Pomembno zasedanje
Napisal: Jovan MARINOVIĆ
Decembrske seje zvezne ljudske skupščine imajo nena-vadno velik pomen za nadaljnji družbeni in politični razvoj v naši državi. Dovolj je, če omeuimo nekaj važnejših zakonov, o katerih je ta naš najvišji predstavniški organ razpravljal in jih sprejel v skupščinskik odborih in na skupnik sejah zveznega zbora in zbora proi/.vajalcev z.vezne Ijudske skup-ščine, pa bomo spoznali ne samo obsežno in naporno delo v deccmbru, temveč tudi izredno velike spremembc na vsch potlročjih našesa družb^nega življcnja. Te vclike sprcinembe obsegajo nadaljnjo graditev sistema delavskega in družbenega samoupravljanja, izpopolnjevanje in iskanjc novih socialistič-nih oblik v družbenih odnosih, jasno določene sinernice za bolj dolgoročno gospodarsko politiko in gospodarskega raz-voja Jugoslavije »ploh. Pa ne samo to. Z drugiini zakoni so zavarovane pravice državljanov pri vstopanju v javno službo, pravice uslužbcnccv in njihov položaj v tej javni slu/.bi, ki je reguliran na širokih demokratičnih načelih. Prav tako so se povečale pravice naših državljanov in izboljšal njihov raate-rialni položaj. Zato pa ni čudno, da je vladalo za decembrsko zasedanje zvezne Ijudske skupščine veliko zaniinaiije ne sajno ¦v vrstab delavskega razreda, temveč tudi v vsej naši javnosti.
Da bi dobili vsaj približno podobo tcga, kako izredno po-mcmbno dclo jc izvršila zvezna Ijudska skupščina za naš na-daljnji socialistiFni razvoj, je nemogoče, da bi se izopnili na-štetju najvažnejših zakonov jn da sc ne bi nckatcrih izmed njih na kratko dotaknili.
—  Družbeni  plan   gospodarskega  razvoja  Jugoslavije  od teta. 1957 do leta 1961.
—  Zvezni družbeni plan za leto 1958.
—  Zakon  o  prispevku proračunom  iz  osebnega dohodka delavcem   in   zakona   o  prispevku   iz   dohodka   gospodarskih organizacij.
—  Zakon o zdrttževanju v  gospodarstvn.
—  Zakon o sredstvih g^ospodarskih organizacij.
—  Zakon o pokojninskem zararovanja.
—  Zakon o delovnih razmerjih.
—  Zakon o javnih uslužbencih.
—  Zakon   o   pristojnosti   občinskih  ifl   okrajnih   ljudskih odborov.
—  Zrezni proračun za leto 1958.
Perspektivni plan pomeni dejansko progTam gospodarskega razvoja naSe države za več priliodnjih let. Rezultat je velikih sprememb v družbenih odnošajih, porasta gospodars(va sploh in sprememb v našem gospodarskem sistemu. Ta program, katerega uresničenje pomeni obveznost vse družbene skupno-sti, vsebuje jasno opredcljene smotre naše gospodarske poli-tike v prihodnjem razdobju. To so hkrati tudi bistvene zna-čilnosti perspektivnega plana: enakomernejši razvoj gospodar-stva v celoti, hitrejši porast nacionalnega dohodka in dclovne storilnosti, posvečanjc posebne pozornosti razvoju kniclijstva in povečanju kinetijske proizvodnje, stalen porast osebne po-trošnje in življenjskega standarda, zmanjšauje primunjkljaja naše plačilne bilance z inozemstvom in nadaljnji razroj in krepitev socialističnih druH>enib oclnosov. To so nalojro, za katerih uresničenje, je treba mobilizirati vse naše sile, od posameznikov do družbene skupnosti kot celotc. lo je hkrati tudi pot, ki nas približuje k našemii osnovnemu smotru: zgra-ditvi socializma in splošni blaginji vsch delovnih ljudi nnše države. Zato je razumljivo, da jc naša javnost z veliko pozor-nostjo spremljala sprejcm perspcktivnega plana gospodarske-ga razvoja.
Drugi zakoni z gospodarskega področja, ki jih je sprejela /vezna ljudska skupščina na svojih deceml)rskih sejah, so del enotne zakonodaje na področju gospodarskega sistema. Ti za-koni so prav lako gospodarsko in politieno zelo pomeinbni. Ti zakoni, posebno pa zakon o prispcvku iz osebnih dohodkov delavcev in iz dohodkov gospodarskc organizacije regtilirajo na novi osnovi materialni položaj delavcev, krepijo delavsko
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
samoupravljanje s povečanjem njegovih funkcij in omogočajo razmah iniciative neposrednih proizvajalcev za hitrejši porast proizvodnje in delovne storilnosti. Ti zakoni hkrati rešujejo vpra^anje formiranja sredstev politično teritorialnih enot, kre-pijo materialno osnovo komun in povečujejo njihove funkcije. Tako sc pri nalogah našega nadaljnjega gospodarskega raz-voja aktivira tudi osnovna enota naše socialistične družbe — komuna.
