Poltnl urad Celovec 2 — Verlagspotfamf Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1.30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. i r~T - - r Celovec, petek, 31. januar 1964 r- Letnik IXX. Bo Ženeva izpolnila upe? Prejšnji teden se je po petmesečnem premoru začela v Ženevi nova etapa pogajanj o razorožitvi. Za zeleno mizo so s sestali predstavniki 17 držav, ki jih je leta 1961 imenovala Generalna skupščina OZN; manjka pa tudi tokrat osemnajsti član razorožitvenega pododbora, kajti Francija .slej ko prej odklanja sodelovanje na tej konferenci. Mednarodna javnost, čeprav je na raznih koncih sveta zaposlena z večjimi in manjšimi problemi, z zanimanjem gleda v Ženevo in se sprašuje, ali bo šesto zasedanje razorozit-Venega odbora bolj uspešno, kot je bilo prvih pet takih konferenc. Z vprašanjem pa povezuje človeštvo tudi zaupanje, ki je toliko bolj upravičeno, ker smo bili v zadnjih mesecih priča razvoju, kateri je odprl pot treznemu optimizmu. Medtem ko so bila prejšnja zasedanja razorožitvenega odbora v glavnem iskanje •šibke točke€ v ledenem zidu medsebojnega nezaupanja, gre tokrat namreč za logično nadaljevanje konkretnega procesa, ki se je začel lani 5. avgusta s sklenitvijo moskovskega sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov. S tem sporazumom je bil opravljen prvi praktični izpit, ki je dokazal, da imata obe veliki sili kljub številnim nasprotnim stališčem hkrati tudi skupne interese, in to take, ki se krijejo tudi s težnjami vsega človeštva. Led je bil torej prebit in v prej neprodorni steni medsebojnega nezaupanja je nastala prva razpoka, ki jo je treba zdaj širiti z novimi konkretnimi sporazumi. Pot do popolne in splošne razorožitve bo gotovo še dolga, toda Vsak — tudi najmanjši korak po tej poti je velikega pomena in od sedanje konference v Ženevi smemo brez pretiranega optimizma pričakovati, da ji bo uspelo napraviti vsaj Zapovedi svetovnega miru Nobelovega nagrajenca Paulinga Ameriški znanstvenik Linus Pau-ling, ki je lani že drugič prejel Nobelovo nagrado, je izjavil, da so trenutne rezerve atomskega orožja v vojaških skladiičih po vsem svetu tolikšne, da bi teoretično lahko 146 let zapovrstjo vsak dan izstrelili atomski naboj, ki bi Imel tolikSno moč kot vse razstrelivo druge svetovne vojne. Vendar je Pauiing prepričan, da do atomske vojne ne bo nikdar priSlo, ker „je človeštvo vstopilo v dobo zrelosti”. Vojn ne bo več in zavladali bodo svetovni zakoni, meni Nobelov nagrajenec Pauiing, ki predlaga, naj bi takoj začeli izvajati naslednjih sedem ukrepov: 1. sklenitev pogodbe med Ameriko in Sovjetsko zvezo o mednarodni kontroli atomskih rezerv; 2. namestitev opazovalcev OZN na kontrolnih postajah v Ameriki in Sovjetski zvezi; 3. določitev 100 milijonov dolarjev za proučevanje metod za zagotovitev miru; 4. sprejem LR Kitajske v OZN; 5. takojSnja preki-tev proizvodnje atomskega orožja; 6. določitev brezatomskih in razorože-nih področij v svetu; 7. razvoj mednarodne zakonodaje. enega izmed teh majhnih korakov na poti k velikemu cilju. Letošnji začetek v Ženevi je bil nedvom-no dober, zato kljub nekaterim istočasnim negativnim pojavom v svetu lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da teče glavni tok razvoja v pozitivni smeri. Uvodni poslanici predsednika sovjetske vlade Hruščova in ameriškega predsednika Johnsona kažeta Vamreč na obeh straneh gotovo pripravlje-n°st na sporazumevanje. Teren, na katerem s° možnosti za nove sporazume, je vsekakor Zelo širok: vzpostavitev brezatomskih obmo-c‘j in območij omejene ter nadzirane oborožitve, popolna prepoved jedrskih poskusov, nenapadalni pakt med Atlantsko in Varšavsko Zvezo, postavitev kontrolnih postaj proti nenadnemu napadu, prepoved širjenja jedrske- Vicekancler dr. Pittermann v Jugoslaviji Sprejel ga je tudi predsednik SFRJ maršal Tito V sredo zvečer je prispel vicekancler dr. Bruno Pitfermann na tridnevni obisk v Jugoslavijo, kamor ga je med svojim lanskoletnim obiskom v Avstriji povabil predsednik zvezne skupščine SFRJ Edvard Kardelj. Vicekancler dr. Pittermann, k* *i so ga ob prihodu v Beograd pozdravili predsednik Kardelj in drugi visoki predstavniki Jugoslavije, je med svojim bivanjem v Beogradu gost jugoslovanske vlade. Kakor smo v našem listu že poročali, je obisk vicekanclerja dr. Pittermanna v Jugoslaviji v prvi vrsti namenjen gospodarskim vprašanjem. Predvsem gre za vprašanje bodočega sodelovanja obeh držav na industrijskem področju, kajti vicekancler dr. Pittermann je hkrati tudi minister za podržavljena podjetja. Pri prvih razgovorih, ki so bili v sredo, so poleg vicekanclerja dr. Pittermanna in predsednika Kardelja sodelovali z jugoslovanske strani tudi podpredsednik zvezne skupščine Todorovič, predsednik zvezne gospodarske zbornice Blaževič in pomočnik sekretarja za zunanje zadeve Kveder, z avstrijske strani pa sta bila navzoča še avstrijski veleposlanik v Beogradu Hartl in ministerialni svetnik dr. Zeleni. Po razgovorih je priredil predsednik Kardelj v čast vicekanclerja dr. Pittermanna kosilo, katerega so se udeležili tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Stambolič, podpredsednik Kraigher, predsednik izvršnega sveta SR Srbije Penezič in drugi visoki jugoslovanski predstavniki. Včeraj pa je avstrijskega državnika sprejel tudi predsednik SFRJ Josip Broz Tito. Obisku in razgovorom vicekanclerja dr. Pittermanna v Jugoslaviji pripisujejo velik pomen v obeh državah in poudarjajo, da gre v prvi vrsti sicer za gospodarska vprašanja, pri katerih je pričakovati konkretne sporazume, vendar bo obisk prispeval tudi lk splošnemu poglabljanju odnosov med obema sosednima državama. Po tridnevnih pogajanjih v Beogradu se bo v icekancler dr. Pittermann za en dan ustavil tudi v Zagrebu. Francija je priznala LR Kitajsko 2e dalj časa napovedano in v zahodnih krogih ostro kritizirano priznanje LR Kitajske s strani Francije je postalo dejstvo. Francija in Kitajka sta navezali diplomatske stike na stopnji veleposlaništev in je francosko zunanje ministrstvo o tem dogodku objavilo naslednje sporočilo: »Vlada republike Francije in vlada Ljudske republike Kitajske sta v skupnem soglasju sklenili vzpostaviti diplomatske odnose. Dogovorili sta se, da bosta v treh mesecih imenovali svoja veleposlanika.« Tako je postala Francija prva država na svetu, s katero je LR Kitajska vzpostavila odnose na stopnji veleposlanikov, ne da bi poprej stavila pogoj, da ta država pretrga diplomatske stike s Čankajškovim režimom na Formozi. Hkrati pa je Francija tudi druga država na Zahodu, ki je priznala LR Kitajsko, medtem ko jo je Velika Britanija priznala že pred 14 leti. Doslej je priznalo Kitajsko že 47 držav, katerim bodo po pariški odločitvi verjetno sledile še druge; le Amerika kot vodilna zahodna sila še naprej trmasto odklanja priznanje Kitajske in se opira na Čankajškov režim na Formozi. ga orožja na druge itd. O vseh teh konkretnih vprašanjih je bilo izdelanih že več načrtov in predlogov, ki omogočajo razmeroma hiter in učinkovit napredek. Treba je napraviti le odločilni korak — na enem ali drugem področju. Da je to mogoče, kaže že prvi teden sedanjega zasedanja razorožitvenega odbora v Ženevi. Sovjetska zveza je predložila nov načrt, ki vsebuje devet točk: 0 umik obotoienih til t tujih ozemelj; 0 zmanjšanje efektivnega stanja oboiaienih sil; 0 zmanjšanje izdatkov za oboroievan|e; 0 sklenitev nenapadalne pogodbe med Atlantskim in VaiSavskim paktom; • vzpostavitev biezatomskih področij; 0 prepoved Sirjenja jedrskega oroija na druge driave; 0 ukrepe za preprečitev nenadnih napadov; 0 uničenje vojaških letal za prenašanje bomb; 0 prepoved podzemeljskega preizkušanja jedrskega oralja. Francoska odločitev je po vsem svetu izzvala veliko zanimanje. Večina držav nagiba k mnenju, da je francosko priznanje Kitajske v bistvu le realistična poteza, kajti države z največjim številom prebivalstva na svetu pač ni mogoče v nedogled izločati iz mednarodne skupnosti. V Moskvi so francosko odločitev pozdravili kot prispevek h krepitvi miru na svetu in kot pameten korak, ki je v prid okrepitvi miroljubnega sožitja. Bistveno drugačna je reakcija v Washingtonu, kjer je zunanje ministrstvo izrazilo obžalovanje in presenečenje nad tem »nepričakovanim korakom«, medtem ko ameriški tisk ugotavlja, da Amerika ni imela ne moči ne možnosti, da bi odvrnila Pariz od tega koraka, kar samo dokazuje, da vpliv Amerike v zahodnem svetu vidno peša. Da bo priznanje Kitajske izzvalo ostro kritiko med zahodnimi zavezniki Francije, so se v Parizu zavedali že poprej. Zato jih zdaj tudi ne preseneča precej kisli odmev pri ostalih članicah EGS, niti jih ne vznemirja silno razburjenje v Zahodni Nemčiji, kjer so reagirali posebno negativno in se kažejo užaljene zlasti zaradi tega, ker se je Pariz odločil za ta korak mimo Bonna, čeprav sta obe državi najtesneje povezani s prijateljsko pogodbo. V francoskih političnih krogih poudarjajo, da Francija s tem korakom ni prevzela nobenih obveznosti glede morebitnih bodočih akcij za sprejem LR Kitajske v OZN, kakor tudi ni pretrgala svojih dosedanjih stikov s Čankajškom, pač pa je mnenja, da brez Kitajske ni več mogoče uspešno reševati nobenega velikega problema našega časa. Bolj podrobnih pojasnil v Parizu doslej niso dali in splošno pričakujejo, da bo merodajno besedo o vzrokih, ki so privedli do priznanja Kitajske, povedal predsednik de Gaulle na svoji današnji tiskovni konferenci. Ul ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ B ■ ■ ■ ■ ■ ■ &■ 'Razpisane /c mesto nadzornika za dvojezično šolstvo Kakor smo poročali v eni zadnjih številk našega lista, je s koncem leta 1963 stopil v pokoj vladni svetnik Lorene Just, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri deželnem šolskem svetu za Koroško ter okrajni šolski nadzornik za dvojezične ljudske in glavne šole. Od takrat je to za manjšinsko šolstvo na Koroškem izredno važno mesto nezasedeno in sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev naslovili na pristojne oblasti skupno vlogo s prošnjo, da se vprašanje čimprej uredi v sodelovanju s prizadeto manjšino. Ministrstvo za pouk na Dunaju je medtem na podlagi manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959 uradno razpisalo mesto okrajnega šolskega nadzornika za nadzorovanje dvojezičnih ljudskih šol ter nadzorovanje prostovoljnega pouka slovenščine na ostalih ljudskih in glavnih šolah na Koroškem. Kot kandidati za ta položaj pridejo v poštev učitelji, ki imajo potrebno kvalifikacijo za poučevanje slovenskega in nemškega jezika na ljudskih in glavnih šolah ter so že poučevali na ljudskih šolah. Tozadevne prošnje morajo vložiti po uradni poti na deželni šolski svet v Celovcu najkasneje do 29. februarja 1964. Upamo, da bodo pristojne oblasti tudi pri zasedbi tega mesta upoštevale želje in predloge neposredno prizadetih — to je koroških Slovencev. Noiranji minister Olah Je posvetil za kulise državne policije Z reformo varnostnih organov, ki jo je začel izvajati notranji minister Olah, se je močno zameril OVP in je bil v zadnjih tednih deležen najostrejših napadov. Vendar je dolgo molčal, zato pa so učinkovale kot bomba njegove izjave, -ki jih je v torek podal v televiziji. Med drugim je minister Olah povedal, da je državna policija — ktjub socialističnemu notranjemu ministru že vsa povojna leta pod vodstvom zaupnika OVP — od leta 1945 dalje v nasprotju s predpisi in zakoni zbirala po svojih 'konfidentih zaupne podatke o posameznih ljudeh in obsegajo .strogo lajni’ zapiski več tisoč oseb — od navadnih državljanov do nojvišjih vladnih funkcionarjev. Za premestitev nekaterih uradnikov žandarmerije je minister navedel kot enega izmed vzrokov dejstvo, da so le-ti svoj uradni položaj zlorabljali v strankarske namene; kot dokaz je omenil primer, ko je neki žandarmerijski poveljnik svoj urad spremenil v OVP-jevski sekretariat. Končno je minister Olah zavzel stališče tudi do nedavnih zaplemb nekaterih listov in dejal, da je to zadeva rednih sodišč in predstavljajo tozadevne kritike napad na neodvisnost pravosodja. Zvezni prezident dr. Scharf v Innsbrucku: Olimpiada — praznik miru in sporazumevanja Čeprav ta načrt ni povsem nov in v bistvu ne vsebuje predlogov, ki doslej ne bi bili že znani, vendar predstavlja neke vrste podlago za nadaljnje iskanje stičnih točk. Nov predlog pa napovedujeta tudi Amerika in Velika Britanija, kateri sc s sovjetskim srečuje predvsem glede prepovedi širjenja jedrskega orožja na druge države. Torej bi bila že dana konkretna možnost skupnega iskanja vsaj v eni točki, kateri bi ob obojestranski dobri volji gotovo sledile še druge možnosti. Zaradi vsega tega lahko pričakujemo, da bo v Ženevi napravljen nov korak po poti medsebojnega sporazumevanja, kar bo pozitivno vplivalo na nadaljnje zboljšanje ozračja. Ravno to pa je prvi in bistveni pogoj pri vseh naporih za miroljubno reševanje spornih vprašanj. V sredo je zvezni prezident dr. Schtirf v okviru posebne slavnosti uradno začel IX. Olimpijske zimske Igre v Innsbrucku. Ob tej priložnosti kakor tudi ob zaprisegi avstrijskih tekmovalcev ter na otvoritvi 61. kongresa mednarodnega olimpijskega komiteja je zvezni prezident govoril o pomenu olimpijskih iger in poudaril, da je olimpiada praznik miru, sporazumevanja in prisrčnega prijateljstva, ki ima poseben pomen zlasti v današnjem razdeljenem svetu. Samo v miru se morejo odvijati olimpijske Igre — je dejal zvezni prezident — kajti v vojni ne molčijo le muze, marveč ugasne tudi olimpijski ogenj, simbol sloge. Dvakrat smo morali v finski prestolnici Helsinkih zgradili olimpijsko vas, ker je leta 1940, ko bi morale biti olimpijske igre, namesto miroljubnega ognja plamtela po svetu strašna bakla vojne. Danes, v tem razdelejnem svetu, pa je politični pomen olimpijskih iger predvsem v tem, da se mladi ljudje iz vseh delov sveta in mimo vseh političnih pregrad srečajo kot tekmovalci In hkrati kot prijatelji. Naj bi se zato državne himne dežel, iz katerih so prišli zmagovalci v Innsbruck, ob koncu združile v eno samo himno miru In prijateljstva za vse ljudi na svetu. Mladina širom po svetu ni razdelejna na nasprotne tabore — to dokazujejo olimpijske igre — mladina predstavlja skupno upanje človeštva za miroljubno in srečno bodočnost. Zato je naša želja, da bi bila mladina sveta enotna v sklepu: Nikdar več vojnel V letu 1 9 6 3: Nad pol milijona žrtev Čeprav za leto 1963 podatki o raznih nesrečah, katastrofah in drugih dogodkih, ki so zahtevali človeška življenja, še niso zbrani v celoti in točnega števila žrtev po vsej verjetnosti tudi nikdar ne bo mogoče ugotoviti, kažejo že nepopolni zapiski, da je leto 1963 zahtevalo nad pol milijona človeških življenj. Za civilni letalski promet se je leto 1963 začelo in tudi končalo nadvse tragično: najprej je v Braziliji tekom 50 dni strmoglavilo pet brazilskih letal, smrtnih žrtev je bilo skupno 188; v Evropi sta bili dve veliki nesreči — nad Ankaro sta trčili letali in na kraju nesreče je zgubilo življenje 95 potnikov in ljudi na cesti, ranjencev je bilo 150, pod razbitinami letala, ki je strmoglavilo v Švici, pa je umrlo 80 prebivalcev vasi Humlikon; v Kanadi je bilo pri letalski nesreči naštetih 118 smrtnih žrtev in le nekaj dni kasneje se je v zraku vnelo ameriško letalo, spet 82 mrtvih. Neuradna bilanca za leto 1963 navaja 27 velikih letalskih nesreč s 1405 mrtvimi in kakih 30 manjših nesreč s 47 smrtnimi žrtvami. Po podatkih UNESCO pogoltne morje vsako leto povprečno 200.000 človeških življenj. Številke za leto 1963 še niso znane, vendar kaže, da bo presežen rekord iz leta 