90
Ali naj se sadna drevesa presajajo v jeseni
ali spomladi?
Vsako jesen — piše v časniku „Pomolog. Monats-heft" dr. Ed. Luk as, prva autoriteta v sadjereji na Nemškem, dobivam vprašanja: kedaj je najbolje presajati sadna drevesa. Enemu se dozdeva jesenski čas, drugemu iz prav tistega kraja pa spomladanski čas, najbolji, tako, da umni sadjerejci ne ved6, kaj je vendar pravo.
Na to vprašanje hočem zdaj odgovoriti in sadje-rejcem po obilnih svojih skušnjah svetovati, kar je po mojih mislih najbolje.
Sadna drevesa se smejo saditi v jeseni, pa tudi spomladi.
V jeseni drevesa saditi je dobro v takih krajih, v katerih spomlad hitro nastopi in je spomlad večidel suha, v gorki, lahki in suhi zemlji; tudi na brežinah proti jugu obrnjenih se priporoča jesensko sajenje.
Spomladanska saditev je pa bolja v navadni ilovnati zemlji, posebno pa pri težki in mrzli zemlji.
Ce pa ima gospodar drevesa, katera presaditi hoče, domd, ali vsaj blizo doma, zamore jih tudi v precej težki zemlji v jeseni saditi, al saditi jih mora takrat tako zgodaj , da še tisto jesen drevo zamore nove korenine pognati, tedaj ob času, ko zemlja ima še dovolj toplote; tudi morajo jame že nekoliko časa pred sajenjem izkopane biti, in rahla prst ali pa šuta se jej mora primešati; na kratko rečeno, kolikor mogoče mora se zdaj sajenemu drevesu gorko postljati. Najbolji jesenski Čas je zato mesec september (kimovec) in pa o začetku oktobra (vinotoka), prav za prav okoli sv. Mi-hela. Bolj na tanko pa, kakor mi moremo, nam kaže drevo samo, kdaj je čas v jeseni ga presaditi, — takrat namreč, ko je nehalo čez in čez zadnje popke nastavljati. Ko se je to zgodilo, se mora najprej drevesu previdno vse perje z nožem ali škarjami odstriči, potem naj se varno tako jzkoplje, da se mu korenine preveč ne poškodujejo. Cez 14 dni odpadejo na drevesu še ostali listni reeeljni.
Da bi se drevo prav s kepo presajalo, ni ravno treba; vendar je koristno, da se tista prst, katera se še sama med koreninami drži, od njih ne odtrese. Sploh naj se v jeseni presajajo drevesa prav previdno, in nikoli naj se ne pozabi drevesu koj pri presajanji  priliti.
Drevesa, ki so bila na divjake cepljena, se ne smejo nikoli globoko vsaditi, ampak bolj plitvo. Nasproti pa morajo na pritlikovce cepljena drevesa (jablane na iva-njače, hruške najsutne) zmirom s cepljenim mestom v zemljo priti. Ce potem, ko je drevo vsajeno bilo, na-
stopi suho in gorko vreme, treba je drevo vsaki dan poškropiti s škropilnico. Pri hudem mrazu pozimi pa je treba rahle zemlje nasuti na mesto vsajenega drevesa, da mu zmrzlina ne škoduje. V prihodnji spomladi se pa ta zemlja lahko porabi zato, da se krog in krog drevesa nasuje.
Nikakor pa se ne smejo prepozno drevesa v jeseni , kakor se to rado godi, presajati. Ce po tri- do šestdnevni zmrzlini in snegu nastopi zopet toplejše vreme, je vendar treba s presajanjem varno ravnati, ker se zemlja potem po snežnici ze!6 zmrazi. Če tudi se je zemlja na videz popolnoma stajala, se nahaja pod zemljo vendar še mnogo ledenih drobcev, kateri ovirajo raat koreninic in sprejem zemlje po njih. To se večkrat pripeti, sadjerejci pa na vse druge vzroke mislijo, zakaj se drevo ni prijelo, in na zadnje mora zategadel samo nedolžno drevesce po krivici krivo biti.
Sploh se sponašajo spomladi sajena drevesa veliko bolje memo onih, ki so v jeseni sajena bila; vendar je srečna rast od kraja in zemlje, kjer je drevo vsajeno bilo, tako zelo odvisna, da se v obče ne more za gotovo reči, ali je spomladanska ali jesenska saditev bolja. Ce se dad6 v jeseni tako zgodaj drevesa saditi, da se vkoreninijo po novih koreninicah, je to vsa-kako bolje, kajti prihodnjo spomlad rastejo potem drevesa že čvrsto v rahli in gorki zemlji, kakor je že gori rečeno bilo.
Vsako drevo v jeseni ali pa spomladi vsajeno, dokler ni novih koreninic pognalo, se mora za bolno drevo imeti, zakaj dokler ni v zvezi s prstjo, tudi od nje za rast potrebne gorkote dobivati ne more. Zato večkrat pozebejo pozno v jeseni sajena drevesa, ker od zemlje ne dobivajo potrebne toplote.
Sredstva, katera prav dobro teknejo vsajenim drevesom, so sledeča: 1. da se korenine še le ob sajenji obrežejo; 2. da se okoli korenin nasuje mešani gnoj (kompost); 3. da se nekoliko zrn od ovsa ali ječmena pod koreninino krono položi; 4. da se drevesu dobro prilije; 5. da se deblo noter do krone s slamo ovije, katera mu je bramba proti suhim vetrovom meseca sušca.
Ce nekatera prav skrbno vsajena drevesa nočejo pognati, jih je treba v drugi polovici meseca maja ali v začetku rožnika zopet iz zemlje vzeti in jim korenine zopet obrezati, eno uro v vodo postaviti in potem jih vnovič saditi, dobro jim priliti in okoli drevesa nekoliko komposta položiti. Že čez 8 dni potem začn6 poganjati.
Da se le takošna drevesa dobro vkoreninijo, ki so v krepki zemlji izrastla, to se razume samo po sebi.