V o d a. Talet iz Mileta, eden sedmih gerških modrijanov in pervi joDskih prirodoslovnih modrijanov, je rekel pred 2000 leti: »Pervina vseh stvari je voda, iz vode je vse in v vodo se vse vrača". Globokejši znanje narave nam sicer kaže, da je to pretirano in enostransko, vendar nam pove ta izrek, da so že v starodavnih časih poznali, kako silo važna je voda v naravi. Ako je Talet govoril le od ene same pervine, od vode, terdili so vendar že v nekdanjosti, da je vse, kar je na zemlji, sploh vse v vesoljnosti sestavljeno iz štirih pervin: iz zraka, vode, ognja in persti. Tako so terdili do novejših časov. Še nemški pesnik Schiller govori od stirih pervin. Še le konec 18. stoletja, ko ste se vzlasti na Angleškem in Francoskem prirodoslovje in kemija močno povzdignili, je padla teorija od pervin in spoznali so, da je v naravi veliko (nad 60) pervin, t. j. enojnih snov, ki se ne dajo razdrobiti v razne snovi, niti niso sestavljene iz raznih snov; une štiri poprej imenovane pervine, pervotne snovi, niso nikakor enotere snovi, marveč ali zveze, ali sestave mnogih pervin. Ko je Anglež Priestley pervi zapazil, da se pri sežiganji vodenogaza s pomočjo kislogaza nekaj vode vsede na posodo, izumil je, da je voda sestavljena iz kiselca in vodenca, to so tudi poterdile skušnje angleških prirodoslovcev Watt-a, Cavendisba in Francoza Lavoisier-a, to vse je bilo konec 18. stoletja. — A tukaj ni govorjenje od fizikalno - kemičnih lastnost vode, tudi o tem ne, da se voda nahaja v troji skupnosti (sterjena, tekoča in v zračni podobi), dosti je, da zavračamo le na nekatere njene lastnosti. Pred vsein je tukaj njena zanimiva zmožnost, da veliko terdih ali sterjenih reči v tekoče spreminja ali razkroja. A ne, da bi voda samo terde snovi razkrojevala, teinveč razkroja ali poserka tudi zračne (plinove). Navadna voda ima tudi, kar je prav zanimivo za gospodarstvo v prirodi, poleg veliko terdih snov zmirom tudi nekaj podnebnega zraka in ogelnokisline. Ko bi voda ne mogla razkrojevati drugih telesnin, bi tudi skoraj vse kemične spreminjave nehale, kajti akoravno izrek: ,,corpora non agunt nisi fluida", t. j. snovi se kemično spreminjajo le takrat, ko so razkrojene, ni veljavcn vsikdar, vendar pa velja za večino kemičnih sprememb. S tem pa nikakor ni še vse povedano, kako veljavo ima voda za kemijo v naravi. — Niti kisla, niti osnovna, ampak neutralna, vendar se voda žlahta z mnogimi kemičnimi sestavami in sicer s kislinami in osnovami. Zveze njene s taistimi, se imemijejo vodani (hidrati). Tudi s solinami se zvezuje voda, ker se z njihovimi deli kristalizuje in kakor taka se imcnuje kristalova voda. Na teh in na vodanih vidimo, da se voda ne sterjuje samo, kedar je malo toplote, ampak tiifli po kemičnem privlaku. Naj več sol zgublja svojo kristalovo vodo na suhern zraku, ali tačas, ko se segrejejo do 100° Celsij. V tcm slučaji spuhte vodeni deli iz med drobcev solnatih delov tako, da razpadajo solnati deli, kar se reče, da kristali sperhnejo. Voda je pa v keiniji še posebua imenitna za to, ker se v dotiki z drugimi telesi razkroja zopet v svoja dva obstojna dela, katera potem oproščena, narejata druge sestave. Iz mej drugih je naj bolj znana železna ruja, ki se nareja tako, da se nekaj vode v dotiki z železom razkroji v svoje pervine, in kislec z žclezoin naredi železcn oksid ali rujovino. (Dalje prih.)