1962, ko se je potopilo 124 večjih ladij s skupno nosilnostjo nad pol milijona ton. V nemirnih vodah vzhodnih morij se je lani skoraj vsak teden potopila vsaj po ena ladja, brodolomi so zahtevali po 200 do 300 človeških življenj. V lanskoletni seznam spada tudi tragedija ameriške atomske podmornice »Thresher« (129 mrtvih), ob koncu leta pa je bilo zaradi požara na grški ladji »Lako-nia« 128 smrtnih žrtev, medtem ko o manjših nesrečah ribiških ladij sploh ni podatkov. Nesreč na železnici je bilo v minulem letu razmeroma malo. Trčenj sicer ni manjkalo, vendar na srečo niso zahtevale mnogo smrtnih žrtev, če izvzamemo nesrečo na Japonskem, pri kateri je bilo 98 mrtvih in nad 150 ranjenih. V celoti pa računajo, da je pri železniških nesrečah zgubilo lani življenje nekaj tisoč ljudi, število ranjenih pa je verjetno petkrat višje. Med potresi, ki smo jih zabeležili lani, je bil najhujši v Skopju, kjer se je lepo mesto ob Vardarju v nekaj trenutkih spremenilo v ruševine. Srečo v nesreči je imelo lani libijsko mesto Barca, ki šteje nad 30.000 prebivalcev, od katerih jih je pri potresu zgubilo življenje »le« kakih 500. Še hujši so lam gospodarili viharji. Strašni tajfun »Flora« je opustošil Kubo, Haiti, Dominikansko republiko, Jamajko in Tobago; smrtnih žrtev vsaj 10.000, milijoni ljudi pa so zgubili vse svoje imetje. Ciklon, ki se je razbesnel nad vzhodnim Pakistanom, pa je zahteval 12.000 človeških življenj (po neuradnih podatkih jih je bilo celo okoli 50.000!). Leto 1963 je s kruto roko pisalo svojo rgo- Kapitalne družbe v Avstriji Iz državnega proračuna za leto 1964 je razvidno, da je republika Avstrija na kapitalnih družbah V Avstriji udeležena z 29 milijardami šilingov, na podržavljenih podjetjih pa z 21,3 milijarde šilingov. Njen delež znaša pri podržavljeni industriji in bankah 14,7 milijarde in pri družbah za elektrifikacijo 6,6 milijarde šilingov. Na inozemskih kapitalnih družbah je Avstrija udeležena s 3 milijardami šilingov. Popolni lastnik je republika Avstrija le pri podržavljeni industriji in pri osrednjem združenju za oskrbo z električno energijo, medtem ko znaša njen delež pri podržavljenih bankah 60 °/o, pri družbi elektrarn v Visokih Turah 87,5 %>, pri elektrarnah na Donavi 81,3 #/o, pri elektrarnah na Dravi 60,2 odstotka in pri elektrarnah na reki Enns 50 «/». dovino tudi na področju poplav in požarov. Zaradi hude zime in nagle odjuge je prišlo do poplav, kakršnih svet še ne pomni. Do ene izmed najhujših katastrof je prišlo v sosedni Italiji, kjer je zemeljski plaz zgrmel v umetno jezero Vaiont in je voda v nekaj minutah popolnoma uničila vas Longarone. Na indonezijskem otoku Bali, ki velja za »raj na zemlji«, je po 120 letih mirovanja Začel bruhati vulkan Agung; mrtvih je bilo Narodni dohodek v letih 1950—1960: Delojemalci še vedno zapostavljeni Pododbo-r paritetne komisije za cene in plače je imel v zadnjih tednih že več posvetovanj, kjer je šlo za nove podražitve raznih življenjskih potrebščin. Nekaj konkretnih vprašanj je bilo rešenih, druga pa bodo prišla na dnevni red prihodnjih sej, tako da je računali z nadaljnjimi podražitvami. Zlasti pa bodo že v bližnji bodočnosti začeli vplivati na razvoj cen sklepi, Med Avstrijo in Jugoslavijo Dani so ugodni pogoji za nadaljnje povečanje gospodarskega sodelovanja Med nedavnim obiskom predstavnikov avstrijske podržavljene industrije v Jugoslaviji, o katerem smo poročali že v zadnji številki našega lista, so razpravljali o raznih oblikah in možnostih sodelovanja obeh držav predvsem na industrijskem področju. V razgovorih sta obe strani ugotovili, da je bilo dosedanje sodelovanje uspešno in da obstojajo pogoji za še tesnejše industrijsko sodelovanje. Izmenjava mnenj o dosedanjih izkušnjah s tega področja je tudi pokazala, da je še nekaj problemov, katerih obojestranska ureditev bi prispevala k nadaljnjemu razvijanju medsebojnega sodelovanja. Pred odhodom iz Jugoslavije se je avstrijska delegacija ustavila v Zagrebu, kjer je imela v gospodarski zbornici Hrvatske razgovor s predstavniki velikih hrvatskih tovarn „Ra-de Končar", »Prvomajska" in „Jugo-montaža” ter poslovnega združenja »Igra". do katerih je prišlo v zvezi z državnim proračunom za leto 1964. Vsekakor se napovedi o novem valu podražitve izpolnjujejo celo v večji meri, kot je bilo pričakovati in bodo ta razvoj — kakor vedno — najbolj občutili potrošniki iz krogov delojemalcev in upokojencev, katerih dohodki še nikdar niso naraščali v tistem razmerju, v katerem so se podraževale življenjske potrebščine. Sicer se podjetniki pri vsaki zahtevi po zvišanju cen sklicujejo na povečane dohodke delojemalcev in so s svojimi čudnimi statistikami celo že »dokazali", da so se plače v zadnjih letih povišale za bistveno večji odstotek kot cene. Vendar je inštitut za proučevanje gospodarstva te dni objavil zanimiv pregled o razvoju narodnega dohodka v letih 1950—1960, iz katerega je jasno razvidno, da delojemalci nikakor še niso enakopravno udeleženi na narodnem dohodku. Povprečni dohodek na delojemalca se je namreč v tem obdobju dvignil za 171 odstotkov (letno za 10,5%), dohodek podjetnika pa za 188 odstotkov (letno za 11,2%). Ali drug primer: delež delojemalcev na pridobitvenem delu prebivalstva se je v teh letih povečal za 6,2 % (od 64,7 na 70,9 %), nasprotno pa se je delež plač na narodnem dohodku povečal le za 4,3 %, namreč od 55,3, na 59,6 %. Z drugimi besedami to pomeni, da se je delež delojemalcev na narodnem dohodku povečal le optično, ker se je hkrati bistveno povečalo tudi število delojemalcev; nasprotno pa se je delež delojemalcev bistveno povečal kljub temu, čeprav se je njihov delež na prebivalstvu zmanjšal. Končno ‘je iz podatkov inštituta za raziskovanje gospodarstva še razvidno, da so se dohodki podjetnikov povečali pri velikih družbah, medtem ko je bilo povečanje dohodka pri obrti le nebistveno, pri kmetijstvu pa celo znatno slabše v primerjavi s povečanjem narodnega dohodka. Letos v Jugoslaviji: Zgradili in modernizirali bodo 1500 km cest Cestni promet čedalje bolj pridobiva na pomenu tudi v sosednji Jugoslaviji, kjer so imeli ob koncu lanskega leta 300.000 motornih vozil ali trikrat vež kakor pred šestimi leti. Poleg tega pa je prišlo tekom lanskega leta v Jugoslavijo 1,100.000 tujih vozil, medtem ko so jih leta 1953 našteli le 17.815 Ta hitri porast števila motornih vozil — tako domačih kakor tudi tujih — postavlja vedno večje zahteve do cest. V zadnjih letih je Jugoslavija vložila v gradnjo novih ter modernizacijo starih cest že visoke vsote, vendar vse to še zdaleka ne zadostuje. Samo lani so imela cestna podjetja na razpolago kakih 15 milijard dinarjev, letos pa se bodo sredstva povečala na več kot 25 milijard. Ker pa za celotno vzdrževanje cest tudi ta sredstva ne bodo zadostovala, nameravajo uvesti posebne predpise, po katerih bodo za vzdrževanje cest morali prispevati tisti, ki jih uporabljajo. Za letošnje leto ima Jugoslavija v načrtu, da bo zgradila in modernizirala 1500 km cest, od tega bo zgrajenih kakih 450 km novih cest ali za 40 odstotkov več kakor lani, rekonstruiranih in moderniziranih pa bo kakih 1000 km. S tem bo imela Jugoslavija okoli 11.600 kilometrov sodobnih avtomobilskih cest ali približno polovico zares sodobnih cest prvega in drugega reda, medtem ko bodo vse ostale ceste teh dveh redov modernizirane do leta 1970. Sredstva, ki jih bodo letos porabili za zgraditev in modernizacijo cest, bodo znašala 80 milijard dinarjev. V glavnem bo dograjen približno 340 km dolgi odsek jadranske magistrale od Šibenika do Bara, kjer bodo morali zgraditi tudi velika mostova čez Krko pri Šibeniku in čez Neretvo pri Metkoviču. Razen obalnega dela bo zgrajenih tudi 70 km jadranske magistrale od Kolešlna do Bjelega polja in od Lipljana do Uroševca. Končno pa bosta letos dograjena še odseka ceste Bratstva in enotnosti Ljubelj — Naklo in Skopje — Petrovac. 1584 otočanov, 78.000 ljudi pa je ostalo brez strehe. Požari v mestih in gozdovih so sc vrstili celo leto. Najhujši je bil v gozdovih Parane (Brazilija), kjer so našteli 300 mrtvih in 500 hudo ranjenih, 300.000 delavcev pa je izgubilo zaposlitev in s tem vir zaslužka. Tudi brez rudniških nesreč ne mine nobeno leto, lansko pa je postavilo žalosten rekord v japonskem rudniku Omuta, kjer je umrlo 447 rudarjev. Najbolj grozne pa so številke o prometnih nesrečah in tudi lani je imela smrt na cestah bogato žetev. Po nepopolnih podatkih je lani zgubilo življenje na cestah okoli 200.000 ljudi, poleg tega pa je prišlo na vsakega mrtvega še povprečno 10 hudo ranjenih in 30 do 40 ljudi z lažjimi poškodbami. Na evropskih cestah so lani zabeležili nad 75.000 smrtnih žrtev, v Ameriki pa je njih število preseglo celo 100.000 oseb, medtem ko je bilo ranjenih voznikov in potnikov nad 15 milijonov. Američani so izračunali, da pomeni to za njihovo gospodarstvo vsaj 15 milijard dolarjev škode — človeških življenj pa v denar/u sploh ni mogoče izračunati. Nezadovoljstvo francoskih kmetov z vladno kmetijsko politiko stalno narašča Prejšnji teden Ije sindikat francoskih kmetijskih delavcev organiziral „Dan nezadovoljstva”, s katerim je predočil javnosti težave in zahteve kmetov, ki so čedalje bolj nezadovoljni z vladno kmetijsko politiko. Omenjena organizacija opozarja na dejstvo, da predstavljajo kmetje v Franciji eno petino celotnega prebivalstva, vendar so dohodki kmetovalcev čedalje manjši, kmetijstvo pa da 'je najbolj zapostavljena panoga gospodarstva. Lani so bili na primer dohodki v kmetijstvu za tri odstotke nižji kot predlanskim, v drugih gospodarskih panogah pa so se povečali za štiri odstotke. Federacija sindikatov kmetijskih proizvajalcev vidi vzrok takemu razvoju v vladni politiki cen kmetijskih pridelkov, ikakor tudi v dejstvu, da so investicije v kmetijstvu premajhne. Poleg tega zahtevajo francoski kmetje boljše pogoje in možnosti za OSI KOKOT) svecu V/ASHINGTON. — Ankete med ameriškimi volivci kažejo, da republikanca Goldwatcr in Rockefeller drug drugemu zapirata pot do kandidature. Pač pa se nakazuje možnost kandidature Richarda Niiona. Rockefeller je hotel pridobiti prednost, ko je ponudil Go!dwaterju javno diskusijo v stilu Kennedy-Nixon, toda senator iz Arizone se je izmuznil. Čemu razprava! Goldvvater je klinično jasen primer In Rockefeller ima prav, da je »Goldwater prehuda nevarnost za mir, da bi si ga ZDA lahko privoščile za predsednika." ATENE. — šef grških radikalov Kanelopulos je v nedeljo na predvolilnem zborovanju v Solunu napadel Papandeuovo Unijo centra, da znižuje vrednost drahme in povzroča gospodarsko nestabilnost. .Elefterija", glasilo Unije, pa odgovarja, da se hoče desnica z nedovoljenimi sredstvi dokopati do oblasti in da ustvarja ozračje, značilno za ponarejene volitve leta 1961. Pravijo, da postaja ozračje pred volitvami vse bolj strupeno, k čemur nemalo prispeva grški tisk. REKA. — V kratkem se bodo začeli razgovori med ladjedelnico .Tretji maj” in brazilskimi ladjedelniš-kimi podjetji o graditvi kombiniranih ladij za prevoz razsutega in tekočega blaga. BERLIN. — Vodstvo komunistične stranke Nemčije je ponovilo svojo zahtevo bonnski vladi, naj prekliče prepoved KP Nemčije iz leta 1956. Ta zahteva je izražena v pismu sekretarja CK KP Nemčije Maksa Rei-manna, ki ga je poslal 10. januarja kanclerju Er-hardu. MOSKVA. — Francoski minister za finance Valery D Esfaing ter minister za zunanjo trgovino Sovjetske zveze Nikolaj Patoličev sta se razgovarjala o raznih vprašanjih v zvezi s sovjetsko-francoskimi gospodarskimi odnosi. BRUSELJ. — Minister za obrambo Segres je izjavil v belgijskem parlamentu, da Belgija ne bo sodelovala pri ustvarjanju multilateralnih jedrskih sil Atlantskega pakta. BEOGRAD. — V Beogradu so zaključili in podpisali zapisnik o razgovorih med planerji Bolgarije in Jugoslavije o sistemu planiranja, pripravljanju predlogov piana razvoja v obeh deželah in možnostih, da bi se gospodarsko sodelovanje med njima razširilo. Ko so ugotovili, da so takšni razgovori obojestransko koristni, so sklenili, da se bodo stiki med planskimi organi obeh dežel nadaljevali. RIM. — Na seji nove socialistične stranke proletarske enotnosti so proučevali sedanje politično stanje v državi in razpravljali o organizacijskih problemih nove stranke. V sporočilu očita direkcija vladi levega centra, da je njena zunanja politika v nasprotju z željami italijanskega ljudsta, ki so bile izražene na zadnjih parlamentarnih volitvah. Nova stranka zahteva, naj Italija prizna LR Kitajsko. WASHINGTON. — Francoski predsednik de Gaulle je obvestil predsednika Johnsona, da je sklenil priznati LR Kitajsko predvsem zato, ker se mu v naglo spreminjajočem se svetu ne zdi pametno še naprej ignorirati najštevilnejši narod na Daljnem vzhodu. Po njegovem mnenju je .ameriška politika izoliranja LR Kitajske nesmotrna in zastarela". Po mnenju ameriških funkcionarjev Francija najbrž meni, da mora Zahod v .konfliktu med Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko imeti z obema kar največ stikov". Po ameriških ocenah je de Gaulle prepričan, da je priznanje Kitajske docela v skladu z načrti njegove vlade, da obnovi francoski vpliv v jugovzhodni Aziji. RIO DE JANEIRO. — Brazilski predsednik Goulart bo predlagal konferenco predsednikov Argentine, Bolivije, Urugvaja, Paragvaja in Brazilije. Brazilski tisk piše, da bi lahko šefi teh držav skupno proučili vprašanje največje hidrocentrale na svetu, ki bi dajala 10 do 12 milijonov kilovatnih ur električne energije. To bi bil največji industrijski objekt v Latinski Ameriki. Hidrocentrala bi oskrbovala z električnim tokom vseh pet držav. TOKIO. — Japonska socialistična stranka je v odprtem pismu zunanjemu ministru ZDA Rusku protestirala proti načrtu, po katerem naj bi poslali v japonska pristanišča ameriške podmornice, ki so oborožene z atomskimi raketami. MOSKVA. — V osrednjih področjih evropskega dela Sovjetske zveze že več ko teden dni nenavadno močno in hitro nihajo temperature, tudi za 20 stopinj v 24 urah. Celo najstarejši Moskovčani ne pomnijo takšnih temperaturnih sprememb v tako krotkih časovnih presledkih. MOSKVA. — V Moskvi so vrteli za diplomate nov film »Tišina", ki ga je režiral režiser Basov po istoimenskem romanu pisatelja Bondarjeva. Film je razdeljen na dva dela, ker je zelo dolg, in traja tri ure in pol. Roman pripoveduje o enem izmed toliko primerov stalinskega terorja in ga je objavila znana moskovska literarna revija »Novi mir". BUDIMPEŠTA. — Pred nekaj dnevi je bila v Budimpešti tradicionalna letna prireditev pripadnikov južnoslovanskih narodnosti, ki živijo na Madžarskem. Razen številnih povabljenih so se prireditve udeležili tudi veleposlanik SFRJ v Budimpešti, predstavniki madžarskega ministrstva za zunanje zadeve ter predstavniki raznih manjšinskih zvez na Madžarskem. V bogatem programu so prevladovale pesmi In plesi jugoslovanskih narodov, ki jih po tradiciji gojijo v kulturno-umetniških društvih južnih Slovanov. MOSKVA. — V Moskvi se je te dni mudil član komisije zveznega izvršnega sveta za kulturne stike SFRJ z inozemstvom Osman Djikič, ki je vodil jugoslovansko delegacijo na pogajanjih o kulturnem in znanstvenem sodelovanju med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo za leto 1964-65. Po končanih pogajanjih je Djikič ostal nekaj dni v Sovjetski zvezi kot gost Romanovskega, predsednika državnega sveta Sovjetske zveze za kulturne stike z inozemstvom. BERLIN. — Demokratična republika Nemčija In Zvezna republika Nemčija sta se dogovorili o bla- govni izmenjavi v tem letu, ki se bo razvijala po sedanjem sporazumu. strokovno