Stev. 138 V Trsta, v sredo 21. mala 1919 letal* xliv Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo. ulica sv. FranćiSka Asiškega Stev 20, 1 nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3'—. pol leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici p3 10 stotink. — Oglrsi i* računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20st3t.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po stot., oglasi denarni i zavodov mm po SO stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L !•—. Oglase sprejt inseratni odJctc'; Edinosti ;;aročrina in reklamacije se pošiljaj3 izključ il up. ^i Edinosti. Uprava In inseratni oddali; se nahajata v Tr>;a, ul sv. Fianč i A-. 23. Kirouna konferenco. Italijani odrekajo Trumblču praviao do zastopstva Jugoslavije. TRST. 20l Današnja »Era Nuova« si daj« poročati iz Rima z datumom 17. t. m.: »Danes je mncKO poslancev na Montecitoriju razpravljalo o zakonitosti in veljavnosti cblasti gospoda Trum-fciča, zastopnika Jugoslavije na mirovni kon-fe-reuci v Parrzu. odrekajoč mu pravico zastopstva. In so zahtevali, da naj se italijanski zastopniki izogibajo občevanja z osebo, ki ni upravičen za zastopstvo.« — Pripominjamo, -da je dr. Ante Trurrbič minister države SH6 za zunanje stvari in kot tak pocblaščenec na mirovni konferenci v Parizu. Italijansko-jugoslovanskJ problem. RIM, 18. »Olornale d' Italia« piše o italijansko-Ju^oslovanskih pogajanjih. Direktne Informacije Lz Pariza oporekajo vestem agenciji Havas. ki slikalo raz\oj v medni JmCL Stvari se niso danes ni izpremeniie in stoje tako, kakor so včeraj. Ostajajo iste težave, iste zapreke, čeprav je tendenca za kako rešitev ugodna. Priznavati moremo tudi dobro voljo, da bi z ugodnimi vestmi pripravili podlage, ali dejstvo je. da dogodki sproti ovr-gava:o ugodne vesti, ali ir«d velikodušnimi domnevani listov in glu-ho na&protnostjo ra-zmh diplomatski* požrešnosti je neozdravljivi občutek: kar je dobrega, se izpreminja v moglo, kar je s.a-i»ega. pa ostaja. »Epcca« piše: Ne moremo se pridružiti optimizmu agencije Havas, kolikor se t:če pogajati rr.ed Italijani in Jugoslovani. Stališči se zdite nespravljivi: reško vprašanje se vrača sedaj četvorici. Drockdorfi se }e povrnil v Versaillc«. PARIZ. 19. Grof Brockdorii-Ranrzau in nemška fnančna komisija sta dospela zopet v Versatltes. Z Brcckdorffom je dospel tudi Wassermann, ravnatelj državne banke. Brockdorffova nota o vprašanju misij. BASEL. 19. Iz Berolina Javljajo: Neka vest iz Versaillesa pravi, da je grof Brockdortf-Ranteau dcr>os1ai Clemenceauju noto glede načina, kako je postopati z nejijškimi mis!jami, ki naj bi bile glasom čl. 43« mirovne pogočfre izključene od vsakem delovanja, izvzemal kolonijalne države neer-lamlske. Nota naelaša. da Imajo pogoji, določeni v 41. 438, kot zadnja rerultftnta svetovne vojne. posebno odijezeu značaj. Nemška vlada smatra, da bi bil sprejem tega člena nezdriržljiv z n:emm dostojanstvom. Ce bi bil sprejet, bi to ranilo sveta čustva vseh. Nota zakVučuje. da je v pogodbi neka' nrgo ev. ki napravio vtisk, da jim je *>o* pamen, da preprečijo, nego da bi pripravljati spravo med narodi. Med temi je čl. 43«. Nemška delegacija priporoča, naj se uranovi me-šana komisija tehnikov z nalogom, da prouči to vprašan e. K eda J ho podp^ana nrinovna pogodba z N©mčiV>? PARIZ. 19. Rok, ki je določen nemškemu odposlanstvu 7a predložitev svojih prigovorov, poteče v sredo in je noreče, če nemško odposlan-st\o zaprosi za podaljšanje tega v roku, da bc mr to predložiti popoln protinačrt, da se mu dovoli rodal^an e če naj bi ne hfl zahtevani rok pre o!g. Za\erotiki trdo rabili teden dni za pro-uj:tcv nemških pretiprediesov. Nekclko dn< se dovoP potem -Brrr« Brockdorfiu za proučitev kon-čnovel'avne Pogodba se brezdvomno podpise v drugem tednu meseca junija. Prva poledica podpisa miro\ne pogodbe bo, da se bode cianf nerrašl- ega odposlanstva, ker ne bodo več so\ ražniki, mogli kretati popolnoma svobodno. Drugim nemškim državljanom. ki bi radi prestopili meto. pa bo dostop v Franctjo .prepovedan do odobritve mirovne pogodbe. EF^N. 19. Iz Berolir.a se poroča: »Berliner Ta-jceblatt« piše: Nemški protipredlog* k mirovnim preliminarnem so dovršeni. Nemčija bi pnista-la n; to da prepusti Francoski proizvode saarski-h premogovnikov. ne p rt zna pa francoskih teritorijalnih saJitev. Nemčija bi »bila pripravljena privoliti v vse obnove, ki *cdo v resnici potrebne, pod pogojem. da dot t neobhodno potrebno podporo za vzpostavitev gospodarskega živlvenja. Ostanek nenskeza vojnega brodovja se izročt zaveznikom. 