Z zakouom o pokojninskem zavarovanju je obdelan sistem socialnega zavarovanja po načelih, ki ustrezajo splošnemu razvoju in izvršenim družbenim in gospodarskim spremembam v naši državi. Ta zakon občntno izboljšuje maierialni položaj upokojencev, kar je nedvomno rezultat naših boljših gospo-darskih možnosti na temelju bolj razvitega gospodarstva v zadnjih letih. S tcm zakonom je tesuo povezan zakon o soci-alnem zavarovanju iz 1. 1950, ki je prvič v zgodovini naše države dal vsein delavcem na področju pokojninskega zara-rovanja enake pravice, kakršne so dotlej uživali samo državni upokojenci in določeno število delavcev in nameščencev.
Zakon o javnih uslužbencih odloča o najražnejših vpraša-njih uslužbcnskih razmerij, ki so bistvenega pomena za uspeš-no delovanje in nadaljnji napredek javne službe. Uvaja vrsto novih institucij demokratičnega značaja, ki so v skladu z na-čeli našega družbenega in polhičnega sistoma. Posebno po-membno je načelo, da je nastavljanje uslužbencev in njihovo napredovanje v službi zasnovano na osebnih sposobnostih in strokovnem znanju uslnžbencev kakor iudi na enakosti držav-ljanor pred zakonom, kar daje temu zakonu izrazito demokra-tično obeležje.
Osnovna načela zakona o delovnih razmerjih odsevajo de-janski položaj, ki so si ga delovni ljudje naše države pridobili z uvedbo delavskega samoupravljanja v gospodarstvo in druž-benega upravljanja v javne službe. V novih razmerah bolj razvitih socialističnih odnosov in velikih sprememb v našem gospodarskem sistemu je naravno, da so stari predpisi o de-lovnih razmerjih zastarcli in da so se preživeli. Vsaj v^ečiua izmed njih ne nstreza več niti dru/benemu niti političnemu razvoju v Jugoslaviji. Ta zakon odpravlja te dosedanje praz-nine, poveeuje in učvršeuje pravice delovnih ljudi, po svojem značaju pa spada med najbolj napredno zakonodajo. Njegova najvažncj.ša načela so: pravica do upravljanja gospodarskih organizacij in pravica sodelovanja v orgauih družbenega uprav-ljanja v samostojnih nstanovah; prostovoljnost pri ustanav-Ijanju delovnega razrnerja in enakopravnost v tem delovnem razmerju ne glcdc na spol, starost, vero, politično mišljenje, nacionalni in družbeni izvor; svoboda izbora zaposlitvc, delov-nega mesta in gibanja v službi: poro.štvo za materialno zavaro-vanje in varstvo pri delu; nagrajcvanje po količini in kako-vosti vložcncga dcla, a v gospodarskih organizacijah tudi po uspehu v poslovanju organiz.acije; osebna odgovornost za dclo in obstoj sindikalnih svoboščin. Te bistveno značilnosti zakona o delovnih razinerjih nedvomno prispevajo razen drugega k nadaljnjemu in hitrejšemu razvoju socialističnih družbenih odnosov v gospodarskih organizacijah in v javni sln/.bi sploh.
Ce sedaj ob konou bežno pogledamo na decetnbrske sejc zvezne ljudske skupščine, ncposredno pred njeno razpusti-tvijo in razpisom novih volitev. lahko svobodno ngoiovimo, da jim pripada izredno pomembno mesto v vsetn našem povoj-nem socialističnem razvoju. Na teh sejah so bile potrjenc in z zakoni oblikovane vse tiste velike pridobitve, ki so jih v zadnjem času doscgli naši dolovni ljudje v boju za zgraditev socializma. To zasedanjc pa ni samo sankcioniralo teh velikih pridobitev. Uveljavljajoč tako pomembne zakotte s skoraj vseh področij našega družbenega življenja je hkrati odprlo realne perspektive za naš vsestranski družbeni, gospodarski in poli-*ični razvo.j, za široki razmah iniciative tako posameznikov kakor družbe, da bi uresničili skupne smotre, ?.mago socia-lizma. Razuraljivo je, da tega izredno plodnega dela zvezne Ijudske skupščine ni mogoče ločiti od vse njene štiriletne dejavnosti. To zadnjo, decembrsko razdobje je sestavni clel uspešnega in pozitivncga štiriletnega dela našega najvišjega predstavniškega organa. Kljub temti pa je mogočo reči, d« pomenijo decembrske seje zvezne ljudske skupščine krono njenih uspehov.