izobraževanje vaške mladine, ki v tem pogledu močno zaostaja za mestno mladino. Končno pa na*j bi bil sprejet tudi zakon, ki bi zajamčil odškodnino za škodo, nastalo zaradi vremenskih neprilik. Včeraj pa se je v Franciji začela doslej največja protestna akcija kmetijstva, v okviru katere hočejo v vsej državi ustaviti prodajo tržišču. t) 'JI l!l til hi !il U v-exvcyn>c^? Več prosvetne dejavnosti Proti kulturni nadmoči, ali bolje povedano kulturnemu pritisku večinskega naroda, čeprav bi morali odgovorni na merodajnih mestih po ustavi in po členu 7 državne pogodbe kulturno prizadevanje in pospeševanje narodne manjšine v državi pospeševati in podpirati, je nujno storiti iz lastnega vse, kar premorejo nase sposobnosti, da dvignemo in razgibamo prosvetno delo ustrezajoče demokratičnemu in naprednemu duhu časa. Takemu kulturnopro-svetnemu ustvarjanju pa so z materialnimi Podporami dolžni pomagati tudi občine, dežela in država. Cilj našega prosvetno-kultur-ncga dela je razen drugega vedno tudi osredotočen na zbliževanje, sodelovanje in predvsem kulturne izmenjave med narodoma sosedoma v deželi. V bodočih mesecih hočemo in moramo premakniti naše krajevno organizirano prosvetno življenje k živahnejšemu razmahu. Žalostno bi bilo, če bi pustili predvsem našo nadarjeno mladino, ki je brez dvoma dovzetna za nase kulturne ideale, v primitivni miselnosti >n kulturni zanemarjenosti. Osrednji možgani naše prosvete v centralni organizaciji Slovenski prosvetni zvezi so pripravljeni pomagati povsod, kjer je potrebno in zaželjeno z jasnim ciljem, kaj pravzaprav hočemo. Prikupno opremimo po celicah naših prosvetnih organizacij društvene prostore, odprimo delujoče knjižnice in vzbujajmo zanimanje Za branje bogate slovenske strokovne in lepe literature, pa tudi za branje dobre in koristne nemške knjige. Odbori naj se zbirajo k sejam, kjer naj obravnavajo pereča vprašanja in skličejo občne zbore. Igralske in pevske skupine naj prirejajo lepe domače prireditve, društva pa naj ne zanemarijo posredovati tudi zanimi- Kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo Kakor smo na kratko poročali že v zadnji številki našega lista, bo ljubljanska Opera v okviru uradne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo tudi letos gostovala v Celovcu in v Mestnem gledališču priredila dve predstavi. O tem gostovanju so se dogovorili pred nedavnim, ko sta v Ljubljani bivala vodja kulturnega referata koroške deželne vlade dvorni svetnik dr. Othmar Rudan in direktor celovškega Mestnega gledališča Otto Hans Bohm. Sekretar republiškega sekretariata za kulturo in prosveto Miloš Poljanšek je za celovška predstavnika priredil kosilo, ki so se ga udeležili tudi predsednik odbora izvršnega sveta za prosveto, kulturo in znanost Ludvik Gabrovšek, upravnik Slovenskega narodnega gledališča Smiljan Samec ter zastopniki kulturnih ustanov, ki bodo sodelovale v letošnji kulturni izmenjavi. Na razgovorih med predstavniki kulturnih ustanov Koroške in Slovenije so se konkretno dogovorili o izmenjavi gledaliških ansamblov in bo ljubljanska Opera ob svojem gostovanju v celovškem Mestnem gledališču uprizorila 7. marca Verdijevo opero „Macbeth", s katero bo počastila jubileja Shakespeara in Verdija, ter 8. marca komično opero Wolf-Ferrarija .Zdraha na trgu". Celovško Mestno gledališče bo obisk vrnilo konec marca in bo v Ljubljani gostovalo z Raymondovo opereto .Maska v modrem". Prav tako bo tudi letos gostovala v Celovcu Slovenska filharmonija, ki bo v začetku maja izvajala na koncertu v Domu glasbe med drugim slovensko noviteto Uroša Kreka .Koncert v D-duru”. Ob tej priložnosti so razgovarjali tudi o možnostih izmenjave drugih ansamblov, vendar se bodo o podrobnostih domenili pozneje. Pač pa je bila načeta možnost razširitve kulturnega sodelovanja tudi na izmenjavo filmov, kratkometražnih in celovečernih, pri čemer bi za predvajanje v Celovcu prišel v poštev zlasti najnovejši slovenski film po Prežihovih .Samorastnikih”, posebno še, ker je to Prežihovo delo pred nedavnim izšlo v Celovcu tudi v nemškem prevodu. Splošno pa je bila med razgovori v Ljubljani z obeh strani izražena želja, da bi se to že tradicionalno sodelovanje med Koroško In Slovenijo v bodoče še poglobilo — kot bistven prispevek k izboljšanju in utrjevanju prijateljskih odnosov med sosednima deželama. Hochhutov „Namestnik“ tudi na Dunaju izzval živahno reakcijo Odkar je bilo predlanskim v Berlinu prvič uprizorjeno Hochhutovo delo »Namestnik«, je prišlo že v številnih evropskih mestih do pravih gledaliških škandalov, ki čedalje bolj odkrivajo dejstvo, da nekaterim krogom nikakor ne gre v glavo svoboda mišljenja. Delo kritično obravnava pasivne odnose visokih in najvišjih krogov katoliške cerkve do iztrebljanja Židov v dobi nacizma in je — kot je dejal ravnatelj dunajskega Volkstheatra ob nedavni premieri tega dela na Dunaju — rekviem za milijone žrtev nacističnega nasilja. Kljub temu pa gotovi krogi povsod, kjer to delo uprizorijo, načrtno organizirajo protestne manifestacije in prirejajo v gledališčih sramotne škandale, samo da bi prikrili resnico, ki je za prizadete seveda silno neprijetna. Tudi ob dunajski premieri »Namestnika« je prišlo do takega škandala. Medtem ko so nekateri sprejeli delo z navdušenim aplavzom, so drugi uprizorili pravi pobalinski »koncert« in ob prizoru, ko si mladi jezuitski duhovnik pred papežem demonstrativno pripne na duhovniško obleko rumeno židovsko zvezdo, z žvižganjem izsilili večminutno prekinitev predstave. Podobni dogodki se bodo verjetno pripetili tudi še drugje, kjer bodo imeli dovolj poguma za uprizoritev tega dela. Vendar resnice tudi s takimi nekulturnimi izbruhi ne bo mogoče prikriti. va, poučna in aktualna predavanja in mnogo drugega več, kar v kratkem sestavku ni mogoče vsega našteti. K temu pomembnemu in koristnemu sodelovanju so povabljeni prav vsi in če v skupnem prizadevanju združimo moči, uspehi ne morejo izostati. Celovško Mestno gledališče sredi uspešne igralske sezone feb ja premiera l oven: n)ujuij4Jka ,fQiA3iqa na Udu” tokrat z jubilejnim sporedom ,,Sanje o sreči“ Svetovno znana dunajska »Revija na ledu* slavi letos svoj 25-letni jubilej in je za to priložnost pripravila poseben spored, katerega naslov se glasi »Sanje o sreči*. Prav-zaprav sta to dva samostojna sporeda, združena v enega, ki traja tri ure: tri ure visoke umetnosti, vrhunskega športa in prekipevajočega humorja, predvsem pa neizčrpen zaklad Privlačnosti za oči in pristno dunajskih melodij za uho. Z revijo obhaja svoj »srebrni jubilej* tudi režiser Will Petter, ki je svoj prvi spored pripravil leta 1938, medtem ko je Robert Stolz tokrat dvanajstič prispeval glasbeni del revije. 2 jubilejnim programom sta oba znova potrdila svoje znanje, o čemer najbolj zgovorno pričajo številke obiskovalcev, zabeležene na predstavah v Belgiji in Nemčiji ter na Dunaju: v nemškem mestu Passau so našteli 30.000 gledalcev, v Niirnbergu jih je bilo 42.000, v Liittichu (Belgija) 95.000, v Antvverpenu 230.000, v Berlinu 135.000 in na Dunaju že v prvih dneh nad 100.000. Dunajska »Revija na ledu* se tudi letos predstavlja s pravim mednarodnim programom. Skoraj vsak izmed solistov prihaja iz druge države: Norbert Felsinger in Karin Frohner iz Avstrije, Milena Kladrubska je večkratna državna prvakinja Češkoslovaške, Joan Haanappel je doma na Nizozemskem, Paul Sibley prihaja iz Kalifornije, oba para Kathrin in Fred Emanuel ter Lilly Lew:n in Manfred Wollschldger sta iz Nemčije, Dun-can Whaley pa je Anglež, medtem ko sta komika Havard po rodu Škota. V Celovcu se bo letošnje gostovanje »Revije na ledu* začelo prihodnjo sredo. Zanimanje je tudi tokrat silno veliko ne le na Koroškem in Štajerskem, marveč tudi v sosednih deželah. Iz Slovenije so že lani našteli nad 5000 obiskovalcev, letos pa jih napovedujejo kar 15.000, ki bodo prišli s posebnimi vlaki in avtobusi. Za dobra dva tedna bo čelov c c spet privlačeval mnoge tisoče od blizu in daleč ter je pričakovati, da bo letošnji °bisk lanskega še prekosil. Kratko pred novim letom se je celovško Mestno gledališče spet preselilo v svojo lastno zgradbo, 'ki je tekom lanskega poletja — vsaj v notranjosti — precej spremenilo svojo podobo. Kljub večmesečnemu ..gostovanju" v Domu glasbe pa je gledališče nemoteno izvajalo svoj program in je napram prejšnjim letom zabeležilo lep napredek tako po številu predstav kakor še posebno po številu obiskovalcev. Povečanje števila obiskovalcev za dobrih 9000 oseb gre seveda v prvi vrsti na račun razširjenega programa gostovanj v drugih mestih Koroške. Samo meseca marca lanskega leta je gledališče poleg 27 predstav v svojem poslopju in dveh predstav v Domu glasbe imelo še 17 gostovanj izven Celovca. V prvih štirih mesecih sedanje igralske sezone — torej v času od 1. septembra do 31. decembra 1963 — pa je imelo gledališče skupno 155 predstav, to je za osem več kot v prejšnjem letu, medtem ko se je število gostovanj v primerjavi s prejšnjim letom povzpelo od 22 na 43. Zimška sezona bo trajala do 20. junija in so v tem času predvidena tudi gostovanja v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo ter Videmsko pokrajino. Za čas od 25. julija do 30. avgusta je v načrtu poletna sezona, ki bo obsegala tudi dve predstavi Straussove operete „Noč v Benetkah" v Vrbi, kjer bo zgrajen poseben oder na jezeru. Ob vsem uspešnem delovanju celovškega gledališča pa je bilo na nedavni seji gledališkega odbora ugotovljneo, da znašajo lastni dohodki gledališča le 24 odstotkov od potrebnih izdatkov, tako da morajo občina, dežela in država k vsaki vstopnici prispevati 76 odstotkov v obliki subvencij in drugih podpor. K posveti Kranzmavcr primerno polnost. Piscu slovenske zgodovine kolonizacije bodo Kranzmayerjeve ugotovitve gotovo marsikaj koristile. Škoda, da niso vedno dovolj zanesljive in jih je mogoče v vsem, kar se nanaša na Slovence, samo kritično uporabiti. Če primerjamo njegovo sliko s celotnim ozemljem, bomo odkrili mnogo skupnih potez. Nemške du-blete k domačim imenom prevladujejo do 19. stoletja. Vsa večja in pomembnejša središča dobijo že zelo zgodaj nemška imena, imena manjših krajev pa niso bila dosledno ponemčena. Neznatni zaselki pa često niso utegnili dobiti ponemčena imena. Tej imenski razvrstitvi se Kranzmayer popolnoma izogne, bila bi pa neprimerno bolj realna. Morda zaradi tega v drugem delu ne navaja več historičnih zapisov imen, ker bi preveč omajali njegovo tezo o kontinuiteti nemštva. Iz vsega, kar vemo o Koroški, je za nas smešna trditev, da je bilo v 14. stoletju na Kranjskem, Goriškem in na spodnjem Štajerskem več in celo večjih nemških otokov, kakor je bilo v istem času slovenskih na Koroškem. Če vzamemo v roke Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev in pregledamo medsebojno razmerje slo- vanskih in tujih antroponimov, ki jih navajajo najstarejše listine, bomo videli, da so stara slovanska an-troponima pravnih oseb in prič prav tako v manjšini kakor na Koroškem. Šele v kasnejših listinah je več domačih imen. Zato se Kranzmayer zadovolji, da navede stanje samo za 9. stoletje. Prevode imen, na katere tudi opozarja, zasledimo celo v srbskih in ruskih listinah, čeprav se tam kažejo v drugačni luči. Poleg domačega je imela marsikatera pravna oseba tudi krstno ime iz krščanskega imenskega fonda. V salzburški cerkvi je bilo krščansko ime razumljivo nemško. Tudi pri takšnih primerih Kranzmayer vsaj deloma pretirava. Precej fantazije je treba imeti, da se ogosten hipokoristnik Tessina re-onstruira v *Svetosel, kar naj bi odgovarjalo nemškemu Ra(t)poto. V imenskih prevodih, ki so vedno zanimivo področje za jezikoslovca, pozablja Kranzmayer na ljudsko etimologijo, ki deluje še danes. Ker se je postavil na stališče, da je največkrat primarno nemško ime in je slovenski imenski par samo prevod, je moral sprejeti marsikatero etimologijo, ki se zdi slavistu dvomljiva. Vendar je to področje, ki bo zahtevalo še posebnega študija. Nihče ne osporava Kranzmayerju bogatega znanja in razgledanosti v germanski filologiji in v metodah onomastičnega raziskovanja. Prepričani smo celo, da bi bila marsikatera E podrobnost v njegovi knjigi drugače zajeta, če bi slovensko in slavistično imenoslovje razpolagalo s takšnimi sintetičnimi deli kakor nemško. Mnogo je vprašanj, ki so slavistično še premalo raziskana, da bi danes mogli odgovoriti nanje. Kranzmayerjevo delo nam ne sme postati zgled, ampak samo vzpodbuda. Analiza imenskih tipov in njihove vloge v slovenskem imenotvornem procesu in solidno obdelan slovenski imenski fond nam bo šele omogočil vsestranski kritični pretres Kranzmayerjevih tez. Gotovo bo potrebno, da se bomo še desetletja vračali k njegovi knjigi, ki je prvi poskus vsestranske sinteze. Ne nameravamo braniti nekakšnih apriornih slovenskih stališč. Priznamo tisočletni vpliv nemške kulture na celotnem slovenskem ozemlju, ne samo na Koroškem. Znanstveno raziskovanje mora biti vedno iskanje objektivne resnice, ne pa sredstvo za razpihovanje nacionalnega šovinizma. Jezikovno mešana področja, kakor je Koroška, so gotovo neprimerno bolj zahtevna za vsestransko znanstveno obdelavo kakor čisto nemška ali slovenska pokrajina. Zato pa zahteva njena razvojna problematika najstrožje metodične discipliniranosti, ki ji Kranzmayer ni bil vedno kos. Preveč posplošuje in se pusti zavesti domišljiji, pritegne samo tisto gradivo, ki govori njemu v prid, ne operira vedno pravilno s slavističnimi do- gnanji in jih tudi premalo pozna. Njegove etimologije slovanskih imen so površne, dostikrat samo približne, zadovolji se s tem, da ugotovi osnovno imensko bazo, nadaljnji izvedbi pa ne posveti nobene pažnje. Redko je slovensko ime na Koroškem, za katero ne bi mogel najti primerjalnega gradiva v slovanskem imenoslovju. Pomagalo bi mu pri rekonstrukcijah tvorb, ki so težavne celo tam, kjer je slovenska verzija še danes ohranjena, ne samo v nemških substitucijah. To je največja pomanjkljivost drugega dela njegove knjige. Upali smo, da bomo v drugem delu našli podrobno dokazilno gradivo, ki bo dopolnjevalo njegova izvajanja v prvi knjigi. Zadovoljil pa se je samo z najnujnejšimi imenskimi podatki brez poglobitve, kar onemogoča kritično uporabo. Toda podrobne pripombe k posameznim imenom bi zahtevale malodane posebno monografijo, saj samo Miklošič in Lessiak ne moreta zadostovati za neoporečno rešitev vsega koroškega imenskega fonda slovenskega porekla. Kranzmayerjevo delo ni in ne sme biti zadnja beseda, ki je bila izrečena o kolonizaciji Koroške in o slovenski udeležbi v njeni zgodovini. Naša naloga pa je, da s podrobnimi raziskavami preverimo in korigiramo ne samo njegove splošne trditve, ampak tudi njegovo gradivo. Konec Slovensko prosvetno društvo »Edinost" v Škofičah Vabilo Slovensko prosvetno društvo »Edinost' v Škofičah bo priredilo v soboto, dne 1. februarja 1964, ob pol osmi uri zvečer PROSVETNI VEČER v prostorih gostilne Bii.ger v Škofičah V sporedu bodo sodelovali pevski zbori Loga vas, Škofiče in Hodiše, društveni igralci pa bodo nastopili z veseloigrami. V odmorih bodo igrali tamburaši in instrumentalni trio. Med prireditvijo in po prireditvi pa bo igral tudi ansambel »Šest mladih' iz Kranja. Po zaključku bo prosta zabava s plesom. V nedeljo, dne 2. februarja 1964, ob sedmi uri zvečer bo prosvetna prireditev z istim sporedom pri Antoniču na Reki pri št. Jakobu v Rožu. Prireditvi obetata biti zanimivi in pestri, zalo vabi k številni udeležbi mlado in staro v obeh krajih društveni odbor Slovensko prosvetno društvo .Danica” Št. Vid v Podjuni Vabilo Slovensko prosvetno društvo »Danica* v Št. Vidu v Podjuni bo priredilo v nedeljo, dne 2. februarja 1964, ob 14.30 uri veseloigro »Micki je treba moža” pri Pušniku v Grabalji vasi. Pojeta tudi mešani in moški pevski zbor. K številni udeležbi vabi odbor Vodiča vas pri Brnci Pred kratkim je v naši vasi umrl Kotnikov oče, Muller Janez, v 80. letu starosti. Rajni Kotnikov oče je bil vse svoje življenje zaveden in značajen mož in je moral kot tak deliti usodo številnih družin iz bekštarvjske občine, ki so jih nacisti aprila 1942 s puškinimi kopiti izselili iz rodne grude v mrzlo tujino in negotovost. Tud on je moral zapustiti, kar mu je bilo najdražje, svoj dom, domači kraj in sadove več kot petdesetletnega življenja. Leta izseljeništva je prebil v Frauenaurachu, od koder se je leta 1945 z družino spet vrnil na svoj zapuščeni dom. Kakor v svoji mladosti je bil Kotnikov oče tudi na stara leta tesno povezan z našim narodnim življenjem, pri čemer mu je bil Slovenski vestnik stalni bodrifelj in obveščevalec. Vse svoje zadnje tedne in dni ga je nestrpno pričakoval in rad prebiral. Naj mu bo domača zemlja, ki jo je nad vse ljubil, lahka. Njegovim svojcem pa naknadno naše sožalje. KOLEDAR Petek, 31. januar: Peter Sobota, 1. februar: Ignacij Nedelja, 2. februar: Svečnica Ponedeljek, 3. februar: Blaž Torek, 4. februar: Andrej Sreda, 5. februar: Agata Četrtek, 6. februar: Doroteja Priprave na občinske volitve Za občinske volitve na Ko'Oškcm, ki bodo po šestih letih z izejmo občin Celovec in Beljak, dne 1. marca, se volivci in volilne skupine p ip ovijajo po vsej deželi. Ljudje se zavedajo, da jih ta najmanjša upravna enota zadeva neposredno. Za vsakega je občina prva instanca, potom katere se rešujejo in posredujejo zadeve najrazličnejšega značaja, razen tega pa imajo občine kot avtonomne ustanove mnoge naloge v korist občanov. Naloge občine izpolnjuje župan z odborom, več zadev lahko župan rešuje v lastnem območju, povečini pa je vezan na sklepe odbora. Zaradi tega je že sedaj po občinah živahno zanimanje za volitve in ugibanje, kdo bo v prihodnji delovni dobi zastopal interese občanov v občinskem zastopstvu. Ni vseeno, koga volivci pošljejo v občinski odbor in kdo bo župan. Novi občinski odbor bo takšen, kakršnega bodo ljudje izvolili. Občinske volitve se od drugih volitev razlikujejo tudi v tem, da volivci kandidate neposredno poznajo in volijo osebe, o katerih so prepričani, da bodo njihove koristi najboljše, najvestnejše in nepristransko zastopale. Poleg običanjnih strankarskih list pripravljajo po mnogih občinah tudi izrazite krajevne liste, katerih nosilci niso vezani na eno ali drugo politično stranko. Po občinah na jezikovno mešanem ozemlju pripravljajo take liste na primer v Bekštanju, Ledincah, Rožeku, št. Jakobu, Logi vasi, Škofičah, Kotmari vasi, Svetni vasi, Slovenjem Plajberku, Škocljanu, Dobrli vasi, Globasnici, na Bistrici pri Pliberku, v Pliberku in drugod. Za te samostojne nastope pri občinskih volitvah smatrajo pobudniki teh list in volivci za predvsem važno, da morejo pravilno in pravično zastopati v občinskem odboru njihove krajevne potrebe le domačini, ki razmere poznajo v podrobnostih ter uživajo zaupanje, da se bodo fem vprašanjem posvetili nesebično in nepristransko za blaginjo vseh občanov brez razlike poklica, prepričanja in jezikovne pripadnosti. Zato so na volilnih sestankih postavili na svoje liste kandidate, ki jim zaupajo, da bodo po svojih moralnih vrlinah in poštenju storili svoje najboljše za blaginjo občanov na vseh področjih, kjer koli bo potrebno In ne nazadnje, da bi doprinesli k temu, da bo mir po naših občinah, da bo vladala strpnost; to so ljudje, ki ne poznajo narodnostne mržnje ter sta jim pri srcu blaginja in napredek celotne občine z vsem njenim prebivalstvom. Zadovoljiv uspeh pri volitvah bodo tudi te volilne skupine skušale doseči z združe- nim in enotnim delom. Zaradi tega so na svojih volilnih razgovorih sklenili, da bodo predvolilne tedne dobro izkoristili. Z optimizmom, čutom odgovornosti in iskrenostjo bodo šli v volilno kampanjo. Pristopili bodo do vsakega človeka brez predsodkov, če morda tudi drugače misli. Nikogar ne bodo odpisali, vsakega bodo skušali prepričati za ideje svojega volilnega proglasa. SKZ OBVEŠČA: Danes se je pri Pušniku v Grabalji vasi pričel dvodnevni Specialni govedorejski tečaj ki se bo nadaljeval jutri ob 9. uri. Zaključek tečaja jutri ob 16.00 uri. Jutri bo enak tečaj pri Pran-garju v Z m o I i č a h. Pričetek ob 9. uri dopoldne. Tečaj bo trajal do nedelje popoldne. Cilj tečaja je, da pokaže potrebo in prednosti poenostavitve kmetovanja zlasti na področju živalske proizvodnje. V predavanjih in razgovorih bodo obravnavani pogoji, ki jih je treba upoštevati pri preusmeritvi in specializaciji kmetovanja ter pri kooperaciji v govedoreji. Predavanja bodo popestrili filmi in ustrezne slike. Drveša vas Prejšnjo nedeljo je bilo v gostilni pri Kar-bevcu razigrano, veselo in živahno življenje. Bilo je ženrtovanjsko slavje mladega para, na katero so prihiteli sorodniki ženina in neveste ter mnogo drugih svatovskih gostov, na večer pa tudi vse polno »oknar-jev". Vsi so izkazali ženinu in nevesti, da ju radi imajo ter jima želijo vse lepo na skupni poti življenja. Ženin je bil Konrad Kusler, zaposlen v Thurnovem podjetju, nevesta pa Greti Tomaž iz Šmarjete pri Pliberku. Oba, nevesto in ženina, poznamo in smo prepričani, da sta se našla mlada človeka, ki se bosta rada imela in skupno delila veselje in težave v življenju. Nevesta Greta izhaja iz znane in od vseh spoštovane Tomaževe družine v Šmarjeti, znane po svoji gostoljubnosti in iz prejšnjih hudih let po svojem doprinosu v borbi za mir in pravico v svetu. Kmalu po vojni, po zmagi nad nacizmom, so v Tomaževi hiši naparali tudi telesne ostanke borca za lepše življenje, Baštejevega sina, doma v Lokovici fik za mejo, ki je moral svojo mlado življenje žrtvovati v znanem zverinskem pokolju pri Apovniku na Komlju. Njegove telesne ostanke so izkopali iz krvaveče naše zemlje, jih prepeljali k Tomažu in jih položili na mrtvaški oder, obdani s svečami in mnogim cvetjem hvaležnih src. K Tomažu ga je prihajalo škropit prebivalstvo iz vse okolice. O tem mlada nevesta še ni mogla vedeti ker je bila še majhno dekle-otrok, povedala pa ji je žalostne dogodivščine njena moti Ančka. Nevesto pozna ogromno ljudi v naši okolici, saj je bila dalje časa natakarica v znani gostilni pri Brezniku v Pliberku, kjer je gostom postregla vedno v zadovoljstvo. Greta je tudi absolventka gospodinjskega tečaja Slovenskega šolskega društva v Celovcu. Kakor je bilo veselo na »ovseti", lako noj bo mlademu paru, Greti in Konradu, lepo tudi v bodočem skupnem življenju! Ne moremo pozabiti Prireditev, ki jo je imela naša pevsko-god-bena skupina ob novoletnih praznikih v Se-lah-Kotu, nam je v najprijetnejšem, neizbrisnem spominu ter nam je srce prepolno, zato moramo o tem našem dožitevju povedati tudi drugim. Po lepem koncertu popoldne v Št. Janžu v Rožu, kjer je bilo tudi doživetje, kakršne-a nismo pričakovali, smo po majhnem o-repčilu krenili z mešanimi občutki na pot v Sele-Kot. V gostilni pri Maleju je bilo napovedano naše nadaljnje gostovanje. V začetku smo vsak zase še ugibali, kako nas bodo sprejeli in če nas bodo razumeli. Od več strani pa so nam že zatrjevali, da je v Selah hvaležna publika, vendar bili smo bolj pesimisti kot optimisti. Pot v ta gorski kraj nam je bila nepazna-na, posebno še, ko je bila že tema. Toda srečo smo imeli, ker smo dohiteli žensko, ki nam je radevolje pokazala pot in dejala, da bo tudi prišla s svojo hčerko in možem na koncert. Kot bi trenil, smo prispeli na naš nocojšnji cilj. Ko smo iz malega avtobusa izstopili, se nam je nudil prelesten užitek gorske pokrajine v zimskem večeru. Bilo je, kot da bi se tisoče in tisoče biserov in diamantov leske- talo po ozki grapi, ki jo je razsvetljevala razkošno razsvetljena Malejeva domačija. Kakor očarani smo se zagledali v zvezdnato nebo, ki se nam je zdelo tako blizu. V tem hipu sem se spomnil Hugolina Sattnerja pesmi »Na planine«, katero sem v svoji mladosti pel tako rad. V duhu sem šepetal zadnjo kitico, ki se glasi: »Bliže bil bi tamkaj neba, ga prosil bi gorko: česar narodu je treba, ti podeli mu ljubo!« V svoji zamaknjenosti skoraj ne bi bil opazil, da mi je solza ganotja splavala po mrzlem licu. Stresel sem se, ker na mah sem se spomnil, da imamo vendar koncert pred seboj. Zavedal sem se, da smo prišli v Kot, da prinesemo Selanom nekaj užitka. Vstopili smo v Malejeve prostore z našimi inštrumenti in bili nad vse prijetno presenečeni. Prostori so bili natrpano polni, za naše inštrumente skoraj ni bilo prostora. Takoj smo imeli občutek, da smo prišli med izobražene in vesele ljudi, ki imajo smisel za prijetno in pošteno razvedrilo.. Tajnik Slovenskega prosvetnega društva je vidno vzra-dožčen pozdravil tolikšno udeležbo domačinov, med navzočimi pa smo imeli priložnost pozdraviti predsednika SPD »Košuta« Šime-ja Olipa, česar smo se prav posebno razveselili. Kakor imamo vtis, je spored ugajal ter se je navdušenje stopnjevalo do konca. Kratkemu odmoru po Koncertu je sledil družabni večer. Kar je naša godalno-pevska skupina na tem večeru prisrčnega doživela, jaz sam v svoji polstoletni tovrstni dejavnosti nisem doživel. Videli smo, da se zna to ljudstvo veseliti, je odraz človeka svobode s široko dušo in globokim srcem v tem prekrasnem gorskem svetu. Takšno lepo neskaljeno veselje bi si želel tudi po naših dolinah. Sedaj šele morem razumeti te ljudi, ki so trpeli in umirali za ta lepi košček zemlje. Dal Bog, da bi ostali za vedno zvesti narodu in domovini! Lepi večer nam je vsem vse prehitro minil, tolažili pa smo se s tem, da se bomo še videli, ker so nas ob slovesu povabili na nadaljnje obiske. Upamo, da smo v Sele zares prinesli veselje, trdimo pa, da smo ga še več odnesli mi v naše doline — kjer »megle se vlačijo, duha more in tlačijo«. Lep uspeh našega gostovanja v Selab-Kotu izpodbija tla onim, ki bi radi zlohotno in načrtno ovirali naše pošteno glasbeno-kultur-no prizadevanje. Naa vse razveseljiva številna udeležba na prireditvi in zadovoljstvo vseh udeležencev je gotovo zelo prepričljiv odgovor takšni ožini. P. Kerujuk Vodilo pa jim je, da bodo vodili volilno kampanjo stvarno in dostojno. V bodočem občinskem odboru pa bodo pripravljeni sodelovali tudi z dobroholečimi pripadniki drugih volilnih strank ali skupin, ker nihče ne trdi, da se ne bi tudi med mandatarji drugih list našli dobromisleči ljudje, v kolikor jim dejavnosti ne onemogočajo na vodstvih strank, kar se je že česlo ■dogajalo. Pri volitvi župana pa jim bo morilo, da bodo, če bo treba, podprli tistega kandidata, ki je po svoji dosedanji dejavnosti in nastrajenju pokazal največ razumevanja za skupne nedeljene koristi vseh občanov brez razlike. Občni zbor SPD »Bisernica* v Celovcu Šestdeset let je letos, odkar so Slovenci v Celovcu ustanovili slovensko prosvetno društvo »Bisernica«. Že pred prvo svetovno vojno je društvo posredovalo celovškem Slovencem vrsto lepih kulturnih in družabnih prireditev, predvsem tudi s sodelovanjem društvenega tamburaškega zbora, ki je gostoval tudi po mnogih drugih krajih naše zemlje. V nacistični dobi je bilo društvo razpuščeno, toda tradicija je ostala. Po drugi svetovni vojni so Slovenci v Celovcu »Bisernico« spet poživili in obnovili Spet je društvo začelo s svojo dejavnostjo, ki je bila v gotovih razdobjih bolj ali manj uspešna. Posebno plodovito delo je bilo v prvih letih in tudi pozneje je društvo posredovalo filmske predstave, literarne večere in potopisna predavanja, kakor je bilo slišati na zadnjem občnem zboru društva iz poročila dotedanjega predsednika Blaža Singerja. Občni zbor »Bisernice« dne 23. t. m. je bil v znamenju volje za razmah in vsestransko dejavnost v bodočnosti naše prosvetne celice v našem glavnem mestu, ki naj zajame čim večji krog v Celovcu živečih Slovencev. Udeležba na občnem zboru je bila zadovoljiva, navzoče je pozdravil predsednik »Bisernice« Blaž Singer in med temi posebno predsednika Slovenske prosvetne zveze odvetnika dr. Francija Zwittra. Po odobrenih poročilih odbornikov se je razvila živahna in stvarna diskusija v Znamenju iskanja poti, kako naj bi društvo še bolj izpolnjevalo svoje poslanstvo in zajelo čim več članov. V diskusiji je sodelovala vrsta navzočih članov, kjer se je izražala želja, da bi društvo posredovalo čimveč kulturVm-pro-svetnih in družabnih prireditev, s čemer bi pridobili več celovških Slovencev. Med drugimi je Janez Weiss nasvetoval ustanovitev društvenega pevskega zbora in zabavne prireditve. Predsednik SPZ je povedal, da so bile zadnja leta težave pri dobavi slovenskih filmov, sedaj pa so na razpolago spet trije novi, ki jih bo mogoče predvajati tudi v Celovcu. Za društveno življenje pa je posebno razveseljivo, da bo v kratkem na razpolago prostor v Dijaškem domu, kjer bodo lahko društveni sestanki in prireditve. Naglasil je potrebo vzbujati zatnimanje za društveno delo med dijaško mladino in poskus dela s slovensko inteligenco v Celovcu. V načrtu je tudi predavanje Nika Kurata o ziljskem šteh-vanju. V zaključni besedi je predsednik društva ponovil, da so dosedanji odborniki do svoiih dolžnostih vse bolj obrnjeni na dogajanja, delo in probleme na podeželju in se zaradi tega ne morejo toliko posvečati kulturno-prosvet-nemu delu med celovškimi Slovenci. Zato je potrebna vključitev v novi odbor ljudi, ki so v prvi vrsti Celovčani. Za člane novega odbora so bili soglasno izvoljeni: predsednik Janez Weiss, podpredsednik dipl. trg. Milan Breznik, tajnik Blaž Singer, namestnica Bredica Kuhar, blagajnik Franc Kušej, namestnica Mara Pradetto in knjižničar Franjo Ogris. Za računska pregledovalca sta bila izvoljena Lojzka Pak in dipl. trg. Franci Brežjak. Plus slovenskih študentov na Dunaju Klub slovenskih študentov na Dunaju je priredil zadnjo soboto svoj tradicionalni pustni ples, katerega se je udeležilo lepo število študentov ter drugih dunajskih Slovencev in njihovih znancev. Predsednik kluba Miha K u I n i k je pozdravil častne goste rektorja g. Ivana Tomažiča, zastopnika jugoslovanskega poslaništva dr. Mitiča, opernega pevca dr. Marjana Rusa, lektorja za slovenščino na dunajski univerzi dr. Karla P i u k a in odvetnika dr. Toneta Jelena. Na plesu je pel tudi klubski zbor pod vodstvom Huberta G r e i n e r j a , za humoristične vložke pa je poskrbel Joško B u c h. Izdajatelj, lastnik in zaloinik: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec - Klagenfurt, Gasometer- ga&se 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška le tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2, Postfach 124. . i____/• Rojaku Kam ubiraj fvoj korak, rojak) Čemu bežiš pred narodom, čemu ga li tajiš) Mar te je sram biti to kar si — sin slovenske matere) Vzdrami, oj vzdrami se vendar) Ne boš utajil matere, ne našel druge, ker le ena te rodila je. Joško V neki vasi je živel oče. Zelo mu je bilo žal, da ni znal ne brali ne pisati, posebno zato, 'ker je imel tovariše, ki so to znali. Imel je sina in je komaj čakal, da bi sin dorastel, da bi da! vsaj njega v šolo. Naposled je sin dorastel. Njegov oče ga je z veseljem pošiljal k učitelju v uk in ga z velikim veseljem pričakoval, ko se je vračal od učitelja. Ko se je sin naučil, kar se je mogel naučiti v vaški šoli, ga je poslal oče v drug kraj, kjer so bili boljši učitelji, da bi se še več naučil. Ko se je tam naučil, kar so učitelji ve- Učeni sin in neučeni oče (Makedonska pripovedka) Ptica s sivim perjem V starih časih je neko leto nastopila suša. Vse leto vseh tristopetinšestdeset dni ni na zemljo padla niti kaplja dežja. Zemlja se je spremenila v pustinjo, začela je umirati. Pticam se je pa hotelo življenja, petja in letanja visoko pod nebom. Nekega dne so se zbrale vse ptice iz vseh krajev sveta in sklenile, da bodo vrnile zelenilo drevesom in cvetove rožam, da bodo obnovile zemljo, da bo spet lepa in cvetoča. »Naredile bomo nove rečne struge in napeljale vanje vodo iz oceana« so govorile. Ko pa so zaplahutale s krili in se pripravile na dolgi polet, je ena od njih zakričala: »Jaz ne morem leteti z vami!