5e bi ti hoteli \ rniti del trgovinskega brodovja. V slučaju, da H bili -nemški protipredlc-gi zavrnjeni, bi bila nemška vlada prisiljena odreči podpis mirovne pogodbe. V nemški delegaciji so baje navzkrižia. PARIZ. 18. V Versaillesu se je snoči razširil «'.as. da je došla popoldne iz S-pa šifrana brzojavka. ki sporoča, da je grof Brockdorff-Rantzau. ko je bil ?*pre:et od komisije v Spa, naletel tam na precejšnjo opozicijo. Pravijo, da je preveč odjen-ljiv napram mirovnim pc-sojem. ki so jih izdelali zavezniki. Vemudoma brzojavila nemški vladi in brzojavka ie dopuščala dc*nnevo. da bi Brockdorffa n>ogel nadomestiti Sđheidemami. V nai-hoH avtorltati\n:k*krogib pa izjavljajo, da te vesti doslej niso nikakor potrjene. Z dr-nje strani •pa sporočajo listi, da je veliki svet. ki se .ga je udeležilo več generalov, drugih oseb vseh streirk ter vsi olani vlade, proučil položaj. S-oheidemann da Je namigaval na zvezo z bol-ševiki. ali navzoči generali da so menili, da bi bilo to sredstvo huje zlo; da ni možen nikak m'Jitaričen odpor in da ae ostaja drugega, nego da se podpiše pogodba. PODLISTEK KIKolo] Seutrlou. Ruski spisa! M. Arcibašev. — Poslovenil AL Instiktivno sledeč tem mladim glasovom je Scvirjov prispel skupno z množico v ogromno gledališče. Nekdo ga je porinil k vhodu v prvo nadstropje. Lledališki sluga v rdečem Iraku z zlatimi našivi ga je hotel ustaviti, toda bliskov divjih oc. se prestrašil in ^gruča tujih ljudi ga je odrinila. Tako se je posrečilo Se-virjovu, da je dospel v ozek hodnik. Hiteč mimo garderob, rdečih slug in krasno oblečenih dam je ubežal Sevirjov v prvo prazno ložo, ki je bila prevlečena z rdečim baržunom in opremljena s pozlačenimi stoli. Skoro nezavesten je naglo zapahnil vrata, postavil pred nje divan ter povesil izmučene roke. To je bil torej konec. Razločno je sllšil, kako je nekdo na hodniku razburjeno vpil; »Na galerijo *.. videl sem ga ... na galerijo ...« Izmenjava poveriln'h listin med avstrijsko - nemškimi in zavezniškimi delegati. SAINT-GERMAtN, 19. Izmenjava poverilnih listin med avstrijsko-nemiko in zavezniško delegacijo se je vršila danes ob 3*30 .popoldne v paviljonu Henrika IV. Navzoči so bili francoski min. predsednik, Cambon. Whlte za Zedinjene države, lord Hayden za Anglijo. De Martini za Italijo in Matoni za Japonsko. Avstrijsko delegacijo so sestavljali: Renner, Klein. Lamasch in SchiHcr. Ce-rimonija ni trajala nad 5 minut Posredovanje papeža Nemčiji v prilog. •RIM, 19L Glasom neke vesti Iz Baseta je zaprosi! kardinal Hartmann posredovanja papeža, da se ublažijo mirovni poroji zaveznikov z Nemčijo. V svojem komentarju piše »Tribuna«: »Vest je resnična in moremo celo reči, da ne le Hartmann, marveč da so se vsi Škofje Nemčije obrnili _ z apeli, proseč zaščite za Nemčijo, ki da ji grozi popolna poguba. Apeli spominjajo papeževe note za pravičen in trajen mir. Poudarjajo potrebo -žrtev, ki jth nemški narod hoče doprinesti ali. z druge strani zahtevajo za 70 milijonov prebivalcev pravice do življenja in socijalne vzpostave. Benedikt XV. da je odgovorit z iako prisrčnimi besedami, zagotovljajcč kardinalu Hartmannu, da išče čim najboljše-ga načina, da priče na pomoč katoWe interniral, ker ie u-pal do bo ž n'egovo pomočjo sklonH -generala Gordona, "ki je branil Kartam, da se vda. Toda. ko se je Slatfn ibrarril. Je Mstkli zelo okrulino žnjim post-ooal. Sla-b"n se ie moral pr-igibatl, da stopi nanj Mahd, ko "e hotel zahajati konja, a potem ga je Mahdi dni zvef7ati in zapreti. Nekega jutra v ianuarju 1885 mu je Mcirdi ukazal, da nosi glavo generala Gordona. S pomočjo Gordonovega naslednika se mu je po enajst'ih letih posrečilo '»teči iz ujetništva. Mirovni pogoji za Nemško Avstrijo. CURIH 19. Z Dunaja se poroča, da »Neue Freie Presse« objavlja pogoje, ki se predlože Nemški Avstriji. List pravi, da je izvedel te pogoje od neke visoke francoske diplomatske osebe. Pogoji so naslednji: Nemška Avstrija mora ohraniti svojo lastno neodvisnost in nevtralnost. Nemško Avstrijo bodo tvorile vse nemške pokrajine bivše monarhije izvzemši Tirolsko južno Brennerja, nemško Češko ter del južne Štajerske in Koroške. Edina teritorijalna koncesija, ki se ji dovoli tudi v slučaju, Nekdo je hotel odpreti vrata: toda v istem trenutku je postalo temno v gledališki dvorani, zagrinjalo se je a tihim šumom dvignilo in na odru se je prikazal živo razsvetljen zelen vrt, v katerem so se gibali vsakovrstni ljudje, oblečeni v zlate, rdeče in svitlomodre obleke. Kar se je potem zgodilo, je najboljše, če primerjamo z vrtincem. V prvem trenutku je Sevirjov razločeval le morje človeških glav, v megleni daljavi izginjajoča nadstropja in nerozločne lise. Začetkoma ni niti razumel, da se nahaja v gledališču, da se je pričela predstava in da so one čudne postave, ki beže po odru in mahajo z rokami, gledališki igralci. Z nepopisnim strahom kakor do smrti preganjan volk je gledal okrog sebe. Kaj vse je doživel ta dan: teg, preganjanje, smrtne nevarnosti, pred njim neizogibna smrt, — vse to ni bilo niti v najmanjši zvezi s to množico ljudi, poslušajočo v svečani tišini, s temi golimi pleči. fantastičnimi dekoracijami in mno-gobarvnimi svetiljkami. Z divjo, sapo mu jemajočo silo se mu je vsilila misel, da je to istina« poleg katera grozovito ogromnost njegovih bolesti nihče ne da se slovesno odreče zedinjenju z Nemčijo, bo pravica do ljudskega glasovanja na južnem Moravskem in zapadnem Ogrskem. V gospodarskem pogledu pa se bo bolje ravnalo z Nemško Avstrijo. Plačala ne bo nikakšne odškodnine, dovoli se ji za zboljšanje valute posojilo ene milijarde kron ali Še več in dolgoročni krediti za dobavo sirovim Dolgovi bivše monarhije se razdele sporazumno med države, so nastale is bivše monarhije* IZ FRANCIJE. Vottaa pravica ieast PARIZ 19. Zbornica le zopet začela % razprav* o načrtu zakona, ki gre z« tem. da tudi ženske dobe volilno pravica Večina eovorn&ov se je izrekla za tak načrt. Predsednik komisije za splošne volilno pravico. Varenne, je posebno opozarjal, da se je v Škandinav-'jl upravna ženska volilna pravica izvrstno obnesla. Tudi Francija da le zrela z? tak poizkus, da «e poetične pravice raztegnete tafdi na ženske. Bivši min&tcr mornarice Auga-gneur je !ike Epitacio Pesva -z ženo, hčerjo in sprem-stvomL Snoči Je bil v Kvirinalu svečan obed. Kralj in predsednik sta izir.eniala cčcijon5 na«p:tnicL Danes ob 5 popcldne je bil v senatu svečan spre'em predsednika Brazilske republike v čast. Predsednik senata Bcnasi je izpregovoril nekoliko besed v pozdrav. iNato je govoril predsednik zbornice Marcora ki odgovoril mu je pred-sećni'k Brazilie z tovorom, ki so mu živahno pritrjevali . ___ IZ POLJSKE. Po liti črt položaj. VARŠAVA, 19. Ministrski predsednik Pakfe-revski je v komisiji -deželnega ^bora za vnan'e stvar: obrazložil politični .položaj. Ko-misija Je nato razs&žno raz-pravKala o 4erh izjavah, posebno, kar so tićo ozemelj vzhodne Potiske. i -_ i.* . uulijEO cv ni:., i. i.icmu prec,ic. r.:.:u in min'stru zunanjih stvari, ki sta edina pooblaščena da zaključita važnejše odločitve in ki eehna prevzamela odgovornost pred ciržav-nim parlamentom. Demisiji, zaključuje cija »Volta«, nisle bili sprejeti, da se izo£n« mnenju, da ste bili provzročeni po kakšnem nesporazumu med italijansko delegacijo z o-zirom na vsebino WiIsonove poslanice, katero Je cela delegacija morala odvrnili z absolutno enoglasnostjo. Itattlarcskl ministrski svet. RIM, 19. Včeraj .se je sestal v palači BrascM ministrski svet Colcsimo je obvesti iovariše o po* loža ju. Kakor se raz\i.]a v Parizu, in o italijanske delegacije. Delovanje zastopnikov ' > lie naleta 5e na znatne težave; vendar se p-r kti.e s&oro zaključnega sporazuma. Za tore.k je zopet sklican ministrski svet, ki bo — k^kor zatrja — velike važnosti. IZ MADJAKSKE/ Program tretjo Intemadjonalo. CURIH, 19. Te dni so nekateri tisti raznaldi vest, da se je ustanovila v Aratlu uova vlada, se-sta\ijena cd grofa Julija Karclvia in grofa Palla-vicinija, ki so znzni reakci;cnarci iz Wekerloviih čarcv. Združili da -so se preti bud'trveštanski vtadi, <ča jo strmcg'ivijo. Sedaj pa javlja »Centralna agencija« — ki je pa znano terttclcaci.ozna — z D'^aja, da je dcciiaCi od ogrskih emigrantov, da j? enten-ta predstavite^e vlade v Acadu pova-'biia v Parrz kot zastcpnlke Ogrske. Ista agencija poroča rudi o norih krutostfh vla-če Bele Kulitia proti laiecm in novsh aretacijah v masah. »Ogrska cfici orna c«enci;a preudarkom je streljal naravnost v množico, kjer je bila ta najbolj gosta. Neprestano pokanje strelov je nadkriljevalo divje vpitje. Kakor bliski so zadevali streli iz gladke brovningove cevi. Kroglje so vrtale