Glasilo Socialistično zveze delovnega ljudstva obči n Kočevje In Ribnica
★
Izdala CZP »Kočevski tisk- Kočevje Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 86-090. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje
Lelo Vlil - št. 50	KOČEVJE 13. decembra 1963
Cena 20 din
S 1. JANUARJEM 191.4
Novice in Dolenjski list združena
Prejšnji petek se je v Kočevju sestal širši politični aktiv, v katerem so bili, poleg članov izvršnčga odbora občinskega odbora Socialistične zveze Kočevje, med drugim zastopniki gosp. organizacij ter zastopnika občinskega odbora SZDL Ribnica, da bi se dokončno pogovorili o problemih nadaljnjega izhajanja Novic, glasila občinskih odborov SZDL Kočevje in Ribnica.
Novice, ki jih je ustanovil bivši okrajni odbor SZDL Kočevje v začetku leta 1956, poslujejo v sklopu ČZP Kočevski ti sik, ki jih tudi financira. Kljub vsemu pase je list vsa leta boril s precejšnjimi finančnimi težavami, saj so tiskarski in drugi stroški naraščali iz leta v leto. Letos, ko je stopil v veljavo zakon, po katerem morajo grafična podjetja odvajati določen odstotek republiki in zvezi kakor vsaka druga gospodarska organizacija, se je vprašanje financiranja lista pojavilo z vso ostrino.
2e na posvetovanjih v Ljubljani so razpravljali o financiranju pokrajinskega tiska (posebno časopisov, ki so doslej poslovali v sklopu tiskam). Strinjali so se, da so pokrajinski listi nujno potrebni, da odigravajo pomembno družbeno politično in mobilizacijsko vlogo, da so uspešen dodatek k dnevnemu časopisju, radiu in televiziji, vendar bi morale sredstva, potrebna za izhajanje listov v prihodnje, prispevati komune.
Na petkovem sestanku je bilo »snovno vprašanje, od kje zagotoviti sredstva za nadaljnje izhajanje lista. Po predračunu, ki ga je uredništvo napravilo, ibi morali obe komuni, poleg sredstev, ki bi jih zbralo uredništvo, prispevati še okrog 13 milijonov din. To kljub temu, da so bile postav-te v predračunu res minimalno Postavljene in da bi list prihodke leto izhajal na manjšem obsegu.
Na sestanku so skrbno pretehtali vse možnosti. Strinjali so se, da je list v dosedanjem času odiral pomembno vlogo pri obveščanju občanov, da se prav tako Pomembne naloge postavljajo predenj tudi v prihodnje, da pa ne k imelo smisla, če bi zaradi pomanjkanja sredstev izhajal prihodnje leto n. pr. kot štiri najst-dhevnik, ker bi s tem izgubil precejšen del aktualnosti. Odprto je ?stalo še vprašanje, če bi za izha-lanje prispevale sredstva tudi gospodarske organizacije. V tem Pfirneru pa bi trpela kritičnost Pisanja v časopisu, ker Ibi bil v ■dvisnem položaju od podjetij.
Končno so na sestanku sprejeli sklep, da se Novice združijo z
OBVESTILO
Na pobudo občinskih odborov SZDL Kočevje in Ribnica na Dolenjskem je pred kratkim prišlo do razgovorov, da bi se lokalna (pokrajinska) časnika »NOVICE« (Kočevje) in »DOLENJSKI LIST« (Novo mesto) združila. O tem predlogu sta prejšnji teden razpravljala na skupni seji izvršna odbora ObO SZDL Kočevje in Ribnica, prav tako pa so lastniki in izdajatelji Dolenjskega lista po svojih odgovornih predstavnikih iz občin Bčcžice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje in Vidcm-Krško 3. decembra 1963 pozdravili predlog o združitvi obeh lokalnih tednikov. Z združitvijo NOVIC in DOLENJSKEGA LISTA bo dobila pokrajina, ki predstavlja zaokroženo celoto z že izoblikovanimi demogeo-grafskimi, gospodarskimi in upravnimi središči svoje medobčinsko glasilo Socialistične zveze. Dosedanje izkušnje Dolenjskega lista, glasila 7 občin na področju dveh slovenskih okrajev, potrjujejo pravilnost in koristnost takega regionalnega sodelovanja, ki ga trenutna ali trajna upravna razdelitev prav nič ne ovira v nekaterih skupnih področnih službah. Združena lista bosta z močnejšo naklado, s kadrovsko okrepitvijo, čvrsto organizacijsko povezanostjo in s tesnim sodelovanjem svojih občin lahko kos nalogam, ki so zdaj pred sredstvi obveščanja.
NOVICE bodo izhajale do konca decembra 1963, DOLENJSKI LIST pa se bo predstavil vsem dosedanjim naročnikom in bralcem Novic 19, in 27. decembra 19R3. Naročnikom Novic, ki ne bodo vrnili teh številk Dolenjskega lista, bo uprava združenega časnika od 1. januarja 1964 začela redno pošiljati svoj list kot vsem drugim stalnim naročnikom.
Občinska odbora SZDL Kočevje in Ribnica na Dol. bosta podpisala še ta mesec pogodbi o solastništvu Dolenjskega lista. Občinski skupščini Kočevje in Ribnica na Dol. pa bosta hkrati pogodbeno prevzeli nase dolžnost, da z ustreznim zneskom pomagata pokrivati del stroškov za izhajanje medobčinskega glasnika SZDL na razširjlenem področju.
Kolektiv uredništva in uprave NOVIC, Kočevje	DOLENJSKEGA LISTA
Dolenjskim listom, glasilom sedmih komun na Dolenjskem in v Posavju. Združena lista bosta z močnejšo naklado, s kadrovsko okrepitvijo, povezanostjo in tesnim sodelovanjem vseh občin lažje kos nalogam, ki so zdaj pred tiskom.
Novice bodo redno izhajale še do konca decembra, po novem letu pa bodo naročniki Novic lahko prejemali že nov list — DOLENJSKI LIST, ki bo na večjem obsegu prinašal novice z vse Dolenjske, nekaj strani pa bo vedno posvečenih aktualnim problemom v kočevski in ribniški komuni.
Dosedanji naročniki našega lista bodo 19. in 27. decembra prejeli že prvi dve številki Dolenjskega lista (poleg Novic) in če teh številk ne bodo vrnili, jih bomo prihodnje leto imeli v evidenci kot naročnike novega, združenega časopisa. Naročniki Novic, ki so že sedaj naročeni tudi na Dolenjski list, naj en izvod vrnejo. - Letna naročnina novega lista bo 900 dinarjev.
Bralci, naročniki Novic! Naročite se na novi časopis Dolenjski list, ki bo po novem letu vsak teden redno prihajal v vašo hišo.
Uredništvo Novic
IZVLEČKI IZ REFERATA LETOŠNJE KONFERENCE OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS KOČEVJE
Nujno je analizirali negativne pojave, ki vplivajo na mlade ljudi
Jutri, v soboto, 14. decembra, bo v Kočevju občinska mladinska konferenca. Na njej bodo obravnavali uspehe in neuspehe mladinske organizacije v preteklem obdobju in skušali najti smernice za nadaljnje delo. Objavljamo nekaj izvlečkov iz referata, ki ga bo podal na konferenci predsednik občinskega komiteja ZMS Kočevje Jovo Marič.
»Na današnji konferenci, ko bomo analizirali delo mladine in njen doprinos k razvoju komune, je nujno analizirati tudi negativne pojaVe, ki vplivajo na mladega človeka in najti vzroke zanje. Zveza mladine v naši občini pa bo s pomočjo ostalih organizacij in odgovornih činiteljev, kot menim, sposobna negativne pojave odkloniti.
MLADINA ZAINTERESIRANA ZA REŠEVANJE VSEH VPRAŠANJ
Mladina aktivno sodeluje pri
reševanju vseh vprašanj. Razprave na sestankih aktivov so bile usmerjene na proizvodnjo, razvoj podjetja, izobrazbo, kadrovanje, (Nadalj. na 2. str.)
JOVO MARIC,
predsednik ObK ZMS Kočevje
njihove vzroke in ugotoviti ukrepe, ki jih je katerakoli organizacija podvzela, da bi se položaj popravil.
(Nadalj. s 1. strani)
odnose v kolektivu in še posebej do vajencev, stanovanjski problemi mladih, razvoj tehnike, uspeh v šolah itd. Vse te razprave dokazujejo, da je mladina zainteresirana sodelovati pri reševanju vseh vprašanj.
NEPRAVILNI ODNOS DO IZOBRAŽEVANJA MLADIH
Posamezniki v nekaterih podjetjih zavirajo nadaljnjo izobrazbo dobrih mladih delavcev, kar je naša organizacija obsodila. To ni priznanje dobremu delavcu, amipak zapiranje njegove bodočnosti. Po takih kriterijih bi bilo namreč onemogočeno izpolnjevanje ali nadaljnje izobraževanje dobrim delavcem, omogočeno pa slabim. Razen tega pa imamo tudi primere, ko vajenci delajo tudi po 15 ur na dan.
vsem v slabi organizaciji kulturno zabavnega življenja in drugih oblik razvedrila, kakor tudi, da mladina posnema slabe navade odraslih. O podatkih, ki vam jih posredujem, mislim, da so vam znani, da so znani ostalim organom, vendar drži, da jih nihče ne skuša rešiti ali pa morda niso nikomur na poti. Med take pojave, ki so značilni za našo komuno, sipadajo pijančevanje, pretepi, kršenje javnega reda in mira, mladinski kriminal in kvartanje za denar.
HORA LEGALIS
Menim, da je tu potrebno omeniti tudi horo legalis (mladi obiskujejo zadnje večerne kino predstave, ostajajo pozno zunaj itd.), vpliv filma na mladino in odnose med mladimi. Skušajmo analizirati vse te pojave, najti
(Nadalj. na 3. strani)
Mladina na delovnem mest J n vpisuje posojilo za Skopje

NE MOREMO BITI ZADOVOLJNI Z UČNIM USPEHOM IN PRIZADEVANJEM MLADIH NA GIMNAZIJI,
saj je bilo v 2. redovalni konferenci ocenjenih pozitvino le 40 % dijakov. Ta številka nam pove, da mladi še ne pojmujejo pravilno svojih dolžnosti.
ZANIMANJE ZA TEHNIKO JE VSE VEČJE,
posebno se to vidi pri tehničnem pouku na šolah in pri posameznih sekcijah ljudske tehnike (fotoklub). Nismo pa zadovoljni, ker še nimamo občinskega organa ljudske tehnike, ki bi usmerjal delo sekcij.
STAREJŠI TUDI SLAB ZGLED MLADIM
Nadalje bi se zadržal ob nekaterih pojavih in njihovih vzrokih, ki nastajajo pri manjšem številu mladih med njihovim prostim časom. Koliko smo uspeli mladega človeka vzgojiti na delovnem mestu ali v šoli (pa tudi doma), nam pove njegovo obnašanje v prostem času. Vzrokih mnogih slabih pojavov pri mladini so pred-
ANALIZA LETNIH KONFERENC OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK V OBČINI KOCEV JE
Vsak komunist naj bo zadolžen za določeno nalogo
Na zadnji seji občinskega komiteja ZK v Kočevju so med drugim analizirali tudi letne konference osnovnih organizacij ZK (medtem ko bodo letne konference obratnih oziroma tovarniških komitejev analizirali na eni prihodnijh sej). Poročilo je ugo'ovilo, da so bile letne konference osnovnih organizacij tako v delovnih organizacijah, kakor na terenu in po vaseh boljše kot prejšnja leta in da jih je večina v glavnem uspela. Nekatere pa so (tako v delovnih organizacijah. kot terenskih in na vasi) še vse preveč razpravljale o stvareh, ki ne sodijo v delokrog ZK (strokovno tehnična problematika, ki sodi v delokrog organov samoupravljanja itd.) ali pa so obravnavale vse probleme, namesto da bi jih le nekaj, in tako nobenega niso dokončno rešile.
Komunisti so na konferencah v glavnem razpravljali le o problemih oziroma negativnih pojavih na področju posamezne osnovne
organizacije (v podjetju, ustanovi, na terenu, v vasi) in iskali rešitve, hkrati pa so pozabili analizirati tudi uspehe, ki so v glavnem zasluga komunistov. Med take uspehe, dosežene po zaslugi večine komunistov naše občine, spadajo vpis posojila za obnovo porušenega Skopja in udeležba na
volitvah — pri obojem smo bili med najboljšimi ne le v okraju, ampak tudii republiki — ter sodelovanje pri organiziranju proslave 20-letnice Koč. zbora.
Najpomembnejša ugotovitev analize konferenc osnovnih orga-
(Koncc na 3. str.)
Obvestilo
V tej številki bomo priložili položnice, s katerimi naj naročniki poravnajo svoje obveznosti do lista (naročnina Novic zase ali pa za sorodnike pri vojakih ali v inozemstvu). Ker še bliža konec leta, moramo čimprej urediti svoje finančno poslovanje, posebno še, ker se z novim letom list zd ruži z Dolenjskim listom. Prosimo, da to upoštevate in poravnate zaostalo naročnino.
Uprava Novic
OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU
GIGANT — V začetku prejšnjega tedna so v Zagrebu spustili v pogon prvi jugoslovanski kombinat plastičnih mas OKI, ki bo že prihodnje leto dosegel proizvodnjo v vrednosti 17,5 milijarde dinarjev. Slovesnosti so sc med drugimi udeležili tudi podpredsednik zvezne skupščine Zvonko Brkič, predsednik zvezne gospodarske zbornice Jakov Bla-ževič in predstavniki tujih tvrdk, ki so sodelovale pri graditvi kombinata.
NA NOVEM Trgu revolucije v Ljubljani so odprli podzemeljske garaže, kjer je prostora za skoraj pieteto osebnih avtomobilov. V garažah bodo avtomobile tudi prali, mazali in popravljali. Mesečna najemnina za manjše avtomobile je 4.000 din, za večje pa 6.000 din.
VODJA ITALIJANSKIH SOCIALISTOV Pietro Ncnni je postal podpredsednik nove Italijanske vlade, ki jo vodi Aldo Moro. V vladi so voditelji štirih strank le-
vega centra. Pietro Nenni je izjavil, da pomeni vstop socialistov v vlado konec več desetletne osamitve Socialistične stranke.
FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA De Gaulla so povabili, naj prihodnje leto obišče Alžirijo. To bi bil prvi De Gaullov obisk v deželi, odkar je postala neodvisna. Nekateri pa menijo, da prihodnje leto ne prihaja v poštev za predsednikov obisk v Alžiriji.
KLUB VRSTI AKCIJ, s katerimi so skušali pristaši prepovedane venezuelske fronte za nacionalno osvoboditev onemogočiti poslanske in predsedniške volitve, je vlada s skrajnimi napori ohranila red. Največ glasov je dobil kandidat vladne stranke Demokratične akcije dr. Raul Leoni, ki je privrženec in prijatelj dosedanjega predsednika Betancourt a.
ROBERT OPPENHEIMER, a-meriški fizik svetovnega slovesa, ki je bil p Ved leti žrtev maccar-tistlčnega lova na čarovnice, je
pred dnevi dobil iz rok predsednika Johnsona eno najvišjih znanstvenih priznanj v ZDA: Fermi-jevo nagrado. Diplomo o nagradi je podpisal še pokojni predsednik Kennedy.
CENTRALNI KOMITE KP ZS SR je v Pravdi pozval, naj bi opustili javno polemiko o mednarodnem komunističnem gibanju in razpravljali o spornih problemih v normalnih okvirih med-partijskih odnosov. Vso pozornost naj bi posvetili krepitvi gospodarske in politične moči svetovnega socialističnega sistema in krepitvi boja proti imperializmu.
10. DECEMBRA SMO praznovali petnajstletnico splošne deklaracije o človeških pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina OZN. V izjavi ob tem prazniku je generalni sekretar OZN U Tant med drugim dejal: »Ko bo dose-zcn cilj te deklaracije, bo to po-menilo končno zmago vsega, kar je najboljše in najplemenitejše v človeku — kljub mračnim stra-
nem njegove zgodovine.«
KONEC PREJŠNJEGA tedna se je v New Delhiju začel med' narodni seminar o zunanji polit*' ki in miru. Uvodni govor je imfl indijski premier Nehru, ki jc P°' udaril, da lahko samo popolf8 razorožitev prinese svetu srečo V imenu jugoslovanske lige T, mir je udeležence pozdravil Pred' sednik jugoslovanskega od bor ^ Interparlamentarne unije dr. ža Vilfan.
JOMO KENYATTA je od začet' ka tega tedna, ko jc Kenija ur j. no postala neodvisna, tudi »*r® j, no prevzel vodstvo te dežele. & cer je Kenyatta ministrski Pr^V sednik že od razglasitve neodv nosti te dežele junija letos.
POŽAR - V soboto jc strah*?' ten požar popolnoma uničil ve kansko novo poslopje na l°nd i, skem letališču, ki je bilo čnon»J modernejših v Evropi. PoS d»|p so dogradili komaj pred mcSfujo-dni, stalo pa je okrog pet mn ™ nov funti/v.
(Nadalj. z 2. strani)
PIJANČEVANJE
Ce začnemo (z analizo) pri pijanstvu, lahko dokažemo, da se niladi nosilci tega »razvedrila« zahvaljujoč gostoljubnosti velikega števila gostišč. Vanje je dovoljen dostop- vsem, ne oziraje na leta, jn lahko pijejo, kar in kolikor hočejo, čeprav obstojajo predpisi 0 tem, vendar jih na žalost nihče ae spoštuje. Posledice pijačeva-nia so znane. To so pretopi, kršenje javnega reda in mira, bolniške, odsotnost z dela oziroma aesposobnost za delo. Kaj smo vsi skupaj napravili, da bi to preprečili? Postopali smo na kratko, t° je, kršilce prijavili sodniku ?-a prekrške. Se pravi, da so izostali vsi činitelji, ki bi morali aa mladino delovati vzgojno. V aaši komuni smo imeli v prvih devetih mesecih letos 240 kršil-Cev javnega reda in miira. Samo za pretepe je bilo kaznovanih 92, za prekrške zoper javni red in aair 87, pijančevanje 10 in igra-aje za denar 70. Od navedenih Podatkov odpade 40% prestopnikov na mladino. Ce pa bi raču-aali še opomine in oprostitve atladoletnlkom, bi bilo to števi-° še znatno večje.
proti prestopnikom pod vzeti drugi ukrepi, prav tako pa ni tu všteta polnoletna mladina). Tukaj naj bi omenil še kvartanje za denar, ki zajema vsak dan več mladih in je karakteristično tako za mladino kot odrasle. To slabo navado so mladi sprejeli od odraslih in je proti njej nujno po-kreniti ostrejše postopke. Od kod mladoletnikom denar? So pa tu-
lavci, šolski organi in roditelji. Kinopredstave imamo po okusu poedincev in oni odločajo, kakšne filme bomo gledali. Predvajani filmi so res zanimivi za mladino, premalo pa upoštevamo, kakšen vpliv bodo imeli nanje (na primer kavbojke). Mladoletnikom tudi sploh nihče ne poizkuša preprečiti obisk kasnim večernim predstavam.
NOSILCI NEGATIVNIH POJAVOV NEORGANIZIRANI MLADINCI
Na koncu teh podatkov bi ugotovil, da ni vsa mladina taka, ali točneje, tak je le manjši del, ki pa svoje vrste vsak dan bolj širi. Noslici negativnih pojavov so mladinci, ki niso vključeni v organizacijo, žalostno pa je, da se jim priključujejo drugi mladinci in mladinke. Menim, da je ena izmed napak tudi, ker nihče ne sodeluje dovolj s temi mladinci in jih skuša odvrniti s te poti.
(Konec na 7. str.)
Januarja večerna politična šola
Srtedi januarja bo začela delati v Kočevju večerna politična šola. Obiskovalo jo bo predvidoma okoli 35 slušateljev. Trajala bo tri mesece, pouk pa bo 4-krat na teden po 3 ure. Na njej se bodo slušatelji spoznali s politično ekonomijo, metodami dela in organizacije ZK in še z nekaterimi družbenimi in političnimi temami.
Mladina se pogosto udeležuje raznih športnih tekmovanj
mladinski kriminal »N KVARTANJE za denar
. Mladinski kriminal je tudi eden 'zmed problemov naše organizacije, saj smo imeli v prvih deve-,‘h mesecih letos 13 primerov hraje in vloma (toliko je bilo kaznovanih mladoletnikov, računani pa niso primeri, ko so bile
di primeri ,da delavska mladina, ko izgubi ves denar, nadaljuje kvartanje za bloke za hrano.
Vsak dan je več kršilcev hore leaglis in sodelovanja mladine v ostalih negativnih pojavih, kot je obiskovanje gostiln: Za te pojave so prvenstveno odgovorni mladinska organizacija, prosvetni de-
Mladina je sodelovala tudi na vseh prostovoljnih delovnih akcij'h
Vsak komunist naj bo zadolžen za določeno nalogo
(Nadalj. z 2. strani)
pa je kila nedvomno, da O'hunisti zelo uspešno rešujejo i sPodarske zadeve, še vedno pa j? niihova šibka stran premajhna ^ ®°*°ška in politična razgleda-Pl'av zaradi tega naj bi v k 1h°dnje ne prepuščali idejno lorv aževanie stihiji, ampak se ga n ‘ l organizirano. Predloge za j-Jah in vsebino izobraževanja bo otvLi a ideološka komisija pri ganskem komiteju ZK. t>rp dalJe go konference osnovnih bjj nizacij ugotovile, da naj bi Zg Posamezni komunist zadolžen n<*o konkretno nalogo, osnov-t organizacija pa naj bi ga konje "a'a, kako jo opravlja. Doslej lrhelo konkretne zadolžitve le
malo članov in to po več zadolžitev vsaki, zato jih tudi niso mogli vedno najuspešneje izvrševati. Preobremenjenost posameznega komunista pa lahko povzroči, da sicer sposobnega in delavnega komunista mine veselje do dela.
Nekatere osnovne organizacije ZK na vasi so na letnih konferencah predlagale, naj bi se njihove osnovne organizacije združile z osnovnimi organizacijami kmetijskih posestev. Problemi zasebnih kmetov in kmetijskih oziroma gozdnih uprav posestev so namreč ponekod enaki ali vsaj sorodni, saj oboji sodelujejo z različnimi oblikami kooperacij pa tudi na drugih področjih.
DOLENJA VAS
I
Dvorana še vedno v programu
Ce vprašate Dolenjeva-ščana, kaj jim v vasi najbolj manjka, bo brez pomisleka odgovoril:	kulturni
dom ali kaj podobnega in pa boljša trgovina! To dvoje jih trenutno (pravzaprav že vrsto let) najbolj tare, pa nikakor ne morejo priti na čisto. Na vseh zborih vol lice v govorijo o tem, vedno delajo načrte, toda žal pri tem tudi ostane.
Jeseni so si končno uredili cesto skozi vas; nekaj je prispevala komuna, precejšen del pa so zbrali sami. Kazen tega so si uredili tudi cesto na Hrib, ki je bil doslej težko dostopen, ter napeljali vodovod v ta del vasi.
Ko je pred kratkim odbor krajevne organizacije SZDL Dolenja vas razpravljal o delu v prihodnjem letu, so sklenili, da je v perspektivi nujno potreben kulturni dom. Ko so namreč pred leti zidali novo šolo, so obenem zabetonirali tudi temelje za novi kulturni dom, v katerem naj bi bili pomožni šolski prostori (telovadnica, kabineti, učilnice za tehnični pouk in morda stanovanja za učitelje, česar vsega šola nima) ter dvorana za kulturne prireditve, sestanke ipd. Gradnja se je tedaj ustavila, temelji, ki že počasi razpadajo, pa še vedno čakajo na nadaljevanje. Vaščani so potem še večkrat sklenili zbirati sredstva za nadalje-
vanje gradnje, toda načrti so padli v vodo.
Stara dvorana, ki jim včasih še vedno pride prav, že razpada in sploh- nima smisla vlagati vanjo denar, soba na krajevnem uradu in mladinska soba pa sta premajhni za sestanke in kakršnekoli prireditve. Že zaradi tega je nujno, da vas dobi primernejšo dvorano, ki jim bo v ponos in ki jim bo, seveda, koristila. V novem domu bi imeli lahko tudi kinodvorano, saj v Ribnico je 'kar predaleč, posebno pozimi.
Tokrat so sklenili, da se bodo resno lotili priprav za gradnjo kulturnega doma. Seveda pričakujejo izdatno pomoč od ribniške komune, ki naj hi njihov dom čim-prej vnesla v svoj plan. Vso skrb za pripravo gradnje bo vodil, ob podpori odbora krajevne organizacije SZDL in vseh občanov, režijski odbor, sklenili pa so stopiti tudi v stik z drugimi organizacijami v ostalih vaseh bivše občine Dolenja vas, saj bo kulturni dom služil tudi njim.
Svoje delo bo krajevna organizacija SZDL v prihodnje popestrila tudi s tesnejšim sodelovanjem z delavsko univerzo v Ribnici (predavanja, redni zunanjepolitični komentarji, morda kino itd.), tesneje pa bodo tudi sodelovali z ostalimi organiazcijami v vasi in ostalih vaseh v bližini.
Ill
llllllllli
MEDICINSKI STROKOVNJAKI PREDVIDEVAJO...
Za stoletja ohranjeno življenje
Referent za javno varnost je poročal, da je v okraju 8G članov naroane zaščite, ki sKroijo za rea m varnost. V tein vosu je iv z ooravnavata Ji primerov Kriminalnega značaja in zn osiaun. Črna oorza se je precej omejila, tatvin pa skoto ni vec. Cium n/Z so prijeli SU dezerterjev m jin oddali v vojasKe enote. Kontrola naa Kretanjem ljudi se izvaja, organizirale so se tuai tri gasusne cele. urganizirani so tudi trije voai za vzdrževanje reda v posiojannuu, ki jih. sedaj zaseda okupator in Ooao prevzeti suro za javni iea in mir, ko bo sovražnik izgnan. Delo, ki je zaruzenu z tjuoezmjo do domovine, žanje uspehe, je na koncu aejai rejerent. Kolikor bolj se bliža konec nase ooroe, toliko ooij moramo povečati nase sne, aa bomo kos nalogam, ki nas čakajo.
V razpravi, ki je steana po poročilih, so člani okrajne skupščine postavili vec vprašanj m predlogov za rešitev razmn proote-mov. t-roo vprašanje je oilo, zakaj so v okraju štin so te urez pouka.' Kes m aovoij poklicnih učiteljev, je oil mnenja etan skupscme, naj se pa aooijo pomožne učne moči, da se bouo otroci lahko učili.
v us uniči primanjkuje stanovanj, pa tudi v ostalih krajih. Ljudje stanujejo v kieten skupno z živino. Popravili bi veiuco stanovanjskih ms, ce bi imen tesarje, naprosili oi vojaške enote, da bi nam dale na pomoč strokovne uetavce.
utam okrajne Skupščine so se pritožiti glede dela krajevnih naroanoosvoooaiinm ouoorov, ker svoje aeto zanemarjajo. t>o primeri, aa Se poste ne aooijo o pravem času, ker ta lezi na knuu. vec skroi bi morati m\uu posvetiti otrokom, aa oi vsi aooui mieko. Kejerent za sociatno skrbstvo naj obišče kjmuu m jim pomaga to organizirati. Z aetuvijo socialnih poapor so težave, Ker je veliko število ijuai, ki so potreom podpore. Ugotoviti je potreono, kdo je poapor e najbolj potreben in tisti naj jo aooi. v s tea tega je potreono izvoliti v okrajni izvršni narounoosvooo-aum oaoor novega etana za socialno skrbstvo, ki o o pomagal v aeiu K N DO.
Za zbiranje prostovoljnih dajatev in za oddajo živil za prehrano preoivaistva je okrajna Skupščina imenovala komisijo, ki so jo sestavljali člani gospoaarskega odseka, pomičnega m krajevnega oaoora, da je pregieaaia m aolocila količine za posamezna gospodarstva, k oncine uujatev naj se predpišejo ao take višine, aa ne oo ogrožena prehrana aruzm.
jva tej seji so ugotoviti, aa je v okraju 990 krav, od katerih je buu miekaric. Oa vsake krave naj se zahteva na mesec po pot kilograma masia za oauajo, kar naj izveaejo knuU, pri tem se upošteva številčnost aruzvne in njeno gospodarsko stanje. jxtanje tetet je potreono oalocno preprečiti m prepričati ijuui o pa-treoi oagoje teiei, aa se ne oo aetata s tem gospodarska skoaa, ker je živina osnovno vprašanje za gospodarstvo.
zrna m konkretna razprava o življenjskih vprašanjih ljudi na seji okrajne skupscme Kanja toka je zauevaia na tista vpiusunju, s katerimi so se borili v vsem vojnem času. Na tej seji je ouu poudarjeno, aa okrajna naroanoosvooouuna skupsema ne more gleaau samo svoje lokalne razmere, pogoje in probleme, pu~ pa mora usmeriti vse svoje aelo v tisto osnovno vprašanje i\ob, ki je zajeto v programu ut' za izgon okupatorjev iz nase zemlje, v to delo borbe naj se vložijo vse sile ljuastva, da bo cimprej zasijala svoboda, po kateri hrepenijo in jo težko pričakujejo vsi naši ljudje.
Razumeti moramo, da je težka in krvava borba po tej seji okrajne skupščine trajala še potnih sedem mesecev, v katerih so na oomoeje okraja Banja loka vdrle okupatorske tolpe Nemcev, aomobrancev, ustašev in četnikov, ki so pobijale ljudi m uničevale materialno silo ljudstva in plenile se tisto malo imetje, ki je ostalo po štiriletni narodnoosvobodilni borbi. Vdori Nemcev m domobrancev in ustašev na osvobojeno ozemlje so se vrstili še ob koncu leta 1944 in začetku leta 1945. Pred kapitulacijo Nemčije so pridrle še cetniske horde, ki so pobirale vse, kar so dobite. Težki boji s četniki na Ajblu, statcarjih itd. meseca aprila 1945, ko jih je gonila JLA preko kočevskega ozemlja iz naše domovine, bodo ostali zapisani v zgodovini kočevskega ljudstva, ki je neomajno stalo v boju za našo svobodo.
Pero je prešibko, spomin je zbledel, da bi mogli zapisati vse tisto kar se je dogajalo na našem ozemlju v tistih letih narodnoosvobodilnega boja, v zgodovini našega ljudstva, ki je sedaj za nami.
Na tem drugem zasedanju okrajne skupščine Banja loka so izvolili za novega člana OINOO Janeza Pirnata, ki je prevzel posle referenta za socialno skrbstvo. Izvolili so tudi člane narodnega sodišča, ki so potem obravnavali zadeve ljudi, ki so se preglešili proti predpisom ljudske oblasti, in sodelavce okupatorja, za katere so člani okrajne skupščine zahatevali stroge kazni. Sprejet je bil tudi odlok o javnem redu in miru, ki je sankcioniral stanje in zavest ljudi tedanjega časa. Za kršitelje predpisov in odloka so bile predpisane tudi kazni.
Ker je bilo zbiranje materialnih sredstev za prehrano vojske in prebivalstva najvažnejše vprašanje, so poleg ostalih sklepov, sprejeli tudi sklep o kontroli nad kuhanjem žganja in za kontrolo zadolžili Narodno zaščito.
Ob zaključku seje so sprejeli še resolucijo in jo poslali na SNOS. Resolucija se je glasila:
Predsedstvu slovenskega narodnoosvobodilnega sveta
Vsi člani okrajne narodnoosvobodilne skupščine Banja loka, zbrani na svojem drugem zasedanju dne 1. oktobra 1944, pošilja-
Za biologe našega stoletja smrt ni več nujna meja, ki se ji ni mogoče izogniti. Pravijo, da je smrt le nesrečen primer, v katerem v trenutku zastane zapleteni sistem ,ki povezuje in uskla-delo milijard celic in povzroči njihovo postopno odmiranje.
Že pred štirimi leti je znani francoski biolog Jean Rostand napisal: »Prišel bo dan, ko bodo neozdravljivi bolniki in stari ljudje zapuščali oporoke, v katerih bodo zahtevali, da njihovo telo ob smrti ohladijo in položijo v posebne krste z napisom: Oživeti, kadar bodo izdelana zdravila za zdravljenje raka ali...«
Ameriški profesor fizike, matematike in astronomije trdi, da je že sedaj mogoče fizično oživeti človeka po smrti.
Po smrti naj bi ga ohladili do temperature absolutne ničle tako, da bi telo potopili v tekočo raztopino helija in potem v posebnih prostorih shranili za nekaj desetletij ali pa celo stoletij. Skratka — vse dotlej, da se medicina ne nauči zdraviti bolezen, ki je povzročila smrt.
OŽIVLJANJE
Torej nesrečen primer ni povsem brezupen. Neposredno po smrti so človekove celice še žive. Ce se s pomočjo določenega postopka obnovi biološko ravnotežje, organizem oživi. Trditve niso abstraktne. Že sedaj je dobila svoje mesto v znanosti nova medicinska veja — reanimatologija. Moskovski profesor Njegovski, eden od pionirjev te znanosti, je oživel že več novorojenčkov, ki so se zadušili ob porodu, in bolnikov, ki so umirali zaradi hudega krvavenja ali slabljenja srca.
Sest usodnih minut je odločilnih, odkar je umrli v labilnem stanju klinične smrti. Nato začno odmirati celice velikih možganov: nastopi prava smrt. Prof. Etin-ger meni, da je najprej potreben uspeh pri podaljšanju teh šestih minut, potem pa bi nastopil svoje delo mraz.
POSKUS PRED DVEMA STOLETJEMA
O zmrzovannju kot sredstvu za podaljševanje življenja so govorili že v oscmnajstcinm stole;ju. Neki Francoz je dejal: »Verjetno bo vsakdo ,ki upa, da bo živel 60 let, raje poidaljšal življenje za 10 ali 12 stoletij tako, da bo v vsakem stoletju živel oo 9 ali 10 let.«
Že leta 1780 je jezuit-znansvve-nik Spalanzani hotel dokazati, da zmrzovanje za najbolj preproste organizme ni problem. V tem letu je na temperaturi —190° C shranil mikroorganizme, ki živijo
v mahu. Pozneje jih je oživel z ogrevanjem in potapljanjem v vodo.
Pri bolj zapletenih organizmih je najveoji problem voda. Nemogoče je iz človeškega organizma odvzeti vso vodo, ne da bi bila poškodbe na tkivu nepopravljive. Neki ameriški znanstvenik meni, da morajo biti celice ostekljene v delcu sekunde, ker je le tako mogoče preprečiti njihove spremembe. Najbolj važno je torej kar najhitreje znižati temperaturo do —40° C.
USPEHI IN POMISLEKI
Znani newyorški zdravnik je dejal: »Ko bi vsi zdravniki delali enotno, bi dosegli uspeh pri zmrzovanju in oživljanju v manj kot petih letih. »Majhne možnosti so, da bo mogoče oživeti že prvega človeka. Toda drugega alt tretjega? Nihče še ni poskusil oživeti zmrznjenega človeka, ker znanost trenutno še ne dosega te stopnje.
Kljub temu dosežki človeštva v tem niso majhni. Leta 19oti so jugoslovanski znanstveniki oživeli podgane, ohlajene na —60”. Oživljene podgane so bile odpornejše, njihovo srce je delalo bolje kot pred »smrtjo«. Marca letos je sovjetski biolog Lozinski ohladil do temperature —269” dvajset gosenic: trinajst jih je povrnil v življenje. Podobnih uspehov je bilo še več. In mogoče res ni daleč, ko bo mogoče uresničiti zamisel znanstvenika Etin-gerja in ustanoviti »Društvo bodočih nesmrtnikov«.
ALI VESTE, DA...
...JE JANTAR OKAMENE-LA SMOLA, ki se je izcedila iz raznih izumrlih iglavcev. Je prosojen, večinoma voščene barve in mastnega sijaja. Večkrat dobimo v njem razne žuželke. Iz jantarja izdelujejo razne okraske, ustnike itd., iz odpadkov pa jantarjev lak. Največ ga je v naplavinah Vzhodnega morja.
...JE KONDOR NAJVECJA PTICA MED UJEDAMI. Z raz-, prostrtimi krili meri skoraj tri metre. Ima zelo močna krila in leti do 7.000 m visoko, najvišje izmed vseh ptic. Ziv} v Andih v Južni Ameriki-Kljub velikosti je zelo plačljiv. Samica znese vsako četrto leto po eno jajce, toda ne v gozdu, marveč na odprtem prostoru. Mladiča hranita roditelja eno leto. Hrani se z nrhovino. Doživi 60 do 70 let tarosti.
mo plamteče pozdrave Predsedstvu SNOS zagotavljajoč, da borno vložili vse svoje sile pri izgradnji narodne oblasti. Zavedamo se, da so pred nami še težke naloge in delo, katere bomo prav gotovo izvedli, ker nas pri tem navdaja zavest o naši zmagi ter o lep-'1 bodočnosti našega naroda v združeni, svobodni Sloveniji v okviru federativne Jugoslavije.
Naj živi SNOS, naš narodni parlamet! Naj živi bratstvo jugoslovanskih narodov v močni združeni Jugoslaviji.
Resolucijo so podpisali vsi prisotni člani okrajne skupščine-
Tako se je končalo delo okrajne narodnoosvobodilne skupščt-ne Banja loka, ki je po prvih svobodnih volitvah delala več kako, pet mesecev v ognju boja z okupatorji in njihovimi pornagm ■

Voda je polzela izpod vrat, se razlivala po ploščadi in pričela kapljati čez rob v globino, po stopniščih.
»Popackali so stopnice ko svinje,« je zaslišal starkin glas s spodnje ploščadi.
Inženir je planil k steni in nekajkrat udaril z glavo obnjo. Najbolj pametno bi bilo, seve, kričati vse dotlej, da bi kdo prišel, potem pa se prepustiti na milost in nemilost. Toda Ernest Pavlovič je popolnoma izgubil možnost presoje in se je težko sopeč vrtel po ploščadi.
Izhoda ni bilo.
Petindvajseto poglavje POGOVOR Z NAGIM INŽENIRJEM
V urednitšvu lista Stanok je bilo živahno. V pozno popoldanskem času so uredniki tekali iz sobe v sobo in potem k tajniku in skušali izprositi vsak za svojo rubriko čimveč prostora. Tajnik se jih je izogibal s tem, da je vsakomur obljubljal in metal nekatere rubrike ven. Sedel je na stolu Hipolita Matvejeviča in skušal prebrati uvodnik, vendar se je le s težavo prebijal skozenj. Obiskovalcev je bilo preveč.
Tajnik lista, starejši človek, je zamišljen stopal po gosto obljudenem hodniku uredništva. Poklicali so ga ven, sedaj pa se je vračal v svojo pisarno, da ibi do kraja prebral uvodnik. Na hodniku ga je ustavil lepotec s čer-
ILF IN PETROV
»Ključ!« je zatulil inženir.
»Kakšen ključ?«
»Od stanovanjaaaaaaaanja!«
Ko je Ostapu nekako dopovedal, kaj se mu je zgodilo, se je veliki komibi-nator od smeha skoraj prevrnil preko ograje stopnišča. Nato je previdno stopil k vratom, vtaknil svoj dolgi noht v klučavnico in ga nekaj časa previdno obračal, dokler se vrata niso neslišno odprla. Nagec je veselo tuleč zdrvel v poplavljeno sobo.
Vorobjaninov je stal v obednici, kjer je bila voda najbolj nemirna. Ob vseh štirih nogah so se delali kipeči valčki. Stol je malce drhtel in zdelo se je, kol da bi hotel počasi odplavati od svojega zasledovalca. Ostap je sedel nanj in privzdignil noge. Ko je Ernest Pavlovič prišel do sape, je zaprl pipo, se umil in stopil pred Ostapa gol do pasu in v mokrih hlačah, zavihanih do kolen.
»Znašel sem se v težkem položaju. Veste, toliko da se mi ni zmešalo. Ko bi ne bilo vas, bi bilo po meni.«
Tako sta se nekaj časa pogovarjala; Ostap mu je tudi povedal eno svojih številnih prigod, precej podobno današnji inženirjevi. Na koncu je povedal, zakaj ga je pravzaprav obiskal. »Veste, vaša soproga me je prosila, naj stopim k vam in vzamem tale stol. Govorila mi je, da ga potrebuje zaradi para. Pripravljena pa vam je poslati v zamenjavo naslonjač.«
Dvanajst stolov
koškim obrazom: »Povejte no, tovariš, kje je tu uredništvo lista Stanok?«
Bil je veliki kombinator.
Preden se je Ostap Bender pokazal v uredništvu lista Stanok, se je dogodilo več pomembnih stvari. Ker Ernesta Pavloviča ni dobil za dne doma — verjetno je bil v službi — je sklenil stopiti k njemu kasneje. Medtem se je nekoliko sprehodil po mestu. Trpeč od brezdelja je hodil po ulicah, se ustavljal na trgih, mežikal miličniku, pomagal damam v avtobuse in sploh delal vtis, da je vsa Moskva s spomeniki, tramvaji, tovarnami, cerkvami, železniškimi postajami n kioski vred prišla k njemu v gosti. Hodil je med njimi, se Prijazno pogovarjal in za vsakega našel toplo besedo. Sprejem tako velikega števila obiskovalcev je velikega kombi-natorja nekoliko utrudil. Vrh tega je bila že šesta ura in treba se je bilo odpraviti k inženirju Sčukinu. Usoda Pa je hotela, da se je Ostap za dve uri zadržal. Padel je namreč pod izvoščko-vega konja. Poškodovan ni bil, izvošček Pa je bil ves prestrašen. Kljub temu je Ostap zganjal velik hrup in zahteval, naj miličnik napiše zapisnik, mimogrede pa je dal kratek intervju novinarju Persickemu od lista Stanok.
Ostap je nato ponosno nadaljeval pot. Ko je prišel do Ščukinove hiše, je zavil po stopnicah proti vrhu. Na glavo mu je kanila debela kaplja. »Za take šale bi bilo človeku treba razbiti gobec,« je bila Ostapova misel. Planil je na vrh. Ob durih v Ščukinovo stanovanje je s hrbtom proti njemu sedel nag človek, pokrit z belimi lišaji. Sedel je kar na ploščah, se držal za gla-co in se majal.
Okoli njega je stala voda, ki je prilezla skozi špranjo pri vratih.
»Povejte, kaj vi polivate' vodo?« je razdraženo vprašal Ostap. »Kaj je tu Prostor za kopanje? Mar ste znoreli?«
Nagec je pogledal Ostapa in zahlipal.
»Poslušajte, državljan! Ali ne bi raje morebiti šli v kad, namesto da se cme-rite na hodniku? Poglejte, na koga me spomnijate: prav kakor pikador.«
»Da, prosim,« je vzkliknil inženir. »Zelo sem srečen. Čemu bi se trudili? Lahko ga prinesem sam«
»Pojdite no, čemu neki! Zame je to prava malenkost. Stanujem nedaleč od nje. Zame je prava igrača.«
»Inženir je vznemirjen spremil velikega kombinatorja prav do vrat, prestopiti pa se jih je bal, četudi je bil ključ iz previdnosti vtaknil v žep mokrih hlač.
Bivšemu študentu Ivancpulu je bil podarjen še en stol. Res da je bil obšiv malce poškodovan, pa kljub temu je bil stol nadvse lep in vrh vsega na las podoben prvemu. Ostapa ni vznemirila nesreča s tem stolom, četrtim po vrsti. Poznal je vso muhavost usode.
Urejeni sistem njegovih miselnih zaključkov se je kot temna senca zapičil samo v stol, ki je odplaval v globino tovornega skladišča Oktobrske železniške postaje. Misli na ta stol so bile neprijetne in so vzbujale žalostne slutnje.
Veliki kombinator je bil v položaju igralca rulete, ki stavi izključno na številke, enega tistih ljudi, ki želijo na mah priigrati šestintridesetkrat več od « ave. Položaj je bil celo slabši: družabnika sta igrala takšno ruleto, pri kateri je ničla prišla na enajst številk od dvanajstih. Vrh tega pa je dvanajsta š evilka ušla izpred oči, bila vrag vedi kje in morebiti je prav ona hranila v sebi čudežni dobiček. Verige teh grenkih razmišljanj je pretrgal prihod glavnega direktorja. 2e njegova vna-njost je v Ostapu vzbudila kaj nečedna čustva.
»Oho,« ga je pozdravil tehnični vodja. »Vidim, da imate uspehe. Samo ne šalite se z mano. Cernu ste pustili stol pred vrati? Da bi me potegnili?«
»Tovariš Bender!« je iztisnil prvak.
»Ah, čemu se igrate z mojimi živci? Prinesite ga takoj sem! Hajdi! Saj vidite, da je novi stol, na katerem sedim, večkratno zvišal vrednost vašega plena.«
Ostap je spustil glavo na stran in priprl oči.

BRANKO COPIC:
Oslovska leta
— Ce bi že rad ostal, pa naj ostane. Pa vi, dečki, kaj pravite k temu?
— Naj ostane, naj ostane, hura! — je zagrmelo po učilnici.
— Ali nisem rekel, razbojniki so nič proti njim! — je presrečen momljal Jovo, ko je odhajal.
— Razgovor je trajal vse do večerje, nato pa se je odbor umaknil v prefektovo pisarno in predsednik je odločno dejal: — Se ta večer moramo dijakom sporočiti sklep upravnega odbora in zaključiti stavko, sicer se mesto upre in dvigne proti nam.
— Tako! — je pritrdil naš profesor zgodovine.
— Vi, gospod, — se je potem obrnil k prefektu, — pa ste se hudo pregrešili zoper vam zaupane otroke, zato morate že jutri iz tega doma, posle pa boste predali temule gospodu, in predsednik je z roko pokazal našega profesorja zgodovine.
— Prestar sem že za kaj takega, se je branil zgodovinar.
— Zato pa so dijaki mladi in vam bodo pomagali.
— DobrO, tako pa že, — se je strinjal starec.
— Otroci, — so nam kmalu nato oznanili v učilnici, — vse vaše zahteve so bile upravičene. Zato jih mi iz odbora tudi odobravamo. Hrana se bo zboljšala, prefekt bo odšel, kuharica je odpuščena, vaš tovariš Dule Dabič pa je sprejet v internat.
— Hura! Živel predsednik! — zabuči po dvorani.
— Živela stavka! — se zadere De-De-Ha.
— Dolžnost prefekta bo začasno opravljal vaš profesor zgodovine, — nam je sporočil predsednik.
— Živel novi prefekt! — smo zopet zaklicali.
— Živela zgodovina! — spet zatuli De-De-Ha.
— Po vsem tem upamo, da je tudi vaša stavka zaključena, — reče predsednik. — Večerja je že na mizi, izvolite v obednico, dragi otroci.
No, tega nam ni bilo treba dvakrat reči. Usuli smo se proti obednici in se zagozdili med vrati, da ni šlo ne naprej ne nazaj. Samo Krsto Bolha se je spretno izvil med našimi nogami in se prvi znašel v jedilnici.
Po večerji je Baja Bajazit vstal, vzel svojo dolžno knjižico in svečano spregovoril: — Od danes zvečer ukinjam članarino na šale in norčevanje. Odslej se lahko vsak zastonj norčuje na moj račun, niti lasu mu ne bom skrivil! — in' pred vsemi je strgal knjižico.
— In utež vrzi stran! — se oglasi nekdo. — Prav, tudi razorožil se bom. — Iz žepa potegne svoj kviht in reče: — Tole poklanjam internatski tehtnici.
— Živel Baja! — so prvi zaklicali najmanjši dijaki.
»Živela kura, ki jo je Baja pojedel! — se je opogumil deček, ko je videl, da je Baja bi-ez orožja.
Za Bajem je vstal De-De-Ha. — Tovariši, v imenu naše skupine iz tretjega razreda sporočam, da Boba Pujsa jemljemo iz ušivega spiska in ga spet sprejemamo v svojo sredo. Med stavko se je dojaro izkazal in je spet naš tovariš.
— Živel Bobo! — je zavpila naša skupina. Tako nam je večer minil v šalah in smehu, ko pa smo se odpravljali spat, smo se morali še enkrat nasmejati Duletu, kajti namesto v spalnico jo je mahnil po stari navadi, proti svoji šupi. Šele na pol poti se je spomnil, kako je z njim, in je v diru pritekel nazaj...
— Ihaj, živela moja stara postelja! — Od | vrat se je pognal nanjo, ki pa se je, nekdo jo ( je naskrivaj razstavil, sesula pod njim.
!	— Krsto, konj salamenski! — je zavpil, toda
o Krstu ni bilo sledu.
— Le kdaj jo je razdrl, le kdaj pobrisal, brate sladki? — se je čudil Hamid in sedel na svojo, ki pa se je v trenutku sesula.
— Lej ga, zlomka, tudi pri meni potres!
XXVII.
Naš novi prefekt, profesor zgodovine, nas je sklical že naslednje popoldne.
Koga hočete za reditelja? — Začudili smo se. Kako, mi sami naj si izberemo reditelja?
Skupinica je stopala po stezi, ki je med nizkim grmičevjem vodila' proti oboku smrek in jelk. Pospešili so korake. Se pred jutrom so se hoteli pridružiti ostalim. Le včasih so počakali in prisluhnili. Iz daljave, se je čulo pošastno hrumenje tankov, ki pa je postajalo vse šibkejše, kolikor bolj so se izgubljali med košatimi smrekami. Za njimi je ostala dolina, kateri se je bližal sovražnik.
Zima je bila za njimi. Bila je mrzla in okrutna. Zelo so stradali. Daleč na okoli ni bilo vasi, vse so bile porušene in požgane. Nemci so požigali vasi, morili in tepli ljudi. Njihova taoonšča smrti so se polnila. Toda ljudi to ni moglo uničiti. Narod je postal otopel od bolečin in je želel le: maščevanje za grozodejstva.
Četa je v tej zimi doživela hude izgube. Nemci so napravili veliko olenzivo, da bi strli partizane. Večkrat so jih obkolili, toda borci so se v zadnjem trenutku izmuznili, izgubili so mnogo tovarišev, mnogo je ono tudi ranjenih, med njimi je bil tuai Anarej. lzkupil jo je v nogo, ko so se prebijali skozi obroč. Ce ne bi bilo Andraža, bi ga Nemci gotovo do Dili v pest. Ta presneti tani pa ga je rešil prav v zadnjem trenutku.
/»Ves Andrej, za tisto!« mu je dejal in se mu nasmehnil, medtem ko ga je dvignil na roke.
»Vražji si, tiecno!« mu je dejal Andrej.
Mnogi so manjkali, mnogo jih je naSio smrt na belem snegu, ki je bu prepojen z njihovo krvjo in je klical po maščevanju. Panel je Tonin, večno nasmejan lant, z orzostrelko v roki. Ratal mu je pretrgal obraz, ko je z nasmeškom na obrazu morda mislil na svoje denle, ki ga bo zaman čakalo. Nikoli več ne Do videl vinskih goric, nikdar več ne bo pel čez vas, kot tedaj, ko se je vračal s polja in Manica, tista, na katero je mislil ves cas, ga do zaman cakaia s cvetjem v rokah ob koncu vojne. Našel je svoj dom, tu med jelkami, na snegu, ki se je topil od vroče krvi in mu hotel izkopati grob. Zanj je bila vojna končana, kot je bila končana za marsikaterega med njimi, ki so ležali tu v snegu.
Nace iz Crmošnjic je vneto stiskal k sebi puško, od katere se m mogel niti v smrti ločiti, zraven njega je ležal njegov sosed Vence. Roka mu je ležala v Nacetovem objemu.
Nedaleč od njiju je ležal Aleš, prav tisti, ki je po kapitulaciji Italije tako vneto prevajal besede zaveznikov. BU je ponosen lant, ki je upal, da srečno preživi to umazano svinjarijo, nezal je z razgaljenimi prsi pod mlado jelko, ki je silila proti nebu. iz žepa mu je padla denarnica in se zakotalila v majhno dolinico. Nedaleč od nje je ležala na tleh slika, na kateri so se videle nežne roke deklice.
»Mojemu Alešu v upanje bodočnosti! Helena.«
Lahni vetrič je obrnil sliko in odkril podobo deklice, ki nekje zaman upa, da se bo vrnil njen Aleš. Nikoli več ga ne do, nikdar več mu ne bo kuštrala las m mu govorila sladkih besed, njeno srce bo postalo črnina.
Andreju se je rana kmalu zacelila. Včasih ga je še kdaj pa kdaj malo zapeklo, drugače pa je bilo dobro. Preoijali so se skozi gozdove na osvobojeno ozemlje. Andrej je vedel, da je z vsakim korakom bližje domu. Vedel je, da bouo kmalu prisil v domače, njemu poznane gozdove. Tam pozna vsako ped, vsako skalo, vsak grm. Tega se je zelo veselil.
»Morda bi celo lahko obiskal ženo in otroka.«
Ob tej misli mu je poskočilo srce. vedel je, da bodo šli nad njegovo rojstno vasjo, saj drugje ne nunejo iti.
»Kaj pa, če Marko zaukaze, da pojdejo cez Zavrh in se čez dolino prebijejo v svobodne gozdove?«
V njem so se začeli porajati dvomi. Mešani občutki so mu spreletavali misli.
»Toda saj to ni mogoče!« si je venomer ponavljal. »Marko je v zadnjem času izgubil preveč borcev, da oi lanno tvegal kaj takega. Gotovo ne bo ukazal, da gredo čez Zavrh.«
VIII.
Stal je na porobku in oko mu je objelo dolino ,ki se je kopala v zadnjih žarkih zahajajočega sonca. Ni se je mogel nagledati. Odkar je brigada taborila nad njegovo rojstno vasjo, je vedno vsak večer stal na parobku in misli so mu hitele tja v vas, kjer mu je tekla njegova mladost, kjer je imel ženo in sina, ki ju je neizmerno ljubil. Dve leti ju ni videl, dve dolgi leti, ki sta se mu zdeli neskončni, vendar je vse dni mislil nanju in ju imel vedno pred očmi. Prebredel je težke bitke, bil je neustrašen, prebijali so se iz obroča v obroč in delili vse dobro in slabo, toda vedno si je želel dočakati ta trenutek, trenutek, ko bo lahko pritisnil na svoje
prsi ženo in sina.	.......	....	, .
Prišel je tisti večer. Novica se je kot blisk razširila med borci:
»Premik!«	......... „	,
Tovariši so godrnjaje vstajali in se pripravljali za odhod. Spomnil se je, kako so bili nezadovoljni z ukazom.
»Zopet nas gonijo!« so govorili med vstajanjem.
5
i»
v
1»
l'
!>

10.000 lipanov v Kolpo
Na zadnjem sestanku ribiške družine Kočevje so člani sklenili, da bodo prihodnje leto vlagali v Rinžo le nad jezom pri Bregu, ker v spodnjem toku Rinžo redno onesnažuje :in s tem tudi uničuje ribe KGP z gnojnico. V ta del Rinže bodo ribiči v prihodnjem letu vložili 3000 mladic linjev, 2000 mladic ščuk in 1000 mladic krapov. V Kolpo od Dola
do Vrta bodo vložili predvidoma 10.000 lipanov. Na sestanku so tudi sklenili, da bodo sprejemali nove člane družine do 15. decembra letos, do takrat pa morajo dosedanji člani tudi obnoviti članstvo. Opozorili so še na posebno ugodnost ribičev-žena, ki jim prvo leto po vpisu ni potrebno plačevati članarine.
BOLEZEN, KI NAS POGOSTO OBIŠČE
INFLUENCA
Gripa je verjetno najpogostejša bolezen in zato tudi precej znana, saj se ji nihče ne izogne. Verjetno jo povzroča Več bolezenskih luic, zato so tudi njen začetek, razvoj, potek in nevarnost s posledicami kaj različni. Zdravniki so mnenja, da je osnovni povzročitelj virus, ki se prenaša s kašljem, morda tudi z dotikom ali zrakom, navadno ga spremlja še drobcen bacil.
Okužimo se najpogosteje skozi dihala in skozi oči. Inkubacijska doba do nastopa bolezni je po izkušnjah kratka in traja le en dan ali dva. Bolezen je nevarna zato, ker sc ob nji radi razmnožijo nekateri drugi bolezenski bacili, ki so že bili v telesu in povzročijo hude bolezni — kot pljučnico, vnetje mren, črevesja in druge.
Splošna oblika obolenja je lahko pri posameznih ljudeh različna, pri icnih prizadene dihala, pri drugih prebavila, pri tretjih živčevje, nato ude, sklepe in mišitie.
Bolezen se prične navadno z vročino, močnim glavobolom in vnetjem očesnih veznic. Po nekaj dneh vročina poneha, glavobol popusti, sledi pa o-slabelost in omotica. Bolezen je lahko zelo nevarna dojenčkom in predšolskim otrokom,
ker je zelo nalezljiva in pri otrocih povzroči hude motnje v prebavilih. Množično se in-tluenca razširi v vlažnih jesenskih dneh, pozimi in spomladi.
Čeprav ni že vsak prehlad tudi influenca, pa je vendar že veliko tistih, ki so jo preboleli. Mnogi ljudje pravijo, da se jo prežene s pitjem žganih pijač. To zdravljenje pa utegne biti tudi zelo nevarno, posebno pri tako imenovani obliki želodčno-črevesne influence in ima lahko nevarne posledice na prebavilih kot želodčno črevesne rane, vnetja jeter, trebušne slinavke in še druge.
Bolnik mora takoj v posteljo in ležati, dokler traja vročina ali telesna temperatura nad 37°. Pije naj lipov ali bezgov čaj z dodatkom mete. Proti glavobolu naj bolnik vzame tablete aspirina nekajkrat na dan ali piramiden. Ce i11,11 bolnik znatne bolečine tudi \ prsih, kar je pri tej bolezni zelo pogosto, naj vzame trikrat ali štirikrat na dan P° dve tableti sulfokornbina, do se tako v kali zatre razmah bacilov, ki povzročajo vnetje l-jjuč. Pri otrocih ravnam0 prav tako, se da dajemo zdravila v primerni manjši količini.
Toda sam se je razveselili tega ukaza, bil je z vsakim korakom bližji domu, v daljavi je čutil šelest domačih gozdov m toplo mu je postalo ob misli na dom.	.
Hodili so dolgo, dolgo... Potem so se pred zoro ustavili tovariši so trudni od napora popadali po tleh. A on ni hotel počivati, hotel je videti svoj domači kraj.
Sonce je posijalo skozi smreke in obsijalo vasico s svojo svetlobo. Tudi tedaj je stal na tem parobku kot danes.	-
»Kako lep pogled, kako neizmerno lepo je gledati svoj rojstni kraj.«	.
Poiskal je hišo. Bila je na koncu vasi, vsa bela kot bi on izklesana iz marmorja. Dotikala se je gozda.	. ,
»Samo korak, malo daljši in že bi bil doma. Ali ne zveni lepo? Dom. Topla izba z veliko krušno pečjo, na kateri se su-sveža koruza in topel vonj, ki se širi po vsej hiši. Kako topiu’ kako prijetno je človeku pri srcu.«
»Dom!«
»Zena!«
»Tomaž!«
»Ognjišče, toplo, prijetno, po dveh letih boja topla donj"!.0, soba med svojimi.« Kako rad bi stopil tja in potrkal na o* / kako rad bi videl Tomaža. Sedaj mora biti že velik fant. EnaJ . jih ima. Gotovo je že pravi korenjak, in žena, ali se ji Je * zgodilo, kako jim,a gre, so zdravi?«	. |n0
»Toda v vasi so Nemci in težko se je priplaziti tja. Verjei1^ bi ga opazili. Toda ne! Saj zna biti previden. Samo malo smuknil domov, komandir še opazil ne bi.	z0.
Nenadoma se je odločil, noga mu je kar sama stopila na st° »Toda ne, po stezi ne sme iti, lahko naleti na kakšno ne?:Ljo patruljo. Bolje bo zagaziti v celo, med veje. Tako ga ne,!rieni opazili. Priplazil se bo do čebelnjaka in potem potrkal na zadnj hišnem oknu.«
Nujno je analizirati negativne pojave, ki vplivajo na mlade ljudi
(Nadalj. s 3. strani)
Neko pravilo je že, da je tak Mladinec manj vreden kot ostali. Edina usluga, ki jim jo napra-vimo, je, da jih prijavimo za kaznovanje. Vprašajmo pa se, če srno s tem svojo dolžnost opravili. Nujno je s temi mladinci Več delati in jih vključevati v našo organizacijo. Aktivi bi mo-rali analizirati vsakega posameznika, ki je podvržen negativnim pojavov. Naslednji vzrok za take 'zpade je nerešeno stanovanjsko Vprašanje mladih. Veliko število pdadih lepo zasluži, a jih neurejene stanovanjske zadeve pripe-ijejo v gostilno in druga slaba 'nesita. Zaradi tega bi se morali pdločneje zavzeti za gradnjo samcih stanovanj. Nimamo namreč Večjih problemov, da bi bili no-s*lci negativnih pojavov mladin-c'i ki imajo primerno stanovanje.
® POMOČJO OSTALIH ORGANOV JE MLADINA SPOSOBNA
Rešiti svoje probleme
Mladina v naši komuni je željna kulturno zabavnega ižvljenja, vendar ji ga nismo omogočili kot
bi lahko. »Svoboda« je pri tem toga in svojo nezadostno delavnost opravičuje s pomanjkanjem finančnih sredstev, medtem pa je doslej porabila le tretjino letnega proračuna. Če bi razvila svoje sekcije in sprejela več mladih, bi verjetno delo bolj zaživelo.
Aktivnost mladine v društvih na terenu je zadovoljiva. Z izgradnjo doma telesne kulture ima mladina več možnosti za rekreacijo in šport. S še večjo povezavo mladine s turističnim in planinskim društvom, počitniško zvezo in taborniki bi dali mladini več možnosti, da se oddalji od negativnih pojavov. Pri od-klanjaju slabosti pa bi mladini lahko pomagale ostale organizacije in kolektivi. Bili so tudi primeri, ko so posameznik mnogo pripomogli k odklanjanju raznih slabosti. Mnenja posameznikov v nekaterih gospodarskih organizacijah. da je nekdo njihov član samo, ko dela na delovnem mestu in da delovno organizacijo nič ne zanima, kaj dela njihov član v prostem času, je po našem mnenju napačno.
Mladinski aktivi so sposobni
odkriti pomanjkljivosti, najti njihove vzroke in dati predloge, kako naj bi se odklonile, na žalost pa nismo pri tem dovolj vztrajni. Razen tega pa nam pri tem nudijo le slabo pomoč ostale organizacije in organi, ;ki vse premalo upoštevajo naše predloge.
V svojem poročilu sem poudaril predvsem negativne pojave, ki bi jih morali analizirati na današnji konferenci, potem pa se prizadevati, da jih odpravimo. O uspehih organizacije zveze mladine nisem govoril, ker so nam znani.«
Predsednik Obč, komiteja ZMS Jovo Marič
Knjižnica kmalu v novih prostorih
Marljive knjižničarke kočevske knjižnice zaključujejo preurejanje knjig za odrasle. Delo zahteva veliko naporov in traja po več mesecev, marsikje tudi preko pol leta. Za kaj pravzaprav gre?
Dosedanji »pultni« sistem sposojanja knjig je onemogočal hitro sposojanje. Bralec je imel razmeroma malo izbire, saj je razumljivo, da ni mogoče vseh knjig naložiti na pult. Novi način izposojanja knjig s prostim pristopom pa bo omogočal, da si bo bralec sam izbral knjigo in mu bo knjižničarka samo v pomoč pri izbiri. Ta novi način zahteva povsem drugačno razvrstitev
hRUGA SEJA SVETA ZA BLAGOVNI PROMET IN TURIZEM OBČINE KOČEVJE
Gostinstvu in turizmu več poudarka
V petek, 6. dec., je bila druga seja sveta za blagovni promet in turizem skupščine občine Kočevje, na kateri so razpravljali o turizmu in gostinstvu, obravnavali odlok o najvišjih tarifah za dimnikarske storitve občine Kočevje ter preskrbo trgovin z reprodukcijskim materialom.
. ^služnostni podjetji Krojaštvo !n Čevljarstvo se še borita z ob-ektivnimi težavami. Pekarna se j® izjavila, zakaj ne more nuditi •p ob nedeljah svežega kruha. L rRopromet pa ima težave z na--av° hladilnikov, brez katerih je ^mogoča redna oskrba okol. kra-i/v z mesom, kruhom in mlc-J*11; Svet priporoča KGP, Peka-, h .in Mlekarni, kako bi to vpra-]aTvfe čim ugodneje rešili v prih. 0 u- Svet je obširneje razpravljal Ponesrečeni tržnici in sklenil [^Pustiti vprašanje tržnice v od-JCl'ev upravnim organom.
kočevskem turizmu je izčrp-i« L\or°čal tov. A. Arko. Podanih jr0i~ti° tudi veliko sugestij o po-razv°j domačega in ino-let kega turizma, o možnostih - 0v=mja otrok, o zimskem od-smuki itd.
odd. za gospodarstvo je o -l!*ne.ie spregovoril o gostinstvu,
Wi^Sov' problematiki in o poti^ Mh izboljšavah. Predagal je, tv,'M izdelali koncept za razvoj
nj0 'Hst.va. opravljali stalno re-n-D ProPagando preko TD. !t)Pt estni referenta za blag. pro-ltr. . ‘n turizem, v sporazumu s /g'j1 ■ skupnostjo odprli pisarno Ti g: l!r; informacije. Do februarja iyi^ tudi izpeljali razpravo o k^osti gradnje novega hotela v ter poiskali možnosti za V c'io koče v Kostelu. Rezime: R^Plošnem dati prihodnje leto in turizmu več poučuj ?8ebei za gostinstvo je porodi £v- A. Štimec: Pri nas je ne-kij^tinskih obratov s pomanj-HUjnm' vodstvom, kar je treba rediti. Svet Sklene o tem 'W.i n° razpravljati na seji ja-skle-a Prih. leta. Prav tako tudi e Priporočiti obč. skupščni,
da odobri gost. podjetju »Pugled« nekatere olajšave za letos in prihodnje leto.
Nato* so razpravljali o odloku o najvišjih tarifah z,a dimnikarske storitve občine Kočevje in sklenili predlagati povešanje tarife, kakršna je že drugod: 70, 80 in 100 din za posamezne storitve.
Pri razpravi, češ da so naše
V ENEM LETU IZDELANI
URBANISTIČNI PROJEKTI
Občinska skupščina Ribnica je sprejela sklep, s katerim so določena vplivna območja naselij, za katera je potrebna urbastična dokumentacija. Le-ta naj bi bila izdelana do konca prihodnjega leta, za kar je treba že sedaj pričeti zbirati materiale. Urbanistična ureditev naselja je trajnejše vrednosti in bo nakazala ves nadaljnji razvoj kraja.
Po tem sklepu sta v občini dva vplivna območja, Ribnica in Sodražica, razen tega pa še nekatera strnjena naselja, ki jih je treba posebej obravnavati z ozirom na prometne, turistične in estetske prilike. To so: Hrib-Loški potok ter deloma Dolenja vas, Goriča vas, Gorenja vas in Jurjeviča.
Pri izdelavi urbanistične do-kuemmtacije je treba predvsem upoštevati vse objekte, ki so potrebni za nadaljnji razvoj naselja, za šolstvo, zdravstvo, kulturo in proseto, upravne in ostale proizvodne objekte za industrijo 'n gospodarske organizacije. Urediti ali izpolniti je treba osnovne komunalne objekte (kanalizacija itd.), poleg teh pa je treba upoštevati tudi objekte za razvoj turizma (n. pr. v Sodražici).
trgovine slabo ali nič založene z reprodukcijskim materialom, so zastopniki Trgoprometa pojasnili, zakaj naše trgovine ne prodajajo reprod. materiala v manjših količinah, na kile, litre ali decimetre. n. pr. apno, cement, strešna opeka, vezane plošče, cevi, steki, papir, karbid, katran, olje itd.: pri taki prodaji nastanejo ostanki, ki ne gredo v promet.
Kljub opravičenim ugovorom je svet priporočil zastopnikom trgovine, naj poskušajo to za potrošnike važno vprašanje čim hitreje rešiti. Prav tako naj upoštevajo želeje potrošnikov - lastnikov motornih vozil in jim omogočijo nabavo avto-materiala v Kočevju. Zastopniki trgovine so dejali, da pri tem ne bo težav.
Na koncu je bilo govora še o novoletnem praznovanju. Letos ne bodo priredili novoletnega sejma, poskrbeli pa bodo, da bodo vse trgovine dobro založene, izložbe pa okusne urejene in dobro razsvetljene.	Fr. C.
knjig.
Porazdelitev knjig po policah je v starem sistemu lahko služila le izvežbanemu knjižničarju. Na etiketah so bile signaturne številke — tekoče številke knjig, kakor so bile nabavljene. Tako je v isti polici stala n. pr. neka znanstvena knjiga, ob njej pa knjiga novel. Po novem načinu pa bodo knjige iste stroke skupaj. To pa zahteva ogromno dela. Vsako knjigo posebej je treba prelistati in ugotoviti, kaj obravnava. Za določanje stroke so posebne številke, ki so mednarodno določene — decimalna 'klasifikacija. Seveda ni pričakovati, da se 'bo vsak bralec učil te šifre na pamet, vendar mu bodo v orientacijo, ker bodo poleg tudi napisi. Stare etikete je treba odstraniti s knjig in napisati nove. Prav tako so potrebni novi knjižni Hiški in katalogi. To delo zahteva precejšnjo natančnost in je zamudno, vendar pa nujno potrebno. Nove in dobro ohranjene knjige bodo v polivinilnih ovitkih, kar bo na bralce prav gotovo dobro vplivalo. Za tak način izposojanja morajo biti knjige bralcem na čim lažji način dostopne, zato mora biti primerna oprema.
Za knjižnico so uredili tudi nove prostore v Domu telesne kulture. Poleg izposojevalnice za odrasle bo posebej mladinski oddelek. Tudi nova oprema je v glavnem že tu, le pri izdelovalcu polic se je zataknilo. Dogovorjeno je bilo, da bo police izdelal do konca septembra, vendar jih kljub številnim posredovanjem še ni izdelal. Če bi te police že imeli. bi del knjižnice (oddelek za odrasle) že odprli. Tako pa lahko upamo, da bo knjižnica začela poslovati vsaj v začetku prihodnjega leta. O točnem datumu pa bo fcnjžnica javnost pravočasno obvestila.
Otroci na cesti
Vsak dan čitamo v dnevnem časopisju o prometnih nesrečah, ki jih zakrivijo otroci. Zato nas naši vzgojitelji stalno opozarjajo na nevarnost.
Prav posebno nas opozarja naša tovarišica razredničarka, ker imamo pouk v bivšem vajenskem domu nasproti šole Mirka Bračiča. Res je. vsak odmor tekamo v šolsko stavbo po zemljevide, k telovadbi in h gospodinjskemu pouku.
Po cesti stalno vozijo avtomobili in tega se boji naša razredničarka. Pravi, da smo premalo oprezni. Radi hitro skočimo čez cesto. Toda ni-
smo krivci samo otroci. V odmoru opazujemo motorna vozila, ki z nezmanjšano hitrostjo drvijo mimo šolskega poslopja, čeprav je ta del ceste zavarovan s prometnim znakom »OTROCI NA CESTI«.
V enem tednu sta reditelja zapisala samo med odmori 5 vozil, ki so z nezmanjšano hitrostjo drvela mimo šole. To so bili avtomobili s številkami LJ 196-65, L.T 196-10, LJ 196-46 in LJ 197-20 ter motorno kolo LJ 10-977.
Učenci VI. b osn. šole Mirko Bračič
ta žeden za vas
Obvestilo
VSe lastnike in uporabnike motornih vozil pozivamo, da podaljšajo veljavnost prometnega dovoljenja za leto 1964.
Prometna dovoljenja bomo podaljševali pri odseku za notranje zedeve občinske skupščine Kočevje in sicer vsak dan od 16. do vključno 31. decembra 1963 od 7. do 13. ure.
Vse eventualne informacije lahko dobite po telefonu št. 86-140.
Iz pisarne
odseka za notranje zadeve pri občinski skupščini Kočevje
KOČEVJE
Poročili so se: Zidar Ainton, traktorist iz Novih Lazev 23, star 25 let in Vitrih Alojzija, gospodinja iz Novih Lazev 23, stara 17 let.
V	Ljubljani Sta se poročila: Košir Alojz, strojni ključavničar iz Kočevja, Trata 34, star 22 let in Gregorič Ana, uslužbenka iz Kočevja, Ljubljanska cesta 8, stara 20 let.
V	Ljubljani sta rodili: Turk Anica, gospodinja iz Kočevja, Podgorska 31 — dečka; Pograjc Marija, gospodinja iz Salke vasi 99-b — dečka.
V	Ljubljani sta umrla: Novak Mojca, otrok iz Brega pri Kočev-iu 2. stara 2 dni in Vindiš — deček iz Kočevja, Roška cesta 3, star 1 dan.
VELIKE LAŠČE
Umrli so: Zadinik Marija, upokojenka iz Vel, Lašč 74, sl ara 72 V-t; Peček Marija, gospodinja iz Hmstovega 2, stara 71 let in Po-z-elnik Angela, gospodinja iz Skr-lovice 2, stara 58 let.
RIBNICA
Poročila sta se Čirovič Jagoš, ■podoficir JLA iz Postojne, Kidričevo naselje 18 in Češarek Gabriela. trg. pomočnica zi Ribnice 220.
Umrla je Zbačnik Ivana, osebna upokojenka iz Sajevca 7, stara 82 let.
PREDGRAD
Umrla s'a Vaj s Štefan, upoko-ienec, Predsrad 4, star 76 let; Žagar Peter, kmet iz Pregrada 31, star 62 let.
ČESTITKA
ZAHVALA
Ob prerani izgubi ljubega moža, očeta in tasta
ŠTEFANA WEISSA iz Predgrada
ste najtopleje zahvaljujem vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam nudili pomoč. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, kraj. organizaciji SZDL, obč. odboru ZB Kočevje, gozdni upravi Mozolj, lovski družini Podgrad, gasilski četi Prcdgrad, pevskemu zboru iz Predgrada in vsem ostalim, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča družina: soproga Marija in sinova Aleks in Boris z družinama.
VSAK DAN: poročila ob 4.05, 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00 do 8.00.
SOBOTA, 14. DECEMBRA: 8.05 Vedre melodije za konec tedna. 9.45 Solistična zabavna glasba. 10.15 Nekaj domačih z majhnimi narodnd - zabavnimi ansambli. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 RKU — inž. Marjan Jančar: Javni nasadi v naših mestih. 12.25 Kvintet Borisa Kovačiča in Kmečka godba. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Naši amaterji pojo:	Zbor Telesno-
vzgojnega društva Jarše pod vodstvom Cirila Vremšaka. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v
KOČEVJE: 13. do 15. decembra ameriški film »Pustolovščina mladega človeka«, 16. in 17. decembra ameriški barvni CS film »Plesalke«, 18. in 19. angleški film »Svetnik vodi igro«, 20. do 22. decembra ameriški barvni film »Zaliv tihotapcev«, 22.
kino. 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Iščemo nove talente.
NEDELJA, 15. DECEMBRA: 8.40 iz albuma pesmi za mladino. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. — I. 10.00 Še pomnite, tovariši... Drago Suhi: V Dolenjskem odredu. 11.30 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. — II. 13.30 Za našo vas. 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov. 16.00. Humoreska tega tedna — A. Bo-nacci: Slaščičar. — 17.15 Radijska igra — Miroslav Krleža: Na robu pameti. 18.15 Glasba iz znamenitih oper. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Izberite svojo popevko.
decembra matineja ameriške^ barvnega filma »Palček Ton1"'
RUDNIK: 14. im 15. decembra ameriški film »Vse za srne.\/ 21. in 22. decembra franco# _ nemški film »Močnejši od 1111
RIBNICA: 14. in 15. dec. ameriški film »Nuna«, 21. in 22. ameriški barvni CS film "A* mo« I. del.
SODRAŽICA: 14. in 15. dec. s»* * * * v jetski film »Čarobni mlin«, * ' in 22. dec. ameriški film "v likan«.
VELIKE LAŠČE: 14. in 15. dF". ameriški barvni CS film "1‘ kon prerije«, 21. in 22. dec® bra ameriški barvni CS 11 Mlada kraljica«.
PREDGRAD: 14. in 15. dec. jetski film »Človekova uso°t
DOBREPOLJE: 14. in 15. decf,L bra ameriški barvni film rdečega gusarja«, 18. dec. 'r coski film »Hirošima, ljube2 j moja«. 21. in 22. dec. nem barvni film »Črni blisk«.
PONIKVE: 19. dec. francoski m »Hirošima, ljubezen moja«-
BROD NA KOLPI: 15. dec. P" cosko-italijanski film »Zakon , zakon« 22. dec. ameriški ni film »Ko je še kraljevala
SPORED RTV LJUBLJANA
Dragemu sinu in bratu Francetu Fajdiga, podpolkovniku, čestitamo za izpit in povišanje čina. V nadaljnjem službenem položaju mu želimo obilo sreče in uspeha. Marna, brat Ivan, sestre Anica, Štefka in Slavka z družinami. Ženi Slavici in otrokom pa lep pozdrav.
VARSTVO OTROKA
V	varstvo vzamem otroka, no dogovoru. Naslov v upravi Novic.
IZGUBLJENO
V	soboto. 7. dec., sem od Tr«a scrnihode do av'obusne nostaje izpuhi la ročno uro. Poštenega najditelja prosim naj mi jo proti n neradi vrne. Marija Malnar, Pletli jstvo, Kočevje.
PRODAM
Prodam dobro ohranjeno posteljo z vzmetnim vložkom, omaro in električni kuhalnik. Košir, no» va pošta, Kočevje.
PRODAM
Prodam hišo z gostinskimi in trgovskimi lokali. Naslov na upravi Novic.
Prijeten večer v Velikih Laščah
V petek, 6. decembra, so imeli slavisti filozofske fakultete iz Ljubljane v Zadružnem domu v Velikih Laščah literarno-spoznav-ni večer, na katerem so mladi ustvarjalci brali svoja dela. Namen večera je bil na skromen, a vseeno prisrčen način počastiti slavne možč, katere je dala okolica Velikih Lašč. Polna dvorana I-aščanov je toplo sprejela mlade ustvarjalce in s tem potrdila, da si prebivalci tukajšnjih krajev želi i o podobnih prireditev, ki na nek način popestrijo delo KUD
Čeprav dela mogoče niso bila
v nekaterih primerih dobro interpretirana (brali so jih ustvarjalci sami), pa so bila skrbno izbrana ter so obsegala tako vojno kot tudi povojno tematiko. Ves program je obogatila tudi primerno izbrana glasbena spremljava. Topel in prisrčen aplavz domačinov je bilo naj večje priznanje mladim ustvarjalcem, katerih imena se bodo morda nekoč pojavila v slovenski književnosti.
Po končanem literarnem večeru so imeli slavisti spoznavni večer, na katerem so krstili novopečene bruce.
Ob tej priložnosti velja vsekakor pohvaliti požrtvovalne in ne-
sebične domačine, ki so študentom pomagali v vseh ozirih ter jim tako omogočili, da so se prijetno počutili med njimi. Lahko pa trdimo, da literarni večer ni uspeh samo mladih ustvarjalcev, temveč tudi vseh domačinov, ki so kakorkoli pomagali in priskočili študentom na pomoč pri organizaciji.
Slavisti so ob tej priložnosti obiskali tudi rojstni kraj Frana Levstika in Primoža Trubarja, kar je bilo za mnoge med njimi še prav posebno doživetje.
Velike Lašče so se po tako številnem obisku zopet umirile, študentje so odšli, vendar pa bo tako v njih, kakor tudi v domačinih ostal topel in prijeten spomin na večer, ki so ga preživeli skupaj.	M. M.
IZSELJENSKI KOLEDAR IZŠEL
Pred kratkim je izšel Slovenski izseljenski koledar 1964. V koledarju so številni članki z vseh področij življenja, veliko pa jih je posvečenih krajem v naši ožji domovini. Lepo opremljeni koledar bo lepo novoletno darilo za svojce v tujini.
medija«.	dec.
STARA CERKEV: 14. in 15. “ 0 jugoslovanski film »Balad« ^ trobenti in oblaku«, 21. inTva-dec. poljski film »Mati na Angelska«.
OSILNICA: 15. dec. ameriški*. »Nenadoma preteklo P0*. ry 22. dec. italijanski film ^
list«.
POTUJOČI KINO PREDVAjAv
Poljski film »Likvidacija ^
soboto, 14. dec. ob 17. d <.jV' ONEKU in ob 19. uri V KOP* jt NIKU. V nedeljo, 15. dec. uri v VIMOLJU, ob 16.30 v ZAH in ob 19. uri v MOZL*» hU-
Angleški film »Podaj roK" uri diču« v petek, 13. dec. ob • v DOLGI VASI, v soboto \ ob 19. uri v ČRNEM P°T°^ri v nedeljo, 15. dec. ob IJj. .-.pfl#' TRAVI in ob 18. uri v SKI.
Prihodnji teden bomo P pel jali domači film »Kozana« paL gi vasi, Polomu, Banja J01, Lji Kužlju, Starem logu, 9*1-11 Livoldu.
Prosimo odgovorne "* uref predstave, da poskrbijo y-no, zatemnjeno in zakuri6 pry,, rano. Vstopnice prodajaj ^ 1 predstavo. Vsem g^/^ki ^ brezplačno na voljo Fiim^ s kratko vsebino filma eirrvi zanimivostmi.