« To je bila hitra ptica. »Leteti tako daleč In še riti zemljo z mojim ubogim kljunom« — si je govorila — »Kaj bi meni, mali ptici, velike reke? Zame je dovolj vlage v blatu, ki je ostalo na mestu velikega jezera.« Vedela je, da ji tovariši ne bodo verjeli niti oprostili, zato si je namazala glavo z belo glino. Sukala je vrat tako, da so lahko vsi videli njeno belo perje in zavpila: »Ne morem leteti z vami. Vidite, čisto sem *lva. Stara sem in prešibka za take podvige.« »Zemlja čaka vlage, nas mori utrujenost, ne bomo te pregovarjale,« so ji odgovorile Ptice »toda vedi, da se le s poštenim delom Prisluži udobno življenje.« Ona je pa kar naprej ponavljala: »Stara 5ejn in šibka.« Ptice so se dvignile in zletele na drugi konec sveta. Tri vroče dni in tri parne noči so prebile na potovanju. Vroče sonce jim je ožigalo krila, a kljub temu so vse prispele na cilj in začele kljuvati struge novih rek. Čez sedem dni in sedem noči napornega dela so izdolble nove struge. Pritekla je voda, poskočil je potoček, reke so se zlivale druga v drugo in tvorile kristalne slapove. Nad vodo so plesale srečne ptice in si hladile ožgana krila. Pele so o delu, ki je prerodilo zemljo in ji vrnilo življenje. Le ena ptica ni mogla peti in se dvigniti pod nebo. Njena glava je bila pokrita s sivino, z resnično sivino, ki je ne odrgneš in fe umiješ. Njena krila so oslabela in srce ji le bilo težko od žalosti in starosti. »Težko mi je,« se je pritoževala pticam, ki so letale mimo. »Nisi hotela delati, skrivala si se pod lažno sivino,« so ji odgovarjale ptice. »Tako je prišla k tebi prezgodnja starost. Nič spoštovanja nimamo za tvojo sivo glavo.« »Hotela si preslepiti nas, pa si le sama sebe. Tvoja mladost je bila brezplodna, tvoja starost ne vzbuja sočutja, tvoja sivina je sramotna.« Gotovo je od takrat minilo že dva tisoč let, ljudje pa še vedno pripovedujejo to zgodbo. Nihče se ne spominja več imena ptice, ki ni hotela pomagati pri skupnem delu. Sedaj jo imenujejo le »ptica s sivim perjem«. Lahko pa se jo spozna tudi po glasu. Zmeraj se bridko pritožuje na usodo z zateglim in žalostnim glasom. Kitajska pripovedka deli, se je sin vrnil domov k očetu in materi. Zelo sta se razveselila, ko sta sprejela svojega sina učenega in preučenega. Mislila sta si in si govorila sama sebi, da tega, kar imata onadva, nima nihče drug, češ tako učen in umen kakor njun sin ni nihče drug na svetu. Toda učenjak je začel na svojega očeta in svojo mater gledati kakor na preproste ljudi, na kmete. Za vsako stvar se jima je smejal in jima klical: „Eh, vidva ničesar ne vesta, ni tako, kakor vidva pravita, vidva se tega nista učila, jaz pa vem. Jaz sem se učil, vidva sta kmeta, zarobljenca,’ in druge take posmehljive 'in nespametne besde. Niso mu bile več všeč ne jedi in pijače, ne stanovanje ne ležišče, vsemu je ugovarjal. Naposled je to njegovemu očetu že presedalo. Bilo mu je zelo hudo in težko, da se je tako mučil 'in potrošil toliko denarja, da ga je dal izučiti, ter da sta se z ženo veselila njegove učenosti, zdaj pa sin z njima tako ravna in jima pravi, da onadva ničesar ne vesta, da sta kmeta, on pa vse ve. „Le počakaj sinko," Si 'je oče rekel, Pametnejši je močnejši Lisica je stikala po gozdu in srečala tigra. Tiger je iztegnil kremplje, pokazal zobe in zatulil: .Zakaj pa stikaš po mojem kraljestvu, ti rdečka! Kdo ti je dovolil! Pri priči te požrem!" Lisici pa se ni hotelo umreti, nikakor ne. Pomignila je z repom in dejala, ko da je vse v najlepšem redu: .Zakaj pa tako kričiš, spoštovani! Kdo bo koga požrl, bova šele videla! Saj se me ljudje ne bojijo zaman bolj kakor vas!” Malo je manjkalo, da se tiger spričo tolikšne predrznosti ni onesvestil. Kri mu je zalila oči, dlaka se mu je naježila. .Ah, ti predrznica!” je zakričal. .Poslovi se od življenja!” .Počakajte, počakajte!” je dejala lisica. .Pojdiva k ljudem, pa boste videli, da se boje mene bolj kakor vas.” .Velja”, je odgovoril tiger. .Pa pojdiva. Pomni pa: če se te ne bodo ljudje ustrašili, ostaneš brez kože!” Tiger in lisica sta se splazila na pot in odhitela v vas. Lisica je hodila spredaj, tiger pa zadaj. Lisica se je plazila po tleh, da je ni bilo videti, tiger pa se ni skrival pred nikomur, marveč je hodil pokonci. Kmetje so opazili tigra in se razbežali na vse strani. Bežali so In kričali: .Rešite se! Rešite se! Kralj gozdov prihaja!” Lisica se je obrnila tigru, rekoč: .Ali vidiš, kako se me ljudje boje. Zate se pa nihče ne zmeni. Kar zdi se mi, da te bom zdaj zdaj požrla!” Tiger se je ustrašil lisice, stisnil rep med noge In zbežal. Lisica pa se je dolgo smejala krvoločnemu tigru. Krohtala se je In modrovala: .Pametnejši je močnejši! Pametnejši je močnejši!" .zdaj bom videl, kako veliko je tvoje znanje!" Svoji žetvi je naročil, naj za kosilo zamesi zeljno pogačo. Žena je zamesila zeljno pogačo, jo spekla in jo, ko je prišel čas kosila, postavila na mizo. Vsi domači so sedli za mizo, najbolj zgoraj je sedel stari gospodar. Preden so začeli obedovoti, je neučeni oče rekel svojemu sinu: .Sinko, ves čas proviš, da mi nismo učeni in da ničesar ne vemo, ti pa si učen in vse veš. Prav imaš, tako je. Mi smo neučeni vaški ljudje in ničesar ne vemo. Zalo le je tvoj oče poslal 'k učitelju in toliko za tebe potrošil, da bi se vsaj li nečesa naučil, če se on ni učil, da ne boš tak zarobljenec kakor on. Toda ker si se učil in vse veš, mi povej, kje ima pogača krajišča.’ Učeni sin je gledal sem, gledal tja in se mučil, da bi našel, kje je bila potica začeta in do kod povita, a nikakor ni mogel najti kraja in spoznati, od kod je bila potica zavita in do kod povita. Naposled je rekel očetu: .Očka, ne vem, ne morem najti kraja." Tedaj je njegov oče spregovoril in rekel: „Ti, sirko, ne veš, kje ima potica kraj, da-si se hvališ, da vse veš, in praviš, da midva, tvoj oče in tvoja mali, ničesar ne veva. Da se mi odslej ne boš pred starejšim človekom nikdar več hvalil, da več veš kakor on!" Svoji ženi pa je rekel: .Škoda, žena, da sva za najinega učenega sina toliko potrošila, se zanj lako zelo mučila in nanj upala!" Krt — modrijan Nad zelenim travnikom |e švigala sem ter tja lahkokrila lastovica in si lovila v zraku muh, mušic In drugih žuželk. Kar ugleda po tleh lesti črnega krta. .Ej, ti, možiček črni!” zaščebeta mu prezirljivo, .da si pameten kot jaz, ne bi Iskal črvov pod zemljo, ampak na belem dnevu. Glej koliko jaz pomorim teh kmetičevih sovražnikov, ki mu odjedajo listje in sadje. Kaj dobiš tam v zemlji) Skoraj nič!” .Prav, prav,” odgovori lastovki modri krt, .ali tega mi vendarle ne moreš oporekati, da so skriti in hinavski sovražniki hujši od znanih in očitnih. In glej, takih iščem jaz. Da, oni so hujši, ker izpodjedajo same korenine, ki so vir življenja.” Kaj pa je hotela lastovica reči na ta odgovor) .Prav praviš, striček!” je dejala In odletela. Dragotin Kelte Okameneli smehljaj i ifriM - šmm t JOŽE CIUHA BLt Bralec izve, da se mesto razprostira na prostoru, ki °bsega 77 kvadratnih milj, da živijo v njem poleg Burman-cev še Indijci, Kitajci, razni mešanci itd., ter da je bilo v drugi svetovni vojni močno poškodovano. Bilo je namreč Prizorišče spremenljive bojne sreče: najprej so pred Japonci bežali Angleži, potem pa pred Angleži Japonci. Kot dva različna polčasa na nogometni tekmi. Nemir se s koncem vojne ni polegel. V letih vojne in Pustošenja so se ves čas boriti tudi burmanski rodoljubi: ra svojo lastno neodvisnost seveda. In šele tedaj, ko je bila izvojevana dokončna zmaga, je prišla oseka: Rangun to postal glavno mesto neodvisne republike. Nekoč, v megleni preteklosti, je bilo na tem icraju le ^romno naselje, imenovalo se je Okola in se kasneje pre-lrnenovano v Dagon. Domnevajo, da je to ime prevzelo Pagoda je stara, in ljudje v naselju so bili prepričani, da P° pagodi Šve Dagon, ki je na gričku nad mestom. Kajti 16 zrasla še preden je v Indiji umrl princ Gotama — veliki '■‘čenik Buda. , Cas je naselje še enkrat prekrstil: preimenovalo se P v Ran-kon, kar pomeni: konec vojne. To ime je dobilo ^*em, ko je kralj Alaungpaja leta 1755 priključil Spod-10 Burmo svojemu kraljestvu. Po prihodu Angležev, pred nekaj več kot sto tridesetimi leti, se je to ime premodi-ficiralo v .Rangoon". Naselje je bilo dolgo časa naselje in vas je bila dolgo časa vas: dolga stoletja se ni nič spremenilo. Tudi Ran-kon ni bil več kot velika vas, čeprav ga je Alaungpaja povzdignil v glavno burmansko pristanišče, kar je bilo dotlej Siriam na nasprotnem bregu reke. Kraljevo pristanišče je tedaj komaj pokrilo osminko kvadratne milje. In tako je ostalo brez večjih sprememb vse do prve anglo-burmanske vojne, ko je padlo pristanišče v angleške roke. Poslej se je šele razraslo v mesto: v politično 'in trgovsko središče južne Burme. Poslej se je naglo širilo in dograjevalo ler postajalo vse bolj in bolj pomembno. Prva anglo-burmanska vojna je bila v letih 1824—26. ■ Začela se je z obojestranskimi teritorialnimi aspiracijami. Vzroki in pretveze za sovražnosti so se za prikrite želje hitro našle. Kralj je zbral vojsko in vojskovodja zajahal konja. Burmanci so začeli prodirati na zahod, proti Indiji, vtem ko so se Britanci pripravili na izkrcavanje ob Ira-vadiju. Burmanski vojski je načeloval izkušeni vojskovodja i Maha Bandula. Izročilo pravi, da je bil velik bojevnik: tako kot je bil izkušen, je bil tudi hraber. Na pohod je odšel s kraljevim ukazom, naj potolče Angleže in jih goni, če bo treba, tudi do same Anglije. Kralj mu je izročil zlate verige, z ukazom, da vanje vklene „bengalam-josa" — angleškega podkralja v Indiji. Zapovedal je, ( naj „bengalamjose" ne ubijejo. Želel ga je videti v zmagoslavnem sprevodu živega, z verigami na rokah. Pravijo, da je med prebivalstvom v Kalkuti zavladal preplah, ko so prišle z meje vesti o pohodu burmanske armade .in njenih prvih, čeprav neznatnih uspehih. Ta preplah ni dolgo trajal, in tudi zmagoslavje prvih prask z neregularnimi enotami je bilo pratkotrajno. Prodiranje armade je namreč zaustavila novica, da so se Angleži z indijskimi kolonialnimi enotami izkrcali pri Rangunu. Vojskovodja je zato pohitel nazaj proti vzhodu, na pomoč posadki, ki se je upirala sovražniku na obronkih Sve Dagon pagode. Prispel je prepozno: po obupnem odporu so jo vojaki imperialne vojske razbili in pregnali, kolikor je niso ramesarili z bajoneti nasajenimi na puške. Maha Bandulo so na griču s pagodo pričakale zastave zavojevalne britanske vojske. Poslej sta se obe armadi pripravljali na 'končni spopad. Do tega je prišlo v marcu 1825. Zlatih verig, s katerimi je bil odšel na vojno, ni vojskovodja nikoli rabil: Burmanci so bitko izgubili. Izkrvavel je cvet bojevnikov in padel tudi njih poveljnik Maha Bandula. Ukaz burmanskega kralja, naj žene sovražnike do Anglije ali do konca sveta, če bo treba, se je izikazal kot usodna zmota kraljeve samovoljnosti. V Avo, središče kraljevine, je prišlo sporočilo o veliki narodni tragediji in z njim spoznanje o tujem, močnejšem svetu. Grandomanija burmanskega kralja se je razblinila ob udarni sili vojske, ki je prekašala njegovo armado za mnoga stoletja razvoja. Od spopada dveh svetov je v spominu preostala samo hrabrost, kot legendarni atribut junaka, ki se je spoprijel z dosti močnejšim nasprotnikom. Le da tokrat David ni premagal Goljata. Čudež se ni več zgodil: kajti tokrat so bogovi že zdavnaj zapustili izvoljena ljudstva in zato ni moglo biti drugače. Vojna se je končala s priključitvijo ijužne Burme k imperiju. V naselje ob reki so za vojaki prišli administratorji, pomorščaki, trgovci, pustolovci, obrtniki itd. Iz stoletne dremavice ga je zbudil nov življenjski utrip. V velikih množinah so prihajali predvsem indijski trgovci. Kot vmesni člen med morjem in celino je poslal Rangun dobičkonosno pristanišče. Vse se je spremenilo: prišli so vojaki z drugačnimi uniformami in orožjem; prišli so ljudje z drugač- Prehrana starega človeka Različnim starostnim dobam mora ustrezati tudi prehrana, kajti potrebe organizma v poznejših letih so drugačne kakor v mladosti. S pravilnim higienskim življenjem in pravilnim načinom prehrane lahko življenjsko dobo podaljšamo in olepšamo. S tem, da staremu človeku čimbolj ohranimo KORISTNI NASVETI ■ Velike ribe pristavimo k ognju zmeraj v mrzli vodi, male pa dodamo zmeraj v vročo tekočino, tako tudi narezane na kose. ■ Surovo maslo in margarino laže odločimo od papirja, če zavitek za nekaj minut položimo v mrzlo vodo. ■ Surovo maslo moramo zlasti v poletnih mesecih varovati pred soncem, toploto, svetlobo in tudi pred neprijetnimi vonji. Če nimamo hladilnika, nadevamo maslo v porcelansko ali glineno posodo, ki se s pokrovom ali krožnikom dobro zapira, in jo postavimo na najbolj hladno mesto, ki nam je na voljo. Če tega prostora nimamo, postavimo posodo v mrzlo vodo ali jo ovijemo z mokro krpo, ki jo pogosto zmenjamo. ■ Maslo, ki je postalo žarko, bo spet kolikor toliko užitno, če ga pre-mesimo z lahno soljenim mlekom ali pa z vodo, ki smo ji dodali jedilne sode (noževo konico jedilne sode na pol litra vode). telesno in duševno moč, prispevamo veliko človeški skupnosti, ki vključuje tudi stare ljudi v krog proizvajalcev in uživalcev skupnih dobrin. Oglejmo si pravilno prehrano v času srednje in visoke starosti! Predvsem je treba paziti na pravilno težo in krvni pritisk oziroma na pojave arterioskleroze. Starejši ljudje pa imajo navadno tudi prebavne motnje. Zaradi manjše življenjske moči in odpornosti je treba posvetiti vso skrb zadostni količini vitaminov, predvsem B, C in A. Potreba po maščobah in ogljikovih hidratih se zmanjšuje, medtem ko narašča potreba po beljakovinah, rudninah in vitaminih. Ker se morajo starejši ljudje varovati pretirane debelosti, ki obremenjuje že zaradi starosti oslabele organe, ne sme biti njihova hrana pretežka, premastna in tudi ne preobilna. Manj kruha, testenin, močnatih jedi in maščob! Živila, ki napenjajo, naj odstranijo iz jedilnika, tako n. pr. svež kruh, zelje, fižol (razen pretlačenega). Mnogo pa potrebuje človek v zrelejših letih mleka, najmanj pol litra dnevno, nadalje sira, sveže in kuhane zelenjave pa tudi dovolj svežega sadja. Star človek bi mordl vsaj štirikrat tedensko užiti nekaj telečjega mesa ali jeter, možganov, ledvičk in kakšno jajce. Prav tako pa je zelo priporočljivo tudi surovo maslo — že zaradi vitaminov A in B. Obroki naj bodo pravilno porazdeljeni, količinsko majhni in z »manj kalorijami, zato pa bolj pogostni, večerje pa lahke in zgodnje. Pri jedi je velikega pomena, predvsem za starejšega človeka, da je dobre volje, ker razpoloženje tudi vpliva na prebavo. Koliko spijo otroci? Verjetno nihče izmed nas ni pomislil, koliko ur spi dojenček in koliko ur šolar. Matere prav gotovo vedo, da je zdravo, če otrok dosti spi. Koliko spi novorojenec! — Zmotno je mnenje tistih, ki mislijo, da novorojenček prespi skoraj ves dan in vso noč. Vsega skupaj spi res 15 ur. V prvih treh tednih je 40 odstotkov dneva in noči zbujen. V prvih tednih še ne pozna dneva in noči. Spanje in bedenje je približno v