v vrste klopi, v človešl-e hrbte, ki so bili upognjeni vsled paničnega strahu, in v noge beže-čih. Iz vsega vpitja se je slišalo histerične izbruhe ženskih glasov. Neki debeli gospod je obstal med ozkimi vrati svoje lože in spuščal tanke, pretrgane, živalske glasove. Med vrati so se ljudje medsebojno dušili, trgali so ženskam obleke raz teles, podirali na tla elegantne, fino zraščene dame in jih bili s sti-n jeni mi pestmi brezobzirno v obraz, v prsi in hrbet. Neznanski hrup, nepopisno zmešnjavo pa je obvladoval brovning Sevirjova, ki se je maščeval ves v mrzlem, brutalnem veselju za nešteta poniževanja, za prestane muke in za brez svoje krivde žrtvovano življenje. Končno so vlomili vrata v ložo, Sevirjova prijeli in ga vrgli na tla. Proti ftegemoBjam — simiiii lil nsuim! Povodom obletnice vstopa Italije v vojno — 24. maja — je objavil list »L'Italia drl Po-polo« naslednje pismo, iz peresa J ponida. Biss Matija s »Ne bi moglo biti boljše prilike, ne«?o je ta velika obletnica, da vam povem, mladi prijatelji Italije, svoje občudovanje na vej i ki vaši vnemi, s katero ste se in se borite v lako teških urah za sveto našo stvar. Je to obletnica, ki se vrača ob veliko hr:T^h nevihtah in bojaznih, nego so biie v le lih vojne. Tedaj je bil protlena, četudi težak, vendar kaj enostaven: ali zmaga, ali smrt! Da« r.cs, ko smo zmagali, se moramo vprafce. «*uit Ali se moramo odreči ideala, radi kaic.c ^a smo bili ponosni, da ie naša Italija n.ij. ponosno ponudbo svojih žrtev in svoje to!: — in gledati, kako umira ta ideal? Ideal ni nič dru£e£a, re^o smisel rosni.ro-sti, ki se obnovlja: anticipirana, zavest o ■'-», kar mora biti resničnost jutršnje^a 'ine! torej: vkljub vsem razočaranjem te ure, outut«-mo gotovost, da tiride tak jutršnji dan. ko s« uresniči nas ideal, kajti vojna je ustvarila Fatalno in neizogibno potrebo uresničuje logove. Izjalovljen je poizkus Nemčije po s^elovrcTt gospodstvu: ista Nemčija sama je osvobojena od gospodstva fevdalnih kast; zrušena je država Habsburžanov; strt carizem za vedno; od^nani manjši carji in podrto je monstruozno gospodstvo turško. Narodom se bliža čas, ko bodo direktni gospodarji svoje usode in tudi odgovorni zanjo — tako v notranjem, kakor v mednarodnem življenju. »Naša« vojna jc torej imela in rešila zgodovinsko nalogo, da osvobodi in preorje zemljo starega sveta, da jo razorje globoko, da bo v nje brazdah mogla kliti nova žetev. Italija, ta velikodušna sejaika velikih idej, se jc — mislimo mi — mogla in morala postaviti narodom na čelo za to delo obnovljanja človeštva v pravičnosti in miru! Ostala pa je kot rep male gruče vlad, več ali manje sc':ri-vih, ki mečejo v nove brazde staro seme po-žrešnosti in zatiranj, od koder fci se vojna napeljevala. In tako smo mi zopet tu, da n~ a-Ijujemo, enostavno nadaljujemo, svoje '.l-smo je zapričeli v maju 1915. In kakor srna je začeli tedaj, tako je nadaljuje.uo «' ^e* v imenu Italije; to je: za na$e pravice, ki mrra-jo biti sestaven del pravice za vre rirodc!« Tudi ta izvajanja pričajo, da je Bi»solali posebna, markantna, izklesana osebnost v političnem življenju Italije, da ni mož, ki slepo porablja stare šablone in se peha po strminah starih, izhojenih in v sedanjih časih nerabnih poti; da je marveč mož novih sodobnih idej ter da išče in navaja svoje učence na nove poti, tlakovane z novimi sodobnimi idejami, ki edino morejo dovesti do vel!l'C;a cilja: da bodo vsi narodi skupno tvorili pravico za vse, ko bodo vsi graditelji svobode in neodvisnosti in čuvarji sadov, ki jih porajate! Ne da ne bi bil to mož — Italijan z živim nacijonalnim čutstvom. O ne! Bissolati čuti, nisli in dela nacijonalno. Nikdo ne želi boli,, nego on, veličine svoji Italiji in sreče in blaginje svojemu narodu! Ćuti italijansko, ali Čuti tudi človeško! Pred vsem pa — in to mu daja veliko prednost pred povprečnimi politiki stare šablone — se zaveda, da sreča naroda, ako naj bo trajna in zavarovana, mora biti sestaven del sreče in zadovoljstva skupnosti narodov! In naravno je, da moS, ki tako globoko misli, tako intenzivno čuti, in tako bistro ra- Ko so ga premagali in ga redarstveni uradniki s svojimi samokresi spravili v kot, so mu žarele oči v zavesti zmage, ki ne pozna nobenega usmiljenja. Iz daljave, iz gledališke dvorane in iz hodnikov pa je prihajal na njegova ušesa hrup, kakor bi padala lavina. Kakor daleč je mogel videti, povsod se je