, da se mu ne skrha zêlo.