enakih delih porazdeljeno na dan in noč. Ni rečeno, da je samo takrat buden, ko kriči. Večina vseh malih otrok želi imeti vsake 3 do 4 ure hrano, to je naravno in pravilno. Torej je zmotno, če rečemo, da mora ponoči vseh 10 ur mirovati. — V četrtem mesecu starosti se že vključi v sistem dneva in noči. V tem času moramo njegovo spanje .vzgojiti”. Če je ponoči siten in joka, ga kar pustimo. V tej starosti ga ni treba prav nič pomirjevati. Najboljša metoda, da malega odvadimo demonstrativnega vpitja je, da ga pustimo, da kriči. Po dveh treh nočeh se ne bo več ponovilo (če je otrok zdrav). Otrok, ki je star od dveh do štirih let, potrebuje 13 in pol ure spanja. Od tega naj spi 2 uri popoldne. Spanje po kosilu je zelo potrebno in mati naj vztraja pri tem, da jo mali uboga, čeprav zunaj vabi sonček, park ali mali prijatelj. Otroci v tej starosti želijo spati vedno le s „pupo ali medvedkom" ob sebi. Seveda jim to dovolimo. Če jim že ne zapojemo lepo pesem, jim pustimo vsaj to, kar jih uspava in umirja. Otroci v tej starostni dobi so že tudi navsezgodaj pokonci. To je normalno, zakaj že ob 19. uri otroci v teh letih trdno spijo in zato ni čuda, da so že ob 6. uri budni. Otroci od šestega leta dalje rabijo 10 ur spanja in navadno ne morejo zaspati že v zgodnjih večernih urah In zato seveda potrebujejo daljše jutranje spanje. Obroki naj bi bili sestavljeni približno takole: Zajtrk: bela kava, v mehko skuhano jajce, mlečni zdrob in kak sadež. Kosilo: zelenjavna juha, sesekljani zrezki, pretlačeno korenje, solata, kozarec mleka ali naribano jabolko ali kompot. Večerja: krompirjev pire, špinača, kozarec toplega mleka. Hrana naj bo kolikor mogoče sesekljana, naribana ali pretlačena, priporočljive pa so tudi majhne malice med obroki. Nikar ne prezrimo pomena pravilne prehrane pri starem človeku in mu nudimo res to, kar mu koristi. Le tako bodo naši dedki in babice še dolgo med nami — zdravi in dobre volje. * Tople pijače za mrzli februar V mrazu najraje popijemo kaj toplega, gostom pa ponavadi postrežemo s črno kavo, čajem ali kakaom. Vse te pijače so okusne in jih tudi hitro pripravimo. Pa vendarle je njihov izbor zelo skromen, saj imamo še dosti možnosti, ki lahko prijetno spremenijo našo gostoljubnost. MLEKO S SADNIM SOKOM V večji kozarec vlijte Vz dl sadnega soka in dolijte 2 dl vrelega mleka. Tekočino mešajte z žlico, dokler ne postane penasta. »MEDICA« V kozarec ali skodelico denite 1 žlico me-ud in 1 rumenjak. Penasto vmešajte in dolijte 2 dl vrelega mleka. VRELO BELO VINO lU 1 belega vina in 'A di oranžnega sirupa segrevajte na ognju, vendar ne sme zavreti. Ko je dovolj toplo, vlijte tekočino v segreti K 07*1 rpp VROČE ČRNO VINO V loncu skuhajte pol kozarca vode z eno žlico sladkorja in dodajte malo cimetove skorje. Nato dolijte 1UI črnega vina in se--grevajte, vendar ne do vretja. Ponudite z limoninimi koleščki. KAVNI SIRUP Vlijte v lonec pol skodelice vode, dodajte 1 žlico sladkorja in kuhajte pet minut. Nato dodajte pet rezanih žlic zmlete kave, pustite, da enkrat zavre, in odstavite za 20 minut. Na koncu dolijte še 2 dl vročega mleka in zmešajte, da se speni. £>ahJttc> sfe srečno ... če tega vedno ne pripovedujete; ... če zaradi tega ne zanemarjate svojih dosedanjih znank in znancev; ... če se ne zdite drugim ljudem dolgočasne; ... če ne uživate te sreče ves dan v jutranji halji in copatih; ... če se ne poročite obenem z vsemi sorodniki in sorodniki sorodnikov; ... če ne pripovedujete o svojem zakonu več, kakor je neogibno potrebno; Čas ali denar »Čas je denar« — pravi star pregovor, ki ga pozna sleherna gospodinja in se ga tudi zvesto drži, sicer je pri hiši kar hitro narobe. Tekoče stoletje je našim ženam znatno olajšalo gospodinjsko delo, saj imamo že veliko tovrstnih strojev in naprav. Vendar — stanejo gotovo denar in marsikatera ga ne more nameniti modernizaciji svojega gospodinjstva. Toda — štedimo lahko tudi na manj drag način. Le poglejmo: Ne podcenjujmo konzerv, saj so nekatere prav okusne, izdatne in niti ne tako drage. Njihov okus pa lahko še izboljšamo s sveže nasekljano zelenjavo, dodatkom masti ali olja, ščepcem soli in začimb ali pa s stepenim jajcem in kislo smetano. Še pomembnejša sta zmrznjena zelenjava in sadje, saj ohranjata tudi v tem stanju večino vitaminov. S časom štedimo tudi tako, da večkrat pripravimo za kosilo testenine. Toda — nikar ne uporabljajmo vedno istega recepta, sicer bo v družini revolucija! Testenine se dajo skuhati in garnirati na mnogo prav prijetnih inačic! Riž je tudi prav hvaležen v gospodinjstvu, kjer primanjkuje časa. Njegova priprava ni dolgotrajna, je enostavna, načinov pa tudi ne primanjkuje. Posebno poglavje so konzervirane juhe. Te so si že utrle pot v naša gospodinjstva, njihovi proizvajalci pa drug drugemu močno konkurirajo. Vam prepuščamo izbiro najboljše, čas priprave pa je tako za vse enak. Znaten prihranek časa pomeni tudi econom lonec: skrajšan postopek kuhanja pripomore k zboljšanju kvalitete jedil. Njegova vrednost pa je tudi v zelo hitrem »kuhalnem« postopku. Pripomočki za nego in vzdrževanje stanovanja so že znani in množično preizkušeni: semkaj sodijo sesalci za prah, loščilci; potem so tu še plastične preproge, z brezbarvnim lakom premazane lesene obloge v kuhinjah, plastične plošče, prti in prevleke. Čas nam pomagajo štediti funkcionalno razvrščeno pohištvo, kemično čiščenje oblek, pranje v servisih, šivalni in krpalni servisi in podobno. »Čas je denar« — pravijo, zlasti v stoletju hitrega dnevnega delovnega utripa. Poiskati pa je treba formulo, ki uspešno združuje čas z denarjem. poFočeni f udi... ... če svoje sreče ne izražate vedno s ..srčki, ljubčki, možički”; ... če vas napravi ljubezen slepo za vse moževe napake; ... če ne osvojite moža, ki je »dobra partija”; ... če se tašča ne prepričuje vsak dan o tej sreči. In vendar je dobro, če se včasih zakonca vsaj za kratek čas ločita. no poltjo in drugimi bogovi; prišli so s toliko drugih reči in z drugimi jeziki; prišli so z naglico in nestrpnostjo, in prišli so tudi z denarjem. Bunmanci niso poznali njegove vrednosti, ne zakonov trgovine. Zato je do najbolj dramatičnega konflikta prišlo šele tedaj, ko je bila vojna mimo. Ko so bili mrtveci pokopani in poraz objokovan. Narekovale so ga nove prilike, ki so med ljudmi ustvarile posem nove odnose. V nove razmere so se Burmanci vživljali z odporom. Odkar so bili pridrli iz prvotne gorate domovine na plodno ravnino ob Iravadiju, so obdelovali zemljo. Čeprav so postali poljedelci, je ostal stari plemenski ponos v njih nenačet. Prišleci so jih zato zaman snubili za dela v dokih, rudnikih, skladiščih, velikih gradbiščih in drugod. Takšno delo jim je bilo tuje: rviso ga bili vajeni. Zdelo se jim je umazano in poniževalno. Denarja niso cenili in niso se hoteli prodajati. In zato je v Rangun prišla za ostalimi kolonizatorji še cenena delovna sila indijanskih parijev. Mesto je v svoji hitri rasti postajalo vse bolj mesto prišlekov. Urbanistični načrt zanj je izdelal A. Fraser — poročnik bengalskih inženirjev. Na papir je z ravnilom zarisal pravokotne ulice in toke so zrasle na bregu Ira-vadija. V tlorisu je mesto precej podobno nekaterim hitro zraslim ameriškim mestom, katerih ulice iso zaznamovane s številkami. Angleži imajo veliko slavnih mož: veliko kraljev, lordov in junakov. Skratka veliko imen: tudi za ulice. Tudi za Rangun jih je dovolj. Spomin na krstnega botra, poročnika Fraserja, veliča ena največjih ulic. V Evropi radi dojemo po vojnah, revolucijah in podobnih pretresih Ulicam nova imena. Tu pa človeka preseneti, da nosijo te še vedno imena visokih komisarjev britanskega imperializma. Tako teče vzporedno s Fraser-jevo cesto Dalhousie Street, cesta, ki je imenovana po lordu Dalhousieu, generalnemu guvernerju Indije v času prve anglo-burmanske vojne. Zanj je prejel Maha Bon-dula zlate verige. Svojo cesto ima sir Arthur Phayre, prvi komisar britanske Burme, 'in ob njem še mnogi drugi, čeprav z manj zvočnimi imeni. Kljub strpnosti pa Burmanci le niso pozabili svojih junakov. V središču mesta, 'južno od Sule pagode, so nekdanji Fytche Square preimenovali v Bandula park. Vojskovodjo, ki je padel v neenakem boju, ko je začela njegova domovina pred navalom kolonializma postopno izgubljati svobodo, je po sto tridesetih letih umiranja istega kolonializma s spominom počastila na novo priborjena svoboda. V panku so redka drevesa z gredicami, travo, javnim straniščem in visokim obeliskom, ki poveličuje dan dokončne osvoboditve. Na belem kamnu je bela zvezda z vencem petih manjših. Te simbolično predstavljajo pet federalnih enot mlade republike. Park so ogradili še Angleži. Ograja vzbuja neljubo asociacijo na lastniško mentaliteto nekdanjih gospodarjev. Na vzhodu stoji pagodi nasproti mestna hiša. Kljub navidezni monumentalnosti je križanec različnih arhitektonskih stilov. Tu ni tistega prvotnega britanskega domotožja kot v Indiji, pa tudi toliko zapete bogatije ne. Tu ni zmagoslavje več tako težko, zaneseno in tudi ne več tako domoljubno. Nečistost stilov in mešanje raznorodnih prvin ne moreta mimo vtisa, da je bil Rangun za vladarja daleč v Evropi mesto na periferiji kolonialne posesti. Na zahodni strani pagode je indijska četrt. Tu so templji, trgovine, Skladišča bazarji in največ umazanije. Tu je košček barvite Indije: rjave, bele, sive, zlate, rdeče, pisane in umazane. Tu, v templju, grozljivo doni trobenta in tu ob mnogih svetih podobah dogorevajo dišeča kadila. K indijski se stiska kitajska četrt. V zgradbah samih ni dosti razlike. Zato pa v barvitosti iin oznakah: kot indijska je označena s svojimi narodnostnimi znaki in napisi. Poleg slikovitih črk se na izveskih krotovičijo zmaji, kačaste pošasti in tigri. Tu je ob čajnicah največ zobozdravnikov, čeprav so kljub poklicu, ki ga opravljajo, poklicni amaterji. Rangunska kitajska četrt je za razliko od ostalih, ki so v slednjem mestu na azijskem jugovzhodu in slovijo po svoji čistoči in urejenosti, precej umazana. Obe četrti sta izrazito 'trgovski. Od pagode proti severu vodi cesta, kjer so spet trgovine in veliki rangunski kinematografi. Bolj od fasad so na hišah zgovorne reklame. V njih jeclja veliko prikritih sanj o velikomestnem veličastju. Izpisanim superlativom so pridane nazorne ilustracije. Te se najbolj razbohotijo v filmskih plakatih. Reklama si je tudi v teh krajih nadela kartonsko, z zlatom prelepljeno krono. Človek se ji pokloni s prizanesljivo zlobo. „Pridite in videli boste najmogočnejši, najlepši, najdrznejši, najbolj romantični, najbolj napeti film," in še deset podobnih „naj', z najlepšimi igralci sveta, ki ljubijo z najbolj vročo in najbolj zvesto ljubeznijo, s pomočjo katere premagajo največje težave in najbolj podle sovražnike, in spet kakšnih deset „naj", da se naposled vse to sklene v največji spek-tdkel kakršnega svet doslej še ni videl. In da je ta spektakel res edinstven, potrjujejo znova premnogi »naj, naj, naj.” Podoben super film, kot ga vrtijo v kinodvorani na levi strani ceste, vrtijo tudi na desni strani: spet z vsemi mogočimi „naj", le da v njem igrajo drugi „noj" igralci: prav tako najlepši in najboljši, najdrznejši in najbolj nežni. (Nadaljevanje sledi) o. H E N R Y Soba z oknom na stropu Najprvo vam je gospa Parker pokazala dvosobno stanovanje. Pri tem si nihče ni upal prekinjati njenega opisovanja vseh prednosti tega stanovanja in zaslug gospoda, ki je tukaj prebival celih osem let. Šele potem ste lahko zbrali toliko poguma in izjecljali, da niste ne zdravnik ne dentist. To priznanje je gospa Parker tako sprejela, da nikoli do-dej niste več mogli z enakimi občutki misliti na svoje starše, ki vam niso dovolili študirati takega poklica, ki bi bil vreden dvosobnega stanovanja gospe Parker. . Potem ste se morali povzpeti eno nadstropje vise in si ogledati dvoriščno sobo za osem dolarjev. Pri tem vas je gospa Parker prepričevala (seveda z glasom, primernim za dru-5° nadstropje), da je ta soba vredna dvanajst dolarjev. Toliko je namreč tudi plačeval go-spod Toosenberry, dokler ni podedoval plantaže pomaranč svojega brata na Floridi, takoj poleg Palm Beacha. To je prav tam, kjer žospa Mclntre vedno preživi zimo, pri gospe Parker pa ima sobo na ulico, še z zasebno Kopalnico po vrhu. Šele po tej poplavi besed vam je morda uspelo zastokati, da si želite nekaj cenejšega. . Če ste preživeli prezir gospe Parker, vas je popeljala v tretje nadstropje, da bi si ogledali atelje gospoda Slidderja. Sicer pa soba gospoda Slidderja ni bila prosta. Tukaj je on ves dan pisal dela za oder in kadil cigarete. Toda vsakogar, kdor je iskal sobo, je gospa Parker pripeljala sem, da bi si ogledal zavese )a oknih. Po vsakem takem obisku je pla-cal gospod Slidder, iz strahu da bi izgubil '°bo, nekaj od svoje najemnine. Potem, oh, potem — ko ste stali samo še na eni nogi in v vroči roki stiskali v žepu •ti vlažne dolarje ter s hripavim glasom prignali vašo strašansko revščino, se je zaključilo osebno vodstvo gospe Parker. Takrat je glasno zalajala besede »Clara«, vam obrnila nrbet in odkorakala navzdol. Clara, črna ,.nja, vas je potem popeljala po lestvi, pokriti celo s preprogo, ki je peljala v četrto nadstropje, in vam pokazala sobo z oknom na stropu Ta soba je merila celih sedem krat ^vljev in je bila točno pod sredo strehe. . * njej je bila železna postelja, umivalnik ‘n stol. Njene štiri stene kot da so tvorile Branice mrtvaške krste. Obiskovalec se je potem zgrabil za grlo, pričel težko dihati, pogled pa mu je zdrsnil navzgor, kakor iz jakega studenca — in šele potem mu je od-ieglo. Skozi steklo majhne odprtine na stropu je zagledal pravokotnik plave neskončnosti. »Dva dolarja, gospod,« je potem povedala člara z dokaj prezirljivim glasom. O Nekoč je prišla tudi gospodična Leeson in zahtevala sobo. Nosila je s seboj pisalni stroj, -d je bil tak, da bi ga bolje nosila kak veli-j° višja gospa. Gospodična Leeson pa je bila drobna deklica, z očmi in lasmi, ki so kar naprej rasli, medtem ko je ona že zdavnaj ne-, rasti. Zdelo se je, kot da lasje in oči godijo: »Moj bog! Čemu nam ne slediš?« Gospa Parker ji je pokazala dvosobno stanovanje. »V to omaro,« je rekla, »lahko spra-v!te okostnjak ali napravo za narkotizira-nje _« . “Toda jaz nisem ne zdravnik ne dentist,« e z grozo rekla gospodična Leeson. Gospa Parker jo je odmerila z nejevernim, Pomilovalnim, zasmehljivim, ledenim poglc-dpm, ki ga je imela pripravljenega za one, 'K* so zamudili priložnost in niso postali zdravnik ali dentist. Potem jo je peljala v drugo nadstropje. »Osem dolarjev?« je rekla gospodična Lee-i0n- »Kako le! Saj nisem milijonarka. Le ubo-»a majhna daktilografka sem. Pokažite mi aekaj višjega in cenejšega.« Gospod Slidder je poskočil in pri tem po-‘tesel pepel po tleh, ko je zaslišal trkanje na iVojih vratih. »Oprostite, gospod Slidder,« je rekla gospa arker in se demonsko smehljala, ko je pre-°ledel. »Nisem vedela, da ste doma. Prosila 'eni gospodično, da bi si ogledala zavese na vaših oknih.« "Prečudovite so, da bi bile lahko sploh resnične,« je rekla gospodična Leeson in se at,ge!sko nasmehnila. O j Potem ko sta šli, je bil gospod Slidder hu-Zaposlen, da je izbrisal veliko temnolaso Grkinjo svoje zadnje (neizvedene) igre in te»Pfsto nje pripisal drobno, hudomušno, s i*Kimi svetlimi lasmi in vedrimi potezami. je “^na Held bi se vrgla na tako vlogo,« si in r-C . S0SP°d Slidder, položil noge na okno 'Zginil v oblaku cigaretnega dima. stočasno je svarilni klic »Clara« oznanil m "J” svetu> kakšno je stanje denarnice go-POuiene Leeson. Neko črno bitje jo je pri-v ® ,n popeljalo po peklenskih stopnicah na-4^0r, jo vrglo v grobnico z malo svetlobe na stropu in preteče zamomljalo kanibalske besede: »Dva dolarja!