Raznoterosti. X Ljudsko izdajo Grillparzerjevih del izda na svoje stroške dunajski občinski svet. - X Not srbski list, ki se imenuje nSrbski Glasnik", je začel izhajati v Pakracu. X Pesnlk — minister. Španski pesnik Jose Eehegaray objavlja spomine, v katerih pripoveduje o svojem bivšem ministrovanju. Naravno je, da je malo ex-mmistrov, ki bi priznali, da niso o svojem resortu imeli pojma. Echegaray je bil poljedelski minister, a zdaj izjavlja, da se o vsi stvari ni prav nič razurael. Dolgo je študiral, kako je prišel do te velike časti. Cez dolgo časa je dognal, da zato, ker je bil njegov oče — botanik. X Proti dirkam z avtomobili. Skoro vsakavefja dirka z avtomobili je doslej zahtevala svoje žrtye. Z oziroin na to je bavarska vlada prepovedala v svojem ozemlju vse dirke, ravno tako tudi kneževina virtemberška. Jako pametno ! X Krščanska Teroizporedanja na Japonskem. Med 150.000 krščanskimi Japonci je okolo 61.000 protestantov, 60.000 katolikov in 30.000 pravoslavnih. „ X Lev Tolstoj. Pred kratkim so prinesli listi vest, da je Tolstoj umrl. Vest se je izkazala za neresnično. Glasora zadnjib. poror-il iz Jasne poljane se za Tolstega živjenje najmanje ni bati. ker je zdrav kakor riba. Kakor vedno dela Tolstoj slehrni dan 7 do 9 kilometrov dolge peš izsprehode, zahaja k 3 kilometre oddaljenemu ribnjaku, da se tam koplje, plava, jaha ia igra lawn-tennis. In to tik pred 80. rojstnim dnem! Tudi na zunaj se je Tolstoj malo izpremenil; samo na hoji, če ga pogleda človek od zadaj, mu je poznati visoko starost. Ali njegovo oko je še bistreje in svetleje od nekdaj in se je navzelo izraza neizrekljive miline, ki dela njegov obraz, kateri je bil nedavno nekoliko strog, possbno prijazen. Piše Tolstoj še vedao pridno; v poslednjem času spisuje zlasti čitanke za šolsko deco, a največ dela mu daje njegova ogromna korespondenca z najrazličnejšimi osebami po vsem sveiu. X Anglež si zna pomagati. Mister John Fellou je bil pred štirimi leti v Karlovihvarih in je s slastjo vžival oevrte telečje noge. Letos je zopot prišel v Karlove vari, spomnil se je izborne jedi, toda ker ni znal imena za to delikateso, je opisal gostilničarju zaželjeno jed na ta način: ,,Prosim, prinesite mi ocvrte nogavice od otroka od bikove žene!" X V zrakoplovn dcz Alpe. Švicarski zrakoplovec Spelterini se je dviguil s svojim zrakoplovom, ki iraa 1700 m3 vsebine, tretjič v zrak, da preplove čez Alpe. Lahek severozapadnik ga je nesel čez sv. Gotard. S seboj je imel pet fotografskih aparatov in en kinematograf. X Japonska ima sedaj 44,710.000 duš. V deželi je 51 delujočih vulkanov in na leto je 500 lahkih in večjih potresov. X Zenski poslanci v finskem deželnem zboru imajo na vesti že eno človeško življenje. Mož neke deželnozborske poslanke se je sam ubil. Prej je izjavil znancem, da je njegova žena tako preoblož^na z zakonodajnim poslom, da povsem zanemarja gosdodinjstvo. On je zaradi agitacije povodora volitev ostal brez dela, a njegova žena, ki dobiva mesečno 300 mark, mu daje na dan samo 40 pfeuigov, tako da ran ne preostaja drugo, nego se ubiti. Bedarstveno izvestje pravi: Siromašai človek, ta je v resnici stradal. X Globoko je padel. Na Dunaju je nedavno v najsiromašnejših okolščinah umrl umirovljeni tramvajski nameščenee grof Ivan Dubski. Že dolgo let se ni več posluže?al svojega gosposkega naslova. V svoji mladosti je bil kakor kavalerijski stotnik s cesarjem Maksimilijanom v Meksiki. Po svojem povratku iz Meksike je stopil iz armade ter je postal učitelj jahanja pri knezu Collorado. Končno je bil pri dunajskem tramvaju kontrolor. Svojim znaneem je večkrat kazal sobno uro, ki jo je nekdaj dobil v dar od cesarja Maksimilijana. Leta 1904. je bil od tramvajskega društva umirovljen, a sedaj je umrl pri usmiljenih bratih. X Hiše s 100 nadstropji. Metropolitsko društvo v Novem Jorku gradi hišo s 46 nadstropji, ki bo za 47 metrov višja od hiš, ki so zgrajene do daaes. Toda Edvard Marfi, arhitekt v Novem Jorku trdi, da je praktično in povsem možno zgraditi hišo s sto nadstropji, visoko 400 metrov. Po njegovi trditvi pričnejo kmalo graditi take hiše, ker so tla jako draga. Take hiše bodo mnogo zdraveje, ker bodo prebivalci najvišjih nadstropij imeli prave zračne kopeli. X Spomenlk krraškiin jnnakom. Dne 21. in 22. maja 1909 bo minolo sto let, kar so hrvaški graničarji slavno padli v bitki pri Bilaju pri Gospiču proti francoski premoči pod maršalom Marmontom. Poveljnik 36. pehotne divizije je izprožil misel, naj bi se padlim junakom postavil skromen spomenik in so v ta namen že pričeli nabirati denarne doneske.