prerivala množica, ki je vrgla od sebe vse človeško in je bila kakor velikanska čeda divjih živali. Odnesli so debelega gospoda, za katerim se je vlekel po tleh krvav frak. Dva moža sta podpirala damo v avetlomodri, globoko izrezani obleki, voščeno bled obraz je kinil na prsi, v kodrih svojih razmršenih las je imela zlomljeno lilijo. Sevirjov je gledal preko cevi proti sebi obrnjenih črnih samokresovih cevi in je videl zlomljeno lilijo, kakor tudi kot svila mehke, izbranemu uživanju namenjene, sedaj okrvavljene krasne ženske prsi. Vpili so nad njim, tresli so ga; toda Se-virjove oči so ostale mrzle in trde; z nepojmljivim izrazom so zrle predse, kakor fci videle nekaj, česar ne vidi razen njega nikdo, res nikdo. (Konec.) \ Straa II »EDINOST« štev. 138. V Trstu, dne 21. mafa 1919. lumeva potrebe sedanjosti za vsak narod: da tak mož resno misli tudi z zastopanjem in izvajanjem svojih idej- Bil je minister — socijo-log, kakršnji nimajo še velike besede v ofi-cijelnem svetu. Tudi na visokem mestu je ostal samosvoja osebnost, čuvar in glasnik svojih idej. In ko je videl, da ne more ostati, nc da bi žrtvoval na svojih naziranjih, je — šel! Zato so nam njegove besede vsikdar dragocene in v tolažbo. Kakor so te-le: «V imenu Italije nadaljujemo za svoje pravo, ki mora biti sestaven del prava vseh! Z vso jasnostjo in rezkostjo je Bissolati izražal sveje ideje in sodbe tudi v mednarodnem razgovoru s poročevalcem lista »Gior- ncle del Popelo«. Obsojal je pogodbo, ki jo hočejo nariniti Nemčiji. Ne more se zahtevati, da bi si narod nadel ogromno delo, da odškoduje dežele, ki jih je napadel in opustešil, če mu pa obenem zapirajo vire, iz katerih bi dobival surovine in sredstva za delo! Ne moremo pričakovati, da bi se ta narod iskreno pridružil »Zvezi narodov*, če mu pa v trenutku, ko ga sprejemajo, narekajo prepovedi, kakor je ona glede Nemške Avstrije, katera prepoved naravnost v sovraštvu krši tisto temeljno načelo, na katerem naj sloni Zveza narodov! Ali — pravi Bissolati — ni smeti obupavati radi te^a: iste sile, ki so ustvarile vojno, to je: moralične sile, ki jih je pridobila splošnost, bodo izvajale svoj vpliv neodklonljivo. Želel bi, da bi bila Italija tolmač teh sil. Kajti ena c'a je posebno pozvana v to po načinu in okrHostih. kakor je vstepila v vojno, a tudi zato, ker bi bilo to v nje lastnem inte-l c;u. Le pomislijo — kliče Bissolati doslovno: Če bi bila, mesto da je solidarna s tistimi, ki eo zapustili brazdo svitiih moraličnih načel, ta račela razobesila ket svejo borbo, ne le da bi ec bila ovila z idealistično avreolo kot sprednja straža gibanja narodov, marveč bi bila tudi sebe zavarovala pred ustvarjanjem novih liegemonističnih zatiranj, ki jej groze danes z osamljerjem. Naj se izvrše podrobnosti teritorialnega vprašanja kakor hočejo, resnična In velika nevarnost, grozeča Italiji, je v tem, da se nahaja oddaljena od narodne varnosti in svobode, ki si jo je hotela zagotoviti, ko je nastopila proti mcnstruoznemu načrtu germanskemu. To je: v nevarnosti, ki je slična oni, v j.ateri se je nahajala, ko je bila v trozvezi! — Slečejo nam — zaključuje Bissolati — v obraz p čitanje, da smo ideologi — odrekanja. Re-inica je, da hočemo odvrniti nevarnost, ki t!anes grozi. Na konferenci bi bili mogli biti v opoziciji tudi iz globoke duše množic z duhom neodvisnosti. Zgodilo bi se nam biio, ka-l:or se dogaja vsem opozicijam, ki imajo jasne Ideje o svoji nalogi in trdno voljo za nje rešitev: ne bi bili dobili naklonjenosti in milosti, pač pa pripoznanje naših pravic! Dosrrafe vesti. Smrtna kosa. Predvčerajšnjim nopo!dne ie umrt tu pomorski kapitan Ivo Cvltanić. Polco:nik, Dtfmatlnec, si fe — da-si je večinoma živel v tujem svetu, — ohranil fiv naroden čut in zvestobo svoiemu nsr-rdu. B:1 je visoko čislan v tuVa:-šn"h hrvatski krojrrh. A ime! je znastva tudi v srb^Vih ia slovenskih. Bodi mu ohranjen btos spomin! Stavka občinskih nameščencev. Predvče-ranjim ob 12 se je začela stavka občinskih nameščencev. Vzrok stavke je bil: Že nvnulcta pnuarja je predložila zadruga občinskih nameščencev mestnemu svetu memorijal, v katerem je zahtevala izplačevanje temelinih plač in vojnih doklad v razmerju: koliko Lron, teliko lir. Mestni svet je odgovoril na memorijal, da bo občina izplačala svojim na-recšeenccm takšne plače, ki jim bodo omogočile da urede svoje življenje kakor pred vojno, in sicer se bo ta zboljšana plača izplačala od 1. januarja t. 1. Po dolgem računanju je mestni svet zaključil da plača občinskim delavcem, učiteljem in uradnikom plače v lirah, enakovcljavno s kronami, toda vojne doklade se izplačajo učiteljem in uradnikom samo po 40%, in to samo od 21. aprila dal;e. Po energičnem protestiranju so se 40% doklade rviš-Ie na 70%, toda pod pogojem, da da Cubematorat potrebne fonde na razpolago. Zadruga je, da se izogne konfliktu, po katerem j i bilo prizadeto vse tržaško delavstvo, sp-e-70% vojne doklade, a je koncem aprila predložila mestnemu svetu memorijal, na ka-le-c*,a bi ta moral odgovoriti do 15. majnika, v kate-em je zahtevala med drugim, da se u-rečniške in učiteljske doklade izenačijo, da se vsem tistim, ki dobivajo mezde ali plače, določi pri izenačbi enaka procentna izguba na r/hove celotne plače, in to radi tega, da ne trpijo prevelike škode nižje kategorije, — ali naj sc tem nižjim kategorijam prizna doklada, ki cdgovarja njihovim izgubam v primeri z izgubami boljše plačanih kategorij; vpokojencem naj se začasno izplačajo vsi njihovi dohodki cnakoveljavno z lirami. — V prvi dekadi t. m. je neka občinska naredba opozarjala učitelje In uradnike, da se smatrajo 30% vojne dok., plačane za majnik, plačane kot predujm, v slu-Eaju da vlada ne odobri teh stroškov. Z druge etrani je zadruga doznala, da je apr. komisija stavila nameščencem pri šolskih obednicah pogoje, ki nikakor niso odgovarjali niti najmanjšim potrebščinam, ter jih s 30. junijem odpustila. — Vsled tega, da ni zadruga do določenega dne dobila nobenega odgovora na $voj memorijal, je 16. t. m. svet poverjenikov po dolgi diskusiji sklenil, da začne 18. t. ja- stavko, kateri se je nameravala zadruga na vsak način izogniti, če bi bila dobila od mestnega sveta zadovoljiv odgovor, in bi se mestni svet bil pobrigal da pravočasno ukrene potrebno, da dobi od tržaškega Gubernatorata potreben denar. — Stavka občinskih nameščencev se je vršila v redu in mirno. Včeraj zjutraj je dofail upravni odbor občinskih nameščencev odgovor župana Valeria, v katerem se sicer ne sprejemajo vse točke memoriala, toda včeraj opoldne se je vršila nujna seja (komisije delavske zbornice,- katera je izjavila, ca se stavka bliža željeni rešitvi. — Za stavko EC je inleresiral tudi kr. gubernatorat, ki je včeraj izda! naslednjo naredbo: 1) Upravitelji, delavci, uradniki in drugi nameščenci pri mestni plenarni in elektrarni, ter mestnem vodovodu, se morajo v 18. urah od 20. t. m. povrniti na zapuščeno delo. 2) Prestopniki se lahko takoj aretirajo in oddajo vojnemu sodišču tega kr. gubernatorata, *"ki je pristojno za te prestopke. Določena kazen, je zapor do petih let. 3) Isti kazni zapadejo tisti, ki se sicer v omenjenem roku povrnejo na delo, toda ne delajo z navacno vnemo in pridnostjo, ter tisti, ki bi hujskali al? na kakšensibodi način pomagali, da se prepreči čim hitrejši začetek omenjenih javnih del. (Podpisan): kr. gubernator: F.to Petitti. — Ker je občina sprejela skoraj vse zahteve občinskih nameščencev, so leti včeraj popoldne sklenili da se povrnejo na delo. Poverjeniki so na večerni seji vzeli z zadoščenjem na znanje, da se je dosegel uspeh s pomočjo in solidarnostjo vsega tržaškega delavstva. G. Milan Skrbinsek. režiser našesa srled2lišča, bo, kakor čujemo, v kratkem za-pustil na<še mesto. Ni nam še znano, kam bo jvavzaprav šel, ker bi ga povsod radi imeli. Ravno smo doznali, da ga vabijo v Sarajevo, v Zagreb, v L!iub£ano in Maribor, povsod kot režiserja in prvega karakter-nega igralca. Res težka odločitev! Prepričani pa smo, da bo gospod Skrbinšek storil svojo dolžnost in z vsemi silam: pomagal našemu napredku, kamorkoli naj pride. Tcxla tukaj ga bomo zelo pogrešal;! Narodtio gleda'išče v Ljubljani proslavi dnč 23. ma;a 1919 jubilarni večer svojega neumornega člana g. Antona Cerar-Damla, cb priliki njegovega štiridesetletnega umetniškega delovanja, s prireditvijo Sc|h0nherrje\e komedije življenja »Zemlja«. Jubilant g. Anten Danilo ima nebroi hepreceJjhili zaslug za r2zvitck ljubljanskega gledališča. Z neumorno agilnest o in vztrajnostjo je stal"vso dobo sve-jesa nepreglednega delovanja kot umetnik in režiser cb strani dcrr.sče Talije, in niti preteče kri-ze ir:so upcgnilc njegove v-clje služiti temu kul-tuinen.-u narodnemu svetišču v svoji ljubljeni domovini. Mi, tržaški Slo\enci, bomo pa'na ta dan v duhu z umetnikom, ki je tudi na našem odru s£iažil naši stvari. Liiibljacsko gledališče bo angažiralo za bodočo sezono gg. Jcsi-pa Rijavca (zagrebška opera), Julija Bett-cta (dunajska dvorna opera) in g. Bučarja (prci na Nemškem). Dr. Pavel Golja, dramaturg, je ćcfoil pov&bik), da prevzame režijo za prihodnjo sezono. Javna trgovska šola v Gorial javlja, da se otvo-rrtev zavoda vrši dne 25. malnika ob 11 predp. v poslopju na trgu Rota. in da se pouk v vseh dnevnih tečajih začne dne 26. majnika. ob 8 prećp. Pouk v trgovsko nadopclnihii šoli se začne dne t. m., ob 5 pop. K svečanosti otvoritve se vabijo tudi stanš* (zastopniki) učencev. — Ravnatelj: prof. Avg. Vierthsler. Poverjeniki vipokojencev vseh kategorij Imajo nujno se o v Delavskem domu, dne 22. V„ ob 6'30 pop. Naj nihče nc manka! • Zgodovinske reininiscence. ki Imajo sedaj svogn aktualnost. Pišejo nam: Crnojevlči so bili srbska •plerr.-enitaž'l a reebina, ki so cb prepad« srbske d.j'ave v 15. stoletju v Korovju Crnegore in bli-obmorju ustanovili mak) kneževino ter se ■vTsdTžavali tam proti Turkom s pomočjo BcneČa- mv___Sina Ivana Grnojeviča, utemeljitelja ce- tinjTkega samostana (1465—90) — Ju rja sla v tetu 14t>5. f?rc«nala njegova brata Štefan k turvki veri prestopivši S-kendenbeg. Jurij je bežal v Benetke. kjer so njegovi potomci izumrli L 1636. Skenderbeg je upravh'p.4 deželo do začetka 16. stoletje kot tarški namestnik. Iz te rodbine je izhaja! srbski patrijarh v Peči, Arzenije III. (1683—1706) rodom Črnogorec. Podpiral je Benetke in Avstrij3 v nji'ti vojnih proti Turkom ter sie Je, ko so se avsrtrijs-ke čete Rescial Pasha« v Carigrad, »Elektra« v Solun. Prodaja kuriva. Sladko oglje (10 ks na rdečo izkaznico) se bo prodajalo dne 21. V. po 52 lir. -stot. .kg v naslednjih prodajalnah: Stara mitnica: 5101—5200 (36) Bosco 32, 5201—5310 (36) Aliieri 15. — Koks (20 kg na rdeče izkaznice) se bo prodajal dne 21. V. v naslednjih prodajalnah: Žtara mitnica 5311—5500 (36) Aliieri 15. —Nova mitnica: 3751—3900 (36) Molingrande 20. Norec zbeial z bolnišnice. Neki ubogi norec ie včeraj zbežal z boln&nice. Videli so ga ob 5 pop. na obrežju Carciotti, ko je gestikulira! in nadlegoval ljudi. Dva karsibinjerja sta ga peljala na kve-sturo. odkoder so telefonirali rešilni postaje, ki ga je dala odpeljali v bolnišnico. Darovi. — U počast nspomene pok. pom. kapetana e. Ive Cvitanoča darivaju supruzi Matko i Oizela Sarič L 50*— »Družbi sv. Cirila In Metoda«. Novac hrani uprava lista. Razne oesll. as Bqz d uge posebne obau^utl t Jučer n 4 sati po 1 ie po.lne. n?kon kratkotrajne bolest', previdjen Svet itajntvima umirajučiii, biugo je u Uus,jouu usnuo Ivo Cvitaiigc pono; s P3v^;ka plo Hbe. "Pactužen- e ug;i I a icSiČa rodjena Eo ai O P, c/iijeui snovi Petar, Bri no ! Vtadimi r ju Ji l ovu žii.osmi vijes ro ibiui, p: i Le' ;i:ua i znane-m i. Smr ni o . .i m loj* poko nikn »lij^nut će se iz mitv.n-nice S . u »ri^edu ti 4 tati p saje podue, od kn-U će s^iovji krenuti pui grubi^ta S/. Ane. UfcST, 20. svir>Dja 19 Velika zaloga vsakovrstnega Italijanskega tel22a la črnela uins na debelo« Po eenah brez konkurence. y vil] Žnlderšiž — Opline Ameriške neveste imajo večjo izbero v moških, j kakor evropske, ker jih je manj. V Cincinatu se ie vršila svatba, pri kateri je moral ženin cbljubiti, da se ne bo z ženo nikdar prepiral in da ne bo ■pil opoonih pijač. Ona pa ni obljubila možu pokorščine. V Hcbokenu je vzed 23Ietni mož baletno starko, svojo nekdanjo dojiljo. Poslednji posladek. Ko je eden katoliških misijonarjev potoval po Am-eriki, se rru je dogodi! izvanreden slučaj. Zeio mnogo Indijancev je krstil in spreobrnil. Stara IndJjanka, ki je sprejela novo vero, je ležala na smrtni postelji. Misijonar js sedel peleg nje in jo je tolažil. »Ti, ki boš zdaj, zdaj zapustila ta svet, ali imaš še katero željo, ki ti jo izpelnimo?« je vprašal misijonar. »Imam, d^rr-^i sinko,« rr.u je dejala Indijanka. »Moj želodec hre-p:-ni po kakem posJač-ku. Edino, kar me more osrečiti, bi bila glava kakega dećka. Utriji mladih dečkov so mi od nekdaj zelo .prijali.