« »Sobo bom vzela!« je vzdihnila gospodična Leeson in se sesedla na škripajočo železno posteljo. Vsak dan je šla gospodična Leeson na delo. Zvečer je prinašala domov z roko popisane papirje in jih prepisovala s svojim pisalnim strojem. Včasih zvečer ni imela nobenega dela in takrat je sedela z ostalimi podnajemniki na stopnicah preddvorja. Gospodična Leeson ni bila ustvarjena za sobo z oknom na stropu. Bila je dobrosrčna in polna nežnih, fantastičnih domislekov. Enkrat je dovolila gospodu Slidderju, da ji je prebral tri dejanja njegove velike (neobjavljene) komedije »Nič otrok; ali Dedič podzemske železnice«. Moški podnajemniki so bili vedno veseli, če je gospodična Leeson imela čas in je eno ali dve uri sedela na stopnicah. Toda gospodična Longnecker, velika plavolasa učiteljica na neki državni šoli, ki je za vse, kar koli je že bilo, odgovorila z »Ah, res!«, je sedela na najvišji stopnici in grbančila nos. In gospodična Dorn, ki je vsako nedeljo na zabaviščnem prostoru streljala na leteče gosi in je delala v neki trgovini, je sedela na najnižji stopnici in prav tako grbančila nos. Gospodična Leeson se je usedla na srednjo stopnico in moški so se hitro zbrali okoli nje. V tem se je posebno odlikoval gospod Slidder, ki jo je v duhu že določil za glavno vlogo neke romantične (še neizrečene) drame v resničnem življenju. Podobno je bilo z gospodom Hooverjem, ki jih je imel petinštirideset in je bil debel, rdečeličen ter neumen; in posebno zelo vesel je bil mladi gospod Evans, ki je navidez sumljivo pokašlje-val, samo da bi ga poprosila, da bi nehal kaditi. Možje so jo proglasili za »najbolj veselo in očarljivo med vsemi ženami«, toda grbančenje nosov na vrhu in dnu stopnic je vnaprej odklanjalo vsako zbližanje. Ko so nekega takega poletnega večera sedeli podnajemniki gospe Parker na stopnicah, je gospodična Leeson pogledala nebo in zaklicala s smehom: »Ah, tukaj je vendar Billy Jackson! Tudi od tukaj spodaj ga lahko vidim!« Vsi so pogledali navzgor — eni proti oknom nebotičnikov, drugi pa so s pogledom iskali letalo, ki bi ga naj vodil neki Jackson. »V mislih imam zvezdo,« jim je razložila gospodična Leeson in iztegnila svoj nežni prst. »Ni tista velika, ki tako sveti — tista mirna, plavkasta, takoj ob oni veliki. Vsako noč jo opazujem skozi okno na stropu. Imenovala sem jo Billy Jackson.« »Ah — res!« je rekla gospodična Long-neker. »Niti vedela nisem, da ste astronom, gospodična Leeson.« »Sem,« je rekla mala občudovalka zvezd. »Vem na primer prav toliko, kakor vsakdo med vami, kakšen kroj bodo prihodnjo jesen nosili na Marsu.« »Ah — res,« je rekla gospodična Longnecker. »Zvezda, ki jo gledate, se vendar imenuje Gamma in je v ozvezdju Kassiopeia. To je zvezda drugega reda in njen premer znaša —« »Oh,« je rekel mladi gospod Evans, »menim, da je Billy Jackson veliko primernejše ime zanj.« »Jaz tudi,« je rekel gospod Hoover in zasikal proti gospodični Longnecker. »Prepričan sem, da ima gospodična Leeson prav toliko pravice, krstiti zvezde kakor kak star astrolog!« »Ah — res?« je rekla gospodična Longnecker. »Ali bi se dalo tako zvezdo ustreliti?« je pripomnila gospodična Dorn. »Prejšnjo nedeljo sem na strelišču v desetih strelih zadela devet gosi in enega kanarčka.« »Če jo od tukaj gledam, niti ni tako lepa,« je rekla gospodična Leeson. »Morali bi jo videti iz moje sobe. Saj veste, iz studenca lahko opazujete zezde celo podnevi. Ponoči je moja soba kakor rudniški jašek in takrat vidim Billyja Jacksona kot veliko briljantno sponko, s katero si je Noč pripela svoj kimono.« O Potem je prišel čas, ko gospodična Leeson ni več prinašala domov strašansko popisanih papirjev in jih prepisovala. Ko je zjutraj odhajala z doma, je namesto da bi hodila na delo, šla od urada do urada in srce se ji je tajalo zaradi hladnih zavrnitev nesramnih vratarjev. Nekaj časa je tako šlo. Potem je prišel neki večer, ko se je le s težavo vzpenjala po stopnicah gospe Parker ob uri, ko je običajno prihajala z večerje iz bližnje gostilne. Toda tokrat ni ničesar jedla. Ko je vstopila v preddvorje, je srečala gospoda Hooverja in ta je takoj izrabil priložnost. Prosil jo je, da bi se poročila. Izognila se mu je in ko jo je hotel prijeti za roko, ga je utrujeno udarila na lica. Korakoma se je vlekla navzgor in se pri tem opirala ob ograjo — mimo vrat gospoda Slidderja, ko je ta ravno rdeče podčrtal navodilo za Myrtle Delorme (gospodična Leeson) v svoji (nesprejeti) komediji — »zaplesati preko odra, od L do grofa.« Preslabotna je bila, da bi prižgala luč v svoji sobi ali pa slekla. Padla je na železno posteljo. In v tej peklenski sobi je počasi odprla utrujene veke in se nasmehnila. Kajti Billy jo je mirno in svetlo gledal skozi okno na stropu. Svet okoli nje je izginil, pogreznila se je v temno jamo, toda videla je slabotno luč, ki je obkrožala zvezdo, ki mu je dala tako čudovito in brezplodno ime. Gospodična Longnecker je imela gotovo prav: ime te zvezde je bilo Gamma iz ozvezdja Kassiopeia in ne Billy Jackson. Toda kljub temu ji je ime Gamma zvenelo tuje. Ko je tako ležala na hrbtu, je dvakrat dvignila roko. Tretjič se ji je posrečilo, da je položila dva svoja tenka prstiča na ustnice in poslala Billyju Jacksonu iz tega temnega groba poljub. »Zbogom, Billy,« je tiho rekla. »Ti si nekaj milijonov milj daleč od mene in nočeš niti pomežikniti. Toda ti si bil vedno tam, 'kjer sem te lahko videla, ko nisem videla drugega kakor samo temo, ali ne? .. . Milijoni milj.. . Zbogom, Billy Jackson.« O Clara, črnopolto dekle, je našla drugo jutro še ob desetih zaprta vrata in zato so jih odprli s silo. Kis in trepljanje po rokah kakor tudi zbadanje niso učinkovali. Zato je nekdo stekel k telefonu in naročil rešilni avto. Čez nekaj trenutkov je z velikim hrupom zadenski pripeljal pred vrata. Sposoben mlad zdravnik v belem plašču, željan dejanj, uren in zanesljiv, je stekel po stopnicah. Njegov gladki obraz je bil na pol dobrodušen, na pol resen. »Rešilni avto za številko devetinštirideset,« je rekel kratko. »Kaj se je zgodilo?« »Ah, da, gospod doktor,« je zastokala gospa Parker, kot da je njena skrb zaradi nemira v hiši vredna obžalovanja. »Ne vem, kaj bi ji lahko bilo. Vse smo poskusili, da bi jo obudili. Nič ni pomagalo. To je mlada ženska — da, neka gospodična Leeson — da, gospodična Leeson. Še nikoli v moji hiši —« »Katera soba?« je preplašeno zaklical zdravnik, kar se je gospe Parker zdelo zelo nenavadno. »Soba z oknom na stropu. To je —« Gotovo se je zdravnik spoznal na sobe z oknom na stropu. Že je stekel navzgor in pri tem grabil štiri stopnice naenkrat. Gospa Parker mu je počasi sledila, kakor je to ustrezalo njenemu dostojanstvu. V prvem nadstropju ga je srečala, ko se ie vračal in nosil astronoma na svojih rokah. Ustavil se je in dovolil, da mu je jezik stekel, četudi ne glasno. Gospa Parker se je sesedla kot obleka, ki je zdrsnila z obešalnika. Vse življenje ji je ostalo nekaj gub v duši in na telesu. Če jo je včasih vprašal kak radoveden podnajemnik, kaj ji je zdravnik takrat povedal, je odvrnila: »Pustite to. Če mi bo kdaj koli odpuščeno, da sem to sploh poslušala, bom zadovoljna.« Zdravnik je šel s svojim bremenom na rokah skozi množico ljudi, ki so prišli občudovat senzacionalni dogodek; toda celo ti so se umaknili, kajti njegov obraz je bil tak, kot da nosi svojo lastno smrt na rokah. Videli so še, da je ni položil na pripravljeno posteljo v avtomobilu in vse, kar je rekel vozniku, je bilo: »Vozite kot hudič, Wil- To je vse. Ali je to povest? V časopisu sem drugi dan bral beležko — in mogoče vam bo kaj povedala — kot je tudi meni — da sem dogodke povezal med keboj. V beležki je pisalo, da so v bolnišnico Bellevue — s postaje številka 49 — sprejeli mlado dekle, ki je bilo zaradi stradanja že popolnoma brez moči. Beležka je končala: »Dr. William Jackson, ki je prevzel ta primer, pravi, da bo bolnica ozdravela.« W I L L Y W A G N E R Za vsak primer Parleton je stanoval na vrhu šestnad-stropne hiše, od koder je imel lep razgled po Jacksonovem parku. Ker je bil sam, je po navadi delal še pozno ponoči. Ob pol enih je zazvonil telefon. — Prosim, Parleton pri telefonu! — Lepo, da sfe še pokonci. Pravkar sem prispel iz Chicaga, zjutraj pa odpotujem z letalom v Rim. Saj res, oprostite, nisem se vam še predstavil. Jaz sem Aldo Aletti od lista »Tribuna ilustrata" iz Rima. Rad bi dobil dovoljenje za tisk vašega novega romana »Umor na deželi". Ali bi se lahko še nocoj pogovorila o tem? — Lahko, — je odgovoril Parleton. — Le redkokdaj grem iz hiše, Signor Aletti. Ali bi se pripeljali s taksijem? — Prav, mister Parleton, takoj pridem. Čez čas se je ustavil pred hišo taksi. Parleton je čdkal spodaj pri vratih. Iz avta je stopil mož v temnem plašču. — Aletti. — Parleton. Veste, dvigalo ponoči ne deluje, zato bova morala peš v šesto nadstropje. — Nič ne de, — je odgovoril Aletti. — Sicer pa lahko pustite vrata kar odprta. Pogovorila se bova hitro, pa vam ne bo treba zopet dol, da bi mi odprli vežna vrata. — Eh, to me ne moti, — je dejal Parleton in zaklenil vežna vrata, nato pa sta se vštric vzpenjala po stopnicah. — Pravite, da ste Italijan, — je dejal Parleton, pa nimate prav nič tujega naglasa. — Več let sem živel v Združenih državah In sem se šele po vojni vrnil v domovino. Ali pišete kak nov roman? — O, vedno pišem kaj novega, — je povedal Parleton. — »Umor na deželi" je bil res velik uspeh. Ali vam je prinesel lepe denarje? — Da, precej, celo premoženje, — je dejal Parleton. Potem sta stopila v Parletovo stanovanje. Percy Parleton je tudi stanovanjska vrata zaklenil za seboj. Šla sta v njegovo delovno sobo. — Čedno ste si uredili, — je dejal Aletti. — Prostorno je, samo preveč vrat imate. — Saj veste, vsdk pisatelj ima svoje muhe, — se je nasmehnil Parleton. — V sobi z enimi samimi vrati bi ne mogel delati. Morda se čudno sliši, a je tako. Glejte, tu imam lep razgled po Jacksonovem parku... No, pa začniva s poslovnimi zadevami! Aldo Aletti se je obotavljal. Znova se je razgledal po sobi. — Toliko vrat! — je ponovil. — No, če vas zanima, — je odgovoril Parleton, — glejte, skozi tale vrata se pride v kuhinjo, skozi tista v mojo spalnico, tista tam peljejo na hodnik, skozi četrta vrata pa se pride na stopnišče za služinčad. No, pa to vas dolgočasi. Sedite, prosim! Aletti je potegnil pištolo: — Zdajle bom prerezal telefonsko napeljavo, vi pa mi boste povedali, kje skrivate gotovino. Čikaško podzemlje natanko ve, da ste s svojimi kriminalkami zaslužili premoženje. Lahko bi si mislili, da boste dobili takle obisk, ko ste tako nespametni, da hranite gotovino doma. No, kje je denar? — Tu v pisalni mizi, — je skoraj zajokal Parleton. — Kar pustite, bom že sam! Aletti je odprl predal in si začel mašiti svežnje dolarskih bankovcev v žepe. — Tega mi vendar ne boste storili, — je bil Percy Parleton ves iz sebe. — Zdaj bom pa lepo odšel po stopnišču za služinčad. Bili ste tako neumni, da ste mi še to povedali. Zadenski se je umikal proti četrtim vratom, ki noj bi peljola na stopnišče za služinčad, pištolo pa je imel še vedno uperjeno na pisatelja kriminalnih zgodb. Z levico je odprl vrata, stopil za korak nazaj in . . . O Inšpektor Richmond je prinesel Parleto-nu zavitke bankovcev nazaj. — Občudujem vas! Le kako vam je prišlo na misel, da ste iztrgali ta pročelni okenski okvir in vstavili vrata? — Za vsdk primer, — se je zasmejal Parleton in spravil bankovce v svojo pisalno mizo. Od 29. | a n u a r ] a do 9. februarja: IX. zimske olimpijske igre v Innsbrucku Z otvoritveno slavnostjo, na kateri je govoril tudi zvezni prezident dr. Scharf, so se v sredo začele IX. zimske olimpijske ig o v Innsbrucku, ki bodo do vključno 9. februarja združevale najboljie predstavnike zimskega športa iz vseh predelov sveta. Na to veliko mednarodno srečanje se je Innsbruck temeljito pripravil, zavedajoč se, da bo za enajst dni v središču svetovnega zanimanja, ko se bo odvijalo miroljubno tekmovanje v posameznih disciplinah — za najvišja priznanja: olimpijske kolajne. Zaradi slabih snežnih razmer so morali tekmovalne proge v okolici Innsbrucka umetno preparirati in so strokovnjaki mnenja, da je to izredno dobro uspelo, da so bili ustvarjeni pogoji, ki presegajo vsa pričakovanja. Vendar je imela olimpiada tragičen uvod: že pri treniranju sta se dva tekmovalca smrtno ponesrečila, večje število pa je bilo poškodovanih. Glede vprašanja, ali je treba te dogodke pripisati ustvarjenim razmeram ali pomanjkljivemu znanju tekmovalcev, so mnenja zelo deljena. Na splošno pa prevladuje mnenje, da so prireditelji napravili vse, kar je bilo v danih razmerah sploh mogoče. O posameznih tekmah v okviru olimpijskih iger bomo v našem listu poročali v prihodnjih številkah. Tokrat le še toliko, da se v Innsbrucku v teh dneh ni zbral le ves športni svet, marveč so med mnogimi tisoči gledalcev tudi številne visoke osebnosti, ki spremljajo potek iger, o katerih je zvezni prezident dr. Schbrf poudaril, da so praznik miru In sporazumevanja. • smučarski skoki Desetletni jubilej smučarskih skokov Z veliko mednarodno prireditvijo smučarskih skokov je Športno društvo Zahomec zadnjo nedeljo obhajalo desetletnico tekmovanja za »Ziljski pokal*. 35 tekmovalcev iz Koroške, Slovenije in Italije je pomerilo svoje znanje na 60-metrski skakalnici, ki nosi ime velikega strokovnjaka mednarodnega slovesa inž. Stanka Bloudka, koteri je napravil načrte tudi za to skakalnico, ki sodi med najlepše tovrstne naprave na Koroškem. Dobro zastopani pa so bili tudi člani domačega društva, ki so zlasti v mladinskih skupinah pokazali veliko znanje. Jubilejna prireditev v Zahomcu, katere častni pokrovitelj je bil namestnik deželnega glavarja Hans Sima, je pritegnila izredno visoko število gledalcev: nad tisoč ljudi se je zbralo okoli stakalnice, ki so z velikim zanimanjem spremljali potek tekmovanja. Posebno ostra je bila borba za prva mesta, kajti v skupini najboljših tekmovalcev so si stali nasproti precej izenačeni skakalci. Zmagovalec dneva je bil Italijan Aido Oli-votti, kateremu so sodniki za skoka 52,5 in 53,5 m prisodili skupno oceno 215,4 točke. Drugoplasirani Jugoslovan Oto Giacomeli je zaostajal le za pol točke, pri prvem skoku pa je zmagovalca celo prekosil za pol metra (53 za »Ziljski pokal’ in 53,5 m, 214,9 točke). Tudi tretje mesto si je osvojil Jugoslovan, Stanko Smolej, ki je skočil 52 in 52,5 metra ter prejel oceno 203,9 točke. Najboljši zastopnik Koroške odnosno Avstrije je bil domačin Janko Zwitter, dvakratni deželni mladinski prvak Koroške in tokratni zmagovalec v skupini mladina II, ki je s skokoma 51 in 50,5 m v splošni razvrstitvi dosegel 5. mesto. Za lepo presenečenje pa je poskrbel tudi najmlajši udeleženec tekmovanja, 12-letni Janko Schnabl iz Za-homca, ki si je v skupini mladina I osvojil 4. mesto. Med zaključno prireditvijo so med najboljše tekmovalce razdelili šest pokalov (najlepši med njimi so bili pokali Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, Slovenske kmečke zveze in domače občine) ter častno darilo pokrovitelja prireditve, namestnika deželnega glavarja Sime. Predstavnik Koroške smučarske zveze Hartweger je ob tej priložnosti čestital zahomškemu društvu k desetletnemu jubileju in pohvalil zasluge, ki jih ima to društvo za razvoj zimskega športa na Koroškem. Predsednik društva dr. Janko Wiegele pa je .nakazal desetletni razvoj društvenega delovanja ter ob koncu poudaril, da tudi vsakoletna mednarodna športna prireditev v Zahomcu uspešno prispeva k sporazumevanju in utrjevanju prijateljskih stikov med tremi sosednimi narodi. Veleslalom v Št. Janžu z udeležbo 115 tekmovalcev Zelo lepo in doslej gotovo največjo prireditev je imelo zadnjo nedeljo tudi Športno društvo Št. Janž v Rožu, ki je na šentjanških Rutah priredilo tradicionalni veleslalom. Prvič je bila ta prireditev izvedena v deželnem okviru in je sodelovalo skupno 115 tekmovalk in tekmovalcev. Poleg domačinov so sodelovali člani športnih društev iz Borovelj, Bistrice v Rožu, Sel, Šmorjele v Rožu, Celovca, Gospe Svete, Vrbe, Poreč, Vetrirvja, Afritza, Patergassen, Bač ob Boškem jezeru, Guttaringa, Radenthei-na, Krive Vrbe, in Arriacha, eden pa je bil celo iz Štajerske, medtem ko so Slovenijo zastopali člani društev z Javornika in Raven. Tekmovalna proga v dolžini 1500 metrov z višinsko razliko 280 metrov in s 40 vratci je bila v dobrem stanju; pripravila sta jo člana domačega društva Hanzi Gabriel in Pe-pi Einspieler. Vendar so letošnje snežne razmere tudi v št. janžu močno vplivale na izvedbo tekmovanja in je bilo večje število tekmovalcev — posebno med dekleti — diskvalificiranih. Tekme so bile izvedene v petih skupinah. Pri dekletih je zmagala Celovčanka Margit Burger, v skupini mladina I je bil »junak dneva« in pravo presenečenje 15-letni domačin Valter Meschnig, ki je zmagal pred Hubertom Ogrisom iz Sel, medtem ko ie zmago v skupini mladina II odnesel Celovčan Bruno Hofer pred domačinom Štefijem Gabrielom. V splošni skupini so prevladovali gostje iz Slovenije: prvo in drugo mesto sta dosegla Ravenčana Drago Fanedl in Jože Skuonik. Najboljši član društva v tej skupini, Engelbert Rath, je bil sedmi, Hanzi Gabriel pa je dosegel 16. mesto, kar je ob tako ostri konkurenci nedvomno lep uspeh. V skupini seniorjev pa je zmagal Kurt Miksche iz Vetrinja pred Franzom Mullerjem iz Štajerske. Po končani tekmi, ki se je odvijala brez vsake nesreče, je bila v gostilni pri Tišlarju zaključna prireditev, na kateri so zmagovalci prejeli priznanja in lepe nagrade, pokal pa je odnesel zmagovalec dneva Drago Fanedl z Raven. Ta teden vam priporočamo: Tokrat spet za otroke in mladino | France Bevk: GRIVARJEVI OTROCI, JAGODA, RAZBOJNIK SALADIN, vsak zvezek bogato ilustriran, kart. 20 šil. BI Ksaver Meško: MLADIM SRCEM, otroške povesti, 112 str. ilustr. br. 3 šil. ■ Anton Ingolič: TAJNO DRUŠTVO PGC, vesela zgodba o navihanih prvo- šolčkih, 180 str. ilustr. ppl. 21 šil. H Fran Erjavec: ŽIVALSKE PODOBE, poljubne naravopisne zgodbe za o- troke, 196 str. ilustr. br. 18 šil. ■ Bogomir Magajna: V DEŽELI PRAVLJIC IN SANJ, 200 str. in 12 večbarv- nih prilog, ppl. 29 šil. ■ Venceslav Winkler: DREJC Z VIŠAVE, partizanska povest za mladino, 116 str. in slik. priloge, pl. 12 šil. ■ Marija Vogelnlkova: BABICA JE NAJ MLAJŠA, izbor sličic iz življenja otrok, 152 str. ilustr. kart. 26 šil. ■ Tone Ljubič: VESELO, LEPO IN KORISTNO, knjiga o ročnih delih in spret- nostih, 152 str. ilustr. ppl. 18. šil. ■ Milan Šega: ZGODE IN NEZGODE KRALJEVSKEGA DVORA, 208 str. Ilustr. ppl. 18 šil. | Prežihov Varane: PRVI MAJ, slikanica velikega formata, 16 strani z večbarvnimi ilustracijami, kart. 18 šil. ^ Oton Zupančič: KANGLICA, zbirka otroških pesmic, 68 str. ilustr. ppl. 14 šil. „Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse RADIO CELOVEC I. PIIOGR A -M Poročilo: 5.45, 6.45, 7.45. 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečko oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešuno — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa. Sobota, 1. 2.: 7.00 Olimpijske igre — 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Koncertna ura — 11.55 Olimpijske igre — 12.55 Olimpijske igre — 14.15 Pozdrav nate — 15.50 Za filateliste — 16.30 Sirni pisani svet — 17.00 Vesel konec tedna z glasbo — 18.00 Gledališka in filmska kritika — 19.00 Olimpijske igre — 20.15 Koncert. Nedelja, 2. 2.: 6.10 Olimpijske igre — 7.00 Olimpijske igre — 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.00 Gledališko ogledalo — 12.25 Olimpijske igre —- 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Skozi svet, skozi čas — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Veselo petje, veselo igra- nje ■— 19.00 Olimpijske igre — 20.10 Radijska igra. Ponedeljek, 3. 2.: 7.00 Olimpijske igre — 8.15 Glasba mojstrov — 12.25 Olimpijske igre — 13.45 Pariški orkester — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Ljudska glasba — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vse! — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Olimpijske igre — 20.15 In kaj mislite vi — 20.30 Koroška lovska ura — 21.15 Operetni koncert. Torek, 4. 2.: 7.00 Olimpijske igre — 8.00 Zveneč ju- tranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 13.30 Olimpijske igre — 15.45 Kulturne vesti — 16.00 Operni koncert — 18.25 Ce mene vprašate — 18.35 Rože v domu — 19.00 Olimpijske igre — 20.15 Radijska igra — 21.35 Pesem za lahko noč. Sreda, 5. 2.: 7.00 Olimpijske igre — 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Glasba Johannesa Brahmsa — 13.30 Olimpijske igre — 13.45 Neapolitanski orkester — 15.45 Predstavljamo mlade talente — 16.00 Glasba za mladino — 17.00 Glasba, ki se nam dopade — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Olimpijske igre — 20.15 Koncert madžarske filharmonije. Četrtek, 6. 2.: 7.00 Olimpijske igre — 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 12.55 Olimpijske igre — 15.15 Ura pesmi — 16.00 Glasba zate —- 17.00 Glasba iz operet — 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Olimpijske igre — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 7. 2.: 7.00 Olimpijske igre — 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Majhen jutranji koncert — 10.55 Olimpijske igre — 12.55 Olimpijske igre — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 16.00 Operetni koncert — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Koroški visokošolski tedni — 19.00 Olimpijske igre — 20.15 Kabaret — 21.00 Orkestrski koncert. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00, 23.00, 00.00. Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 la avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporter na poti — 18.00 Dobro razpoloženi — 19.00 Za otroke — 19.10 Pestro mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Pogled v svet. Sobota, 1. 2.: 6.10 Olimpijske igre — 8.20 Vesel konec tedna z glasbo — 9.00 Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Ljudstvo in domovina — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.35 Agrarna politika — 14.40 Tehnični razgled — 15.15 Ubogi bogatini, vesela oddaja — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Parada popevk — 17.10 Iz parlamenta — 17.40 Mednarodna radijska univerza —- 18.00 Vsaka stvar ima dve strani — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Velika šansa — 20.15 Avstrijska Hit-parada — 22.45 Olimpijske igre. Nedelja, 2. 2.: 6.10 Olimpijske igre — 6.15 Vesele melodije — 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 10.15 Glasbena pestrost — 11.15 Velika simfonija — 13.10 Za avtomobiliste — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.45 Ljudska glasba — 16.00 Glasba iz vsega sveta — 18.00 Temza-Donava — 18.25 Nazaj v šolsko klop — 19.10 Teden dni svetovnih dogodkov — 19.30 Dunajske pustne slike 20.00 Nedeljski koncert. Ponedeljek, 3. 2.: 6.05 Premislite prosimo sami — 6.10 Olimpijske igre — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 $olska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 Šolska oddaja — 11.00 Ljudska glasba — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Popevke na tekočem traku — 16.00 Otroška ura — 17.40 2enska oddaja — 19.30 Orkestrski koncert — 22.15 Nočna glasba. Torek, 4. 2.: 6.05 Preden odidete — 6.10 Olimpijske igre — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 Šolska oddaja — 11.00 Ljudska glasba — 13.20 Teden pri združenih narodih — 13.30 Pomembni orkestri — 16.00 — Esej v našem času — 16.30 življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.40 Slike iz Patagonije — 17.50 Esperanto — 19.30 Odaja o letalstvu — 20.30 Operetni koncert. Sreda, 5. 2.: Premislite prosimo sami — 6.10 Olimpijske igre — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjana velikih mojstrov — 10.15 Šolska oddaja — 11.00 Veselo in zabavno — 13.30 Za prijatelja opero — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Veselo in zabavno — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Hišni zdravnik — 19.30 Halo! Teonagerjil — 20.15 Bioklima in oddih — 21.40 Popravi, kar drugi zagrešijo. četrtek, 6. 2.: 6.05 Preden odidete — 6.10 Olimpijske igre — 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 Šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Orkestrski koncert — 14.35 Poljubljam roko — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Avstrijski komponisti — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Ženska oddaja — 19.30 Glasba in anekdoto iz filmov — 20.00 Pozor, snemanjel — 21.00 Znanost, tema številka ena — 21.45 Operni ples. Petek, 7. 2.: 6.05 Mladi glas — 6.10 Olimpijske igre — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 Šolska od- litem kuharico In sobarico za penzi-jon Marija Miikulnik, Podjerberk-Sko-fiče. Nastop službe meseca maja. daja — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Melodije in ritmi — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.25 .Undine", radijska igra. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 1. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od *rco do srca. Nedelja, 2. 2.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo In glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 3. 2.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda. Za našo vas piše in govori Blaž Singer. Olimpiada 1964 — 18.00 Za naše male poslušalce. Torek, 4. 2.: 14.15 Poročila, objave. Prof. dr. Metodi Turnšek: Ljudski koledar za februar. Sreda, 5. 2.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, «a-igramo. četrtek, 6. 2.: 14.15 Poročila, objave. Prof. dr. Janko Messner: S knjižne police . . . malo za smeh, malo za res. Petek, 7. 2.: 14.15 Poročila, objave. Novice, ki jih zbira Blaž Singer od petka do petka po naših krajih In pri naših ljudeh. Za ples in zabavo igrajo priljubljeni ansambli. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00» 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Oddaja na siednjam valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHi Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevko — 11.00 Oddaja za voznike in potnik* motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldn* — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik. Sobota, 1. 2.: 6.10 Napotki za turiste — 6.20 Tečaj angleščine — 8.05 Prijetna zabava ob francoski glasbi — 8.55 Za šolarje — 9.25 Z mladimi pevci po svetu — 10.15 Nekaj domačih — 10.35 Baskovske pesmi — 12.25 Za stare in mlade — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.40 Obisk pri jeseniških železarjih — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.10 Sopranistka Made Robin — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Domače pesmi in melodije — 20.20 Radijska igra — 21.27 Sobotni ples — 23.05 Prijeten konec tedna. Nedelja, 2. 2.: 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.37 • Babica pripoveduje" — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.30 Matinejski koncert — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Socialistična zabavna glasba —-12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Nekaj melodij, nekaj ritmov — 15.05 Gershwinova glasba — 16.00 Humoreska tedna — 16.20 Glasbeni avtomat — 17.05 Hammond orgle — 17.15 Radijska igra — 18.05 Glasba iz znamenitih oper —- 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 Velika prijateljstva — 22.10 Ples. Ponedeljek, 3. 2.: 8.05 Koroški akademski oktet — 8.25 Z vedro glasbo v novi teden — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Mezzosopranistka Božena Glavakova in baritonist France Langus — 10.15 Dva domača virtuoza — 12.25 Lepe melodije — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.45 S knjižnega trga — 17.05 Glasbena križanka — 18.10 Melodije vzhajajočega sonca —■ 18.45 Narava in človek — 20.00 Javna prireditev radia Zagreb — 22.20 Bolgarska zabavna glasba. Torek, 4. 2.: 6.20 Tečaj angleščine — 8.05 Za ljubitelje operetnih napevov — 8.35 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 8.55 Za šolarje — 9.45 Slovenski samospevi o zimi — 10.15 Češkoslovaška zabavna glasba — 10.40 Iz Mozartovega »Don Juana’ — 12.25 Domače viže in napevi — 13.30 Simfonične pesnitve — 14.05 Linhart in slovensko gledališče — 14.35 Stare tržaške narodne pesmi — 17.05 Koncert po željah — 18.10 Zabavna glasba iz Poljske — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana s svojimi solisti — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 20.00 Sen kresne noči, radijska igra — 22.20 Zabavni ansambli radia Sarajevo. Sreda, 5. 2.: 6.20 Tečaj makedonskega jezika — 8.05 jutranji divertimento — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Glasba ob delu — 10.15 Pesmi raznih narodov — 10.45 človek in zdravje — 12.25 Popevke in plesni ritmi — 13.30 Koncertni plesi — 14.05 Radijska šola — 14.35 Popevke in melodije iz Sovjetske zveze — 15.40 Pesmi slovenskih skladateljev — 17.05 Tako Je igral Sergej Rahmaninov — 18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament — 20.30 Dva italijanska skladatelja, dve francoski zgodbi — 21.30 Lepe melodije. rete vizi j a Sobota, 1. 2.: 9.25 Šport — 11.55 Šport — 15.30 Zo otroke — 15.55 Vilma in King — 16.20 Za družino —' 16.45 Instrumentalni koledar — 17.00 Hokejska tekmo Sovjetska zveza — Švica — 19.00 Cas v sliki — 19.30 Poročila iz Innsbrucka — 20.00 Ljudje od danes — 21.30 Hokejska tekma Švedska — Amerika — 22.40 Poročilo iz Innsbrucka — 23.15 Pariz o polnoči, kriminalni film. Nedelja, 2. 2.: 9.25—16.30 Olimpijske igre — 16.30 Zo otroke: Zaklad v mlinu — 17.30 Svet mladine — 18.00 I* Innsbrucka: Umelno drsanje — 21.35 Poročila iz Innsbrucka — 21.50 Cas v sliki — 22.15 Poročila iz Innsbrucka. Ponedeljek, 3. 2.: 9.25—14.00 Olimpijske igre — 17.00 Hokejska tekma Avstrija — Japonska — 19.00 Cas v sliki — 19.30 Poročila iz Innsbrucka — 20.15 Kabaret — 21.35 Hokejska tekma Kanada — Amerika — 22.30 Cas v sliki — 22.40 Poročila iz Innsbrucka. Torek, 4. 2.: 8.25—12.00 Olimpijske igre — 19.00 Cas v sliki — 19.30 Poročila iz Innsbrucka — 20.15 Film o konjskih dirkah — 21.30 Hokejska lekma Švedska' — Nemčija — 22.30 čas v sliki — 22.40 Poročila iz Innsbrucka. Sreda, J. 2.: 8.25—13.00 Olimpijske igre — 16.00 Listamo v slikanici — 16.25 ,Fury", zgodba konja — 16.50 Hokejska tekma Sovjetska zveza — Nemčija — 19.00 Cas v sliki — 19.30 Poročila iz Innsbrucka — 20.15 Karneval v Mainzu — 22.30 Cas v sliki — 22.40 Poročila Ir Innsbrucka, nato spet Karneval v Mainzu. četrtek, 6. 2.: 9.55 Olimpijske igre — 12.50 Olimpijske igre — 14.00 Hokejska tekma Italija — Avstrija — 18.33 Nemščina za domačine — 19.00 Cas v sliki — 19.30 Poročila iz Innsbrucka — 20.15 Umetno drsanje —• 22.30 Cas v sliki — 22.40 Poročila iz Innsbrucka. Petek, 7. 2.: 9.25 Olimpijske igre — 16.45 Vojska i* olimpijske igro — 17.00 Hokejska tekma švedska — Sovjetska zveza — 19.00 Cas v sliki — 19.30 Poročila I* Innsbrucka — 20.15 Olimpijski ples 1964 — 21.45 Hokejska tekma Kanada — Češkoslovaška — 22.40 Poročil® iz Innsbrucka — 23.00 Cas v sliki, nato dunajski Op®r' ni ples.