Nočni prizor
Brez sna, upehan in bolan                        Le pojdi z nami v boljši svei,
počitka iSčem si zaman,                            saj tam boš radostno sprejet,
že pozna nočna ura bije,    ,                      v deželi tam pomladi večne
v prirodo polna luna sije.                         imel boS z nami čase srečne!
Kar vrata v sobo se odpro,                      Ne doumeš in ti ne veš,
duhov se truma zgrne v njo:                   kaj tam pričakovati smeš:
prijatelji nekdanji dragi,                           sladkosti tam vzkipeva kupa
družabniki mi zvesti, blagi . . .                  človeku, ki v Boga zaupa !
A vmes so mi roditelji,                             Tam zopet zdrav boš, mlad, vesel,
preljubi mi učitelji,                                   tant vneto sviral boš in pel,
tu bratje so in žena moja                         kjer svita nengasna zora,
''              iz kraja večnega pokoja.                     ¦     Boga častil boš brez odmora! —
,,.    Krog postelje se razvrste,         ¦                  Vabila čnjem bajni glas,                   ¦  -
sočutno gledajo name,                               iz sužnosti nudeč mi spas,
oči jim zdaj se orosijo,                             objame mir srce mi bolno,
ko mi na srce govorijo:                           v govomike zrem upapolno.
,,Povej, kaj delaš tukaj ti,                       Roke iztegnem proti njim. —
trpljenja tebi konca ni?           ,                   »Saj grem, saj grem!" odgovorim,
Odkar si se rodil, pač vedno     ;    ¦           ,,srčno pozdravljeni bodite
imel si tu življenje bedno!                ¦        in me takoj s seboj vzemite F
Mi šli smo ... ti si osamel,                       A zdaj prizor se razgubi,
zdaj ni ga, ki bi te umel,                 '          prikazen v megli se sprši,
in daše nimaš več sorodne,                       iz prsi se mi zdih izvije,                  .
' -    ki vdarce lajša ti usodnel            ¦              v zvoniku pozna ura bije ...
Janko Leban
25