Priprave za noTe Iiojo* Zadnje dni na celi bojni črti mir. — Med Vislo in Lublin prihajajo ruske rezerve m"J* Tudi v Besarabiji zbirajo Rusi nove čete. M>ariborT 1.4. julija. Ko so naše 6ete pod poveljstvom nadvojvode Jo. žef Fierdinandia ap-vzele mosto Krasnikl, se niso ustavile, ampak prodirale ob oesti E r ai a p i M -. U u bt lin naprej proti Dublinu. Toda Rusi so med tem zbrali proti nam velibe rezerve ter so naSe prednje Oete Ijuto napadl|i..'Glavpa naša moč je stala moSno utrjena na višinah severno od Krasnika. Prednie 8ete so se ruski preraoSi umakaile ter se združ^Ie z glavno našo mo5jo. Riusi so tudi tukaj poskusili svojo srego, a so bili odbiti. Krasnik in vlšine severno od Knasnika so trdno v n a šri b. rok a h. Vsled neuspehov so tudi RujSi ustavili napade in sedaj je na naši in na ruski strajni mir. Naše 6ete imajo dovolj dela, da uredijo in pripravijo vse za nadaljno prodiranje in napadanje. Od 1. maja so nepnestano prodirale in marsikaj je treba sedaj izpolniti. 2 našim prodiramjein se je> tuidi podaljšala dovozna Seta za streKvo, živež in obleko tudi v tein oziru, da se zasig^ira in izpopolni nagli dovoz, je trebai veliko dela. Pomisliti morarno, da naše čete stojijo sedaj v neposredni bližini velikih ruskib. trdnjav Ivangorod, Lublin, Holm in da je za zavzetje trdnjav treba armado urediti In zadovoljiti do zadnjega giumba. Ob B u g u , Z 1 o t i L i p i ln ob D n j ie s t r u vlada vobče mir. Naši so se zakopali ter se po na6rtih avojih poveljnlkov pripravljajo, da onemogočijo vsak sovražni uspeh. Wajpada se tudi Rusi skrbno pripraviiajo. V Besarabiii, odkoder prihajajo ruski sunki v našo ironto ob Dnjestru, se zbirajo močne rozervne 6ete. V ozeralje med Vislo in Bug pa je baje došlo 300.000 svežih ruskih rezerv. Pričakovati nam je torej kimalu novih srditih bojev. Bojl okoll Krasnlka. Iz vojnega poro&evalsklega slana se poroča: Z moCnimi silami severno od Krasnika proti našim pro- dirajoclm fietam iz/vedeni ruski protinajpad, kakor se zdi, ni opravičil ruskih pričakovanj. Naše čete so se le nekoliko umJaiknile in taJčo zraivnale bojno 6rto. Ce bodo sedaj, ko ruski napadi ponehavajo, napravili svoj prodiralnl poskus, ali 6e se jim kljub njihovim močnim reziervam m bo posnečilo izvesti moSnih protisunkov, se bo kmahi pokazalo. Visekako so avstrijske 6ete svojo naanero, da drž© višine pri Krasniku kot kritje dosedanjih pridobitev mogle reši-ti takb, da nadaljni razvoj akoije kljub ve(l'ikim ruskiim siladn ne more biti dvomljiv, Ruske nove rezepve. ,,,>T!agesaTizeiger" y Curihu poroča: Splošni položaj na gališko-poljskem bojišču sicer še ni očlloBen, ampaK o tem ni dvomiti, da bo izid za Avstrijo in Nemčijo srečen. Rusi so pripeljali za ta brezupni boi 300,000 mož rezerve. Poročila, iz ruskih virov preko Pariza jasno kiažejo, da pripravljajo francosko in rusko ja\Tiost na obleganje Varšave in Ivangoroda. Buskl odpor. Francoski listi priCakujejo veliK ruski odpor na ^črti Visla—Bug. Velikemu knezu Nikolaju Nikolaje- vi6u je bilo dano od 1. junija osem tednov časia, da organizira odpor. Od tega je odvisna odločitev za ru- sko armajclo v letošnjem letu. 1600 km dolga fronta. Naša Ironta nasproti Rusom sega oS mesta Savli na severnem Ruskem do mesta Zaleščiki v Bukovini ter je dolga 1600 km; če računamo po dva vojaka nai meter, bi bilo za obrambo te ogromne či-te potrebnih 3.200.00 mož. Ce se potisoe Ruse iz Ruskjo-Poljske, se bojna 6rta za naa tako ugodno lzravna, da bi bila Ironta komaj kakih 400 km dolga, tako da bi se laiiko obiilo 6et porabilo na drugih važnih bojiščih. Kolera v ruskl voiskl. «jKuryer Lwowski" porofia, da divja Vi ruski vojski kolerai, ki tudi pozimi ni preneMala. Ker so se zanemarile zdravstvene odreSbe, se je gedaj kolera v ruski yojski strašoio razširila. Namesto da bi na koleri abolele vejate pustili v osbrbi Rtidečega¦:•¦ križa,_jih pa; armada vlafii seb3j<od krajct do kra|a, s čemer se je kuga raznesla in razp^asiav že na vse strani. Ob Donavi. Med' Srbi- in Avstrijci se vršijo;: le artilerijski boji. E>tie 5. in 6. julija je pri Oršovi in Ada'KaJeha (otj 'i avstrijskevsrbsko-ruinunski meji) avstrijska artilerija živahno obstreljevaiLa^ srbske postojanke. Due 6. t. m. zvečer je srbska artilerija utihnila, iz-čv5sar se sklepa, fda je bila poškodovajia. Dne 8. t. m. je pa priplul 3rbsM zrakoplov nad ogrsko mesto Petrovar vardin in je vrgel proti moslu čez Donavo bombo, ki pa je svoj cilj zgrešila. Dragi dan se je sovražni zrakoplovec zopet pojavil v, višini 30®0 metrov nrad mestom in brezuspešno mefal bombie.. Srbi bi radi most žez Donave razstrelilii Njih tirod je paiLibil zstr man. Našl ujetniki na Srbskem. Bolgiarski listi iavIjajB, da so Tsi avstrijski voj-.  rti ujetniki v Sirbiji s&daj zaposleni pri gradbi želez_.  nio& skozi Afibasiiiio do JadFanskega; morja. i • Boji s Crnogorci. | Izhsdho od Trebinjai v Hercegovini so*.Crnogor-- oi v zadiijem času1 večkiiat napiadli naše postojanke, in sicer ^Te5intnn|a po no6i. TaM napadi s& bili dne 6.,., 7. in 9. jttlija, a so MK vsi odMti. Naš artilerijaki ogenj je fiFnogorske postojankie zelo opustošil. Na§ zuakoptovec je izsledil ^crite črnogorsk© postojanKe io metat na nje bombe. Boji v Južni Afriki.  Boji ttemških čet; ki so, dasi malo^oviilne, venu  clar dbsedaj branile nemške naselbine vi Južni Alrikl,., so se udale angLeškim južnoailf6škim Ge^am, Na po- tek svetovne vojske ne1 lx> ta dagodek niti naimanj u«. plival. Anglikanski škof prosi papeža za mirovno posredovanje. Iz Budimpešte se poroča, da j^ zaprosil angli-. kanski škof "VVilhelm papeža^ da naj gosredui^ zsa mir;. *. * • Svedske žene za mir. Sviedskeoiu notranjemu1 ministru je, izročilOi 91tisoS šviedskih žen prošnjo, da niaj posrednjje Švedska. vlada za mir.