GLASILO OBČINE MAJŠPERK Domoznanski oddelek 35 DOBRE MARNJE 1996 352(497.4 Majšperk) TJ E COBISS Q DECEMBER 1996 - št. 4 dodlro SZ OhiclmJl do^ij deSe&j Si do4e^& KNJIŽNICA IVANA Kljub temu, da imamo v decembru veliko za postoriti, pa naj bo to v službi ali doma, z veseljem delamo in še vedno ostaja dovolj časa za predpraznična opravila. Najprej je na vrsti domači praznik, kot pravimo kolinam, otroci se potihem veselijo prihoda Miklavža. Brskamo po spominu, iščemo naslove, poštne številke, zbiramo voščilnice, zraven pa dobre misli kujemo v verze božičnega veselja, sreče in zdravja v naslednjem letu. Ob takšnih prijetnih obveznostih je teden enak dnevu in že smo prižgali četrto svečko na adventnem vencu. Ko tega zamenjamo z božičnim drevescem, pomeni, da je pred nami največji družinski praznik — Božič. Iz kuhinje diši potica in druge dobrote. Ker otroci iz leta v leto pozabijo, da se krhke svetlikajoče kroglice zadnje obesijo, se vedno katera zlomi, preden je smrečica okrašena in jaslice postavljene. Pa čeprav se potica zažge ali smreka pade, ta večer v hiši ni prepira. Ob prostih prazničnih dnevih prebiramo voščilnice, občudujemo izbrane motive in se tako spominjamo prijateljev, znancev in sorodnikov, ki so nam jih poslali. Kujemo načrte, koga bi še pred Novim letom obiskali in mu s stiskom roke zaželeli vse najboljše. Velikokrat pa pozabimo na revne, bolne, ostarele in osamljene, ki so še bolj kot prijatelji in znanci potrebni vsaj prijazne besede. Ves ta praznični čas lahko občudujemo ustvarjalnost posameznikov, ki so z živo pisanimi lučkami okrasili domove, drevesa na vrtih, trgovci pa izložbena okna, kjer nam ponujajo več kot premorejo denarnice. Prav zadnji dan leta žene še bolj osušijo denarnice, ko pošljejo svoje može v trgovino po nujno potrebne reči, ki bi jim drugače lahko rekli priboljški, ali v navadnih dneh nepotrebne reči. Poslavljamo se od starega leta, pričakujemo novo, analiziramo opravljeno delo in kujemo načrte za naprej. V najdaljši noči, ko čakamo, da se na vrhu številčnice pobijeta kazalca, razmišljamo s katerimi besedami bi voščili najbližnjim. Največkrat je to le stisk roke, poljub, solze sreče in ganjenost v očeh. Pa da ne bi ostal brez besed, saj še ni silvestrska noč vn 'novega Azfcz Aztic fia to^ecej udfieJloV' DOBI«E MVlVNJl Približujejo se najlepši prazniki v letