Zborovanje tirolskega učiteljstva v Sterzingu. (Dalje.) In kaj pravi ufiteljstvo drugih deželA, ki je prvič boljše plačano ia ki službuje drugič v deželab, kjer so življenske potrebe ce-neje? Alogoee počiva to učiteljstvo na svojih lavorikah in gleda 6 pomilovaojem naš boj ? Nikakor ne! Tudi ono učiteljstvo ni zadovoljno! Vse avstrijsko učiteljstvo kliče in zahteva že leta, da se mu da tako plačo, kakor jo ima c. kr. uradništvo od 11. do 8. plačilnega razreda. Ta zahteva je pa6 provzročila tuintara kako jezico, ki se je le prekmalu skadila, zakaj učiteljstvo je povse dokazalo, da je njega jeza opravičena. — Poslanec K. Stttrk se je nekoe izrazil v šleškem deželnem zboru, da bo avstrijsko učiteljstvo izgubilo vse simpatije 8 tistim svojim večnim moledovanjem za izboljšanje svojega gmotuega položaja. A ravno ta poslanec je postal najgorečnejši zagorornik učiteljskih zahtev, ko se je prepričal o upravičenih zahtevah učiteljstva. — V solnograškem deželnem zboru je rekel poslanec "Winkler: MGlasov.al bi za raali pripoboljšek učiteljstvu, ko bi bil uverjen, da učiteljstvo potem miruje." — Dobe se pa vendar še ljudje, ki so prepričani, da je učiteljstvo preslabo plačano. Tako se je izrazil cesarski svetnik Haagen, referent o šolskih zahtevah r deželuem odboru solnograškem, sledeče: »Učiteljstvo ne more biti nikakor zadovoljno s svojim gmotnim položajera, zakaj učiteljstvo ni do sedaj še nikjer tako plačano, kakor bi moralo biti z ozirom na trudapolno službo." — Tako govori mož, ki je gotovo uverjeu zaradi svoje službe o opravičeni zahtevi učiteljstva. Da je učiteljska služba v istini težavna, menda ne bo treba na dolgo in široko razkladati. Kant pravi: BOdgoja je največji problem, a tudi najtežji, ki ga človek more režiti. Z ozirom na to trdim, da je učiteljski stan vsaj tako potreben kakor uradniškt, ako ne potrebnejši." Naštel bi lahko še mnogo takib citator, a zadostuj to. Naše delovanje je vsem znano. Nam se izroča najdražji zaklad, nerazvito mladiDO, in iz te raladine mora vzgojiti učitelj ljudi, ki bodo v življenju koristni člani človeške družbe. In ako nima naše delovanje, na katerem sloni ves človeški razvoj, za državo nikake veljave, potem sp!ob ne vem, katero delo se v državi plačuje? Je li mogoče Daša izobrazba vzrok, da se na3 tako sramotno plačuje? Sicer govore, da učitelj potrebuje le štiri leta, da se izobrazi za svoj stan. Istina je, a ne upošteva se dejstva, da more stopiti kaudidat v pripravnico šele z dopolnjenim 15. starostuim letotn, in da ima naše zrelostno izpričevalo ono vrednost kakor ga ima naše zrelostno izpričevalo naših srednjih šol. Eakor zahteva vsak staa popolnega moža, toliko pvpolnejšega moža zahteva ravno učiteljski stan. To so pripoznali in pripozaavajo razui merodajni faktorji, a tudi § 55. drž. šol. zakona zabteva, da bodi učitelj tako plačan, da se lahko posveti popolnoma Bvojemu stanu in da opusti vse nepotrebne postranske službe. In kako naj se učitelj posveti popolnoma svojemu stanu, ako pa mora poleg svoje naporne službe opravljati še posle organista, raežnarja, pisača itd., ker le na ta način se more preživljati. človek se sicer lahko odvadi marsičemu, a umetnosti, kako bi se človek odvadil jesti, še ni nihče izumil. Ia čemu se mora ravno ljudskošolski učitelj pečati s postranskimi zaslužki ? čemu ne silijo tudi drugih stanov k takemu robotu? To je naravnost zagonetka! Proč z vsemi postranskimi službami! Šola zabteva popolnega moža, a ne samo J/s ali Vs moža. In ako nas prezirate zaradi naše izobrazbe, preosnujte našo predizobrazbo in ugodite našim zahtevam glede izobrazbe, ki smo jih stavili že na nebrojnih shodih. Leta 1869. je bil sprejet šolski zakon, a čudno, da se je v teku teh let marsikaj izpremenilo in obrnilo na bolje, le v našem stanu je ostalo skoro vse pri starem. Življenje zahteva vedno ve6, a od šolstva se zahteva vedno manj; čudna logika. In mogoče ravno tirolsko Ijud8t?o ne potrebuje večje izobrazbe? Tirolsko, dežela tujskega prometa, dežela ki ne more preživljati svojega prebivalstva, iu zaradi tpga zapušča to deželo vsako leto vedno več domačinov. Tu imarao cele doline, kjer niti enega moškega ni vee, zakaj šli so s trebuhom za kruhom. Oglejte si našo prekrasuo Tirolsko in čudili se boste, koliko dobičkanosnih podjetij je prešlo v tuje roke. Dajte ljudstvu izobrazbe in prepričali se boste, da bo lahko konkuriralo z vsakim tujcem. Kakor vidite, smo popoluoma opravičeni zabtevati v vsakem oziru, da se nas pošteno plača. Primerjajmo le še naše plače s plačami c. kr. uradništva treh najnižjih kategorij: Iu izgovor, da nas iie morejo tako plačati kakor c. kr. uradništvo? Pokritjel Ta izgovor ne more biti več merodajen v državi, kjer smo vsi stanovi enakopravni. Dežela pač ne bo mogla nositi sama vseh stroškov, priskočiti ji bo morala na vsak načia oa pomoč država, zakaj ravno država iraa od dobro urejenega šolstva največ koristi. § 1. državnib šolskih zakonov pravi, da mora šola v z g a jati otroke, da bodo enkrat v r 1 i Ijudje in d r ž a v 1 j a n i. Zaradi tega raora država toliko prispevati deželam, da bodo lahko tako plačevale učiteljstvo, kakor zahteva to zakon. Ako je država z labkoto dobila pokritje za zvišanje duhovniških, uraduiških plač in v najnovejšera času se gorori celo o zvišanju ofioirskih plač, tedaj mora dobiti pokritje tudi za naše plače. %. novembra je zborovalo na Dunaju vseavstrijsko učiteljstvo po svojih zastopnikih. Glavni poročevalee Jessen je rekel: »D i e g r 5 C t e S t a a t s n o t w e n d i g k e i t ist der K a m p f i m Innern, der Kampfgegen Dnwi88enheitund Boheit, der Kampf gegen den i u t e 11 e k t u e 11 e n und moralis c h e n Niedergang." Država, stori srojo dolžoost! Prepričanje o naših opravičenih zabterah prodira čimdalje v širše kroge. Upajmo, da to prepričanje obrodi sad in da ne ostane sarao pri lepib besedab. Poslanec dr. Mayr se je v seji dne 18. julija 1907 izrazil o naših zabtevah eledeče: »Kakor pravi prijatelji šolstva zahtevamo, da mora stati učiteljstro na višku časornib zabtev, a zaradi tega mora biti tudi pošteno plačano. Erščanski socialisti bodo vedno zagovarjali upravičene zahteve učiteljstva.* Državni poslanec prof. Bendel je zagotavljal dne 2. novembra na Dunaju zbranemu učiteljstvu v iraeau vseh nemških strank, da bodo te vedno podpirale zahteve učiteljstva. Pridružili so se mu poslanci Pernerstorfer, Stransky, Lisy in drugi za svoje stranke. Predsednik shoda, tovariš Kessler je opozoril govornike, da jih bo spomnil njih besede ob pravem času. In kaj naj sklepamo tirolski učitelji iz teh izvajanj? Naj še vedno prosjačimo? Ne! Tovariži, na dele! Današnji sbod naj bo pričetek onega, ki naj pride, ako nas ne bodo hoteli čutt. Vendar pa sem uverjen, da ne pride do skrajnosti. Tu navzoči pričakujemo od novega tirolskega dezelnega zbora najboljše. Mnogo se je izpremenilo v novejšem času. Zastopnik najraočnejše stranke v našem deželnem zboru, dr. Mayer, se je izrekel na Dunaju za naše zahteve. Tirolski poslanci, naj postanejo vaše besede meso, ne izruvajte iz naših src zadnjega upanja, ki ga gojimo do vas. — Tirolski deželni zbor, daj roditi goram, a naj se ne porodi zopet le — miš. Eodi naj se zakon, ki nas bo zenačil s c. kr. uraduištvom treb najnižjih plačilnih kategorij. — (Govornik je žel burno pohvalo za svoja izvajanja.) Po krajši debati sta se sprejeli sledeči resolueiji, ki jih podajamo tu v originalu: I. Die tiroler Lehrersehaft spricht die sichere Erwartung aus, daB der tiroler Landtag in allernachster Zeit ihre Gebalisfrage regelt und uns als Minimalbeztige jene Bezilge gibt, die den Staatsbeamten der elften bis aehten Eang-klasse nach deu jeweilig geltenden Ge- * Besede so pai 1« govorjene skozi okno. — Klerlkaloi — pa prijatelji iole?! setzesbestimmungen, und zwar in Bezug auf die Dienstes- und Pensionsverbaltnisse zukommen. Weiter fordert die Lehrerschaft Tirols im Einklange mit der gesarnten Lehrerscbaft Oesterreiehs, dafi unter Beihilfe des Staates die finanziellen VerhaltDisse des Landes derart geregelt werden, daB es den Verpflichtungen gegen Schule und Lehrer in vollem Umfange nachkommen kann. II. Die Lehrerinnen sind den Lehrern vollst&ndig gleicbzustellen. (Dalje.) a M =? 53 _ IO U5 O O O _ co io n n io « Oi Oi cc io eo c-» _ _ (M <M O5 Oi + + + + + + + + + + R * B oooooooooo O Si"? C0 iO OQ 00 00 O O O oo O) -• tra 3 oo o -*t( «o co HtiNsinoincon OOOlQ_OOOU**_kQ OOOIM(NkO__t-l>t- oooco-«<-#io_c-oocoo 04 94 IQ IQ _ I § I <M io \a m ..._-_ IO t« !• 1- 1-1—»CstNCieoeoco + + + + + + + + oooooooo opoooooo + + + + + + + + + + O o o o o _ o o o o o o 00 H H H H » ° § § 8 o _ _ CQ CO CO 1O I I I I I I I I ^o«en««ooo