Poenostaviti postopek za obrtnike
Konec septembra so člani našega izvršne-ga sveta obravnavali tudi predloge našega sekretariata za gospodarstvo, kako bi lahko poenostavili postopek za pridobitev obrtne-ga dovoljenja. Predlogi so bili pripravljeni zato, ker je v pripravi tudi nova zakonodaja na tem področju in v naši občini bi radi papirno vojno, skozi katero mora ob prido-bitvi dovoljenja bodoči obrtnik, vsaj nekoli-ko omilili, če se je že ne da odpraviti.
Razprava na izvršnem svetu pa se je v glavnem obrnila v to, da je pravzaprav treba imeti vsa ta potrdila, ki jih mora bodo-či obrtnik pač predložiti — in to tudi ni največji problem. Bolj problematično je, da mora človek za pridobitev vseh potrebnih papirjev odpreti veliko vrat in narediti veli-ko poti — porabiti veliko časa in včasih tudi živcev. Za ustanovitev podjetja je treba ime-ti namreč precej manj potrdil, ki zadevajo usposobljenost in podobne reči, zato bi mo-rali pravzaprav začeti pri sedanjih in bodo-čih podjetnikih. Gre za to, da bi položaj obrtnikov in podjetnikov izenačili. Občina lahko to seveda predlaga, sama pa je more veliko narediti. Zakonodaja je pač zakono-daja. Je pa neka druga stvar, ki bi jo nepo-sredno na občini le lahko naredili. Namesto
da od Poncija do Pilata hodi bodoči obrtnik, bi občinske upravne službe lahko zorganizi-rali tako, da bi obrtnik v eno od pisarn na občini prinesel le vlogo za pridobitev obrt-nega dovoljenja, vse ostale potrebne papi/jt pa bi potem zbrali na občini. Tako bi.bikr med ljudmi veliko manj jeze, obenem p^i V lahko, ne nazadnje, tudi rekli, da je obei"Li tudi za občane naredila kaj dobrega. Zato bi bilo treba pogledati, kjer v Sloveniji z občam in bodočimi obrtniki tako poslujejo - in se zgledovati po njej.