« — To so prinesli časopisi. Zanimivo bo najbrž to, da so zamenjali Indijance s Hotentoti. Avtomobilski rekord. Italijan Raiph de Palma je dosegel ns obali Daytona do tedaj največjo brzino z avtomcbiJcm, ko je. prehitel eno angleško miljo v 24 sekunčah, kar pomeni 240 kilometrov na uro. V tekei zadnjega časa je napravU ta Italijan več avtomobiilnih rekordov Borzna poročila. Trst, dne 20. majnika 1919. Borza brez poslov. Temieraca neizražena* Tečaji: Cosulich (Austroamericana) 715— 735 Dahnatia (Parobr. dr.) 3K5— 395 Gerclimicii 1700— 1760 Ltoyd 1075— 1125 Lussino 1700— 17Ć0 Martincflich , <500— 530 Naviga-zicne Libera Triestina 1730— 1770 Oceania 550— 600 Prenruda €50— 675 Tripccvich 605— 630 Assicuraeicni Generali J6F00—17100 Riunione Adriatica 3325— 3450 Ampelea ' 440— 470 Cement Dalmatia 2S0— 320 Cement Spalato 3>S— 410 Čistilnica petroleja (Raff. Olil Min.) 2000— 2100 Čistilnica riža (Pšiatura riso) 420— 450 Krka * 375— 390 Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere Moniaicone) ■ V 3^0— 405 Tržaški Tram\vay 225— 240 Ml OGLASI se računajo po 10 stot beseda. Najmanjša pristojbina L 1*—. Debele črke 20 stot. beseda. Najoianj^a pristojbina L 2*—. VEC majn;h hiš z vrtom, pri Sv. Ivanu se prodn. Naslov pove ins. cdd. Edinosti. 3fc92 SPREJME se Čevijarski- delavec. Farneto 33. 3693 1ŠCEM dečka 14—16 let za kmetska domača dela; dobi hrano in stanovanje. Naslov pove ins-. cdd. Edinosti. 3695 VAJENEC za trgovino jestvin, deloma izvežben, se sprejme takoj. Naslov pove Edinost. 3694 OBIČAJNA PLESNA VAJA se fco vršila danes, sredo v spodnji dvorani »Narodnega doma«. Začetek ob 8'30 zvečer. — Voditelj. 3b96 1ZCER klobukov, beli slamnati, za birmo in vedno novomodni za dame, cene nizke. Sprejemajo se tudi naroČila in popravljanje v novem modnem salonu ul. Barriera 28, III. 3665 VEC HIS PRODAJA Trg. obrtna zadruga v !ik.v. ■ v Gorici. Kdor se zanima, dobi podrobnejše . P VDOVEC, star 48 let, z lepim posestvom in državno službo, se želi seznaniti s pridno in pošteno ter izobraženo gospodično, staro od 30—40 let, katera bi imela veselie do vzgoje otrok in o-«krbovanja posestva. Le resne ponudbe s sliko na ins. odd. Edinostii. Tajnost zajamčena, slika se vrne. 32S8 GOSPODIČNA, 35 let stara, išče prijateljico. Ponudb: pod sVioletta* na ins. odd. Edinosti. 3677 FOTOGRAF A. JERKIC. Trst. nI. delle Poste št. 10. Gorica, Corso it. 36 na dvorišču. P 1233 •PRODASTE se 2 lepi kravi; kje pove Anton Dem-• šar. Rakek. 3685 •PRODAJAM apno ^>esek, cement, strešno opeko • in razne zidarske potrebščine. UL Tesa 10. (3686 PRODAM takoj travnik, obdelano zemljišče z vinogradom, tri njive obsega v 2avljah pri Trstu. Anton Jeritič, fotograf. Trst, al. Roma 24. P 111 SRBO-HRVASClNO poučuje gospod. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 3668 GOSPODIČNA poučuje francoščino, nemščino in italijanščino. Ul. Guardia 10, 111. 3 050 a •JAVNI PLES v Lokavcn, priredijo lofcavškl mla-1 deničl dne 25. majnika na prostora v gostilni g. • Slokarja. Igra soriška sokolska sodba. Se pri- ♦ poroča za obilen obisk. Na zdar. POSTREŽN1CO liče majhna družina za popoldanske ure. Zglasiti se fe ▼ nL Coramerciale št. 9 (čez dvorišče) UL na L 8 liter. Špirit po L 15 liter prodsja vm onom ust, di. 0]tt2ii ši. m. g.žtfgTfV" tTiAMJI ZOBOZDRAVNIK Corso 24, I. naJstropje Ordinira od 9-12 dop. in o J 3 - 6 pop. ErszLol -ifto izSirznis zali, plcoin im\i\ zo^Jb ZLATAR« G. PIKO, TRST sa natra'a na Ko.tu St. ts (blvla zalarnlca G. Z:wXOVIT2 & F1 j J -) Veliki Ubrra srtbrnih ia X4tih ui. uha o.', veri ic itd. Kovaška delavnica flnđrejPiiriUrsm.HeđdS Prevzem« < 0 ».') H, Rcserve K a,0j w)JJ Cer.tr .I u TRST na Cassa di Bispai.ni3 5 - »ia S. M) 1 Podružnice: Dubrovnik. Dunaj. Kot >r, Ljuh Ijana, Metković, Opiti j i Spit. Šibenit Za Jar Eksjtozitur.i: Kranj. Obavlja vse v b nčno stroko sp^d ije*e pasle. Sprajana vjojg v LirjJi na hranilne knjižice proti • i/-,00 kini n obre-sum v b.mjog ro-prometu proti a> letnim o-brestim Na odpoved nave^ne zncs;e sprejema po n.ijugodncji b pogo)ih. ki se imajo pogoditi od slučaj i do slučaji Da;e v Q3|2ni larauti2 pnlils [hh> Jjniilj;). B:agajna posluje oJ lJ Jj 11. Na podlagi brzojavke štev. 139 uvrščere v _td nosti" 12. t. m. so bili v torek, 20. t m. popt lJne ia tovorjeni pri tvrdki J. Parana, o Trstu, ul. Torraftianco št. ZO (Tels:on 29-53) p vi vagoni najfinejšega vina CHIANTi „Va!ie d' e?e 6i glasov tega posestva La Rocca" tvrdke Altini & Scraf ni, San M nirt > di Firenze. Vino ^ prodaja v originalnih | M Of) steklenic i. — Reklamna cena. 2Iitrskih steil.nicah po Ka ___ CKIANT1! CKIANTI! ! P 3E te Tovarna Čokolade in kakava — TRST — fo pričela loget poslovati. V malo dneh se bodo p.-or'al^ll ti Izdelki na drobno po vseh p *vih Jeslvir.s.t h trgovinah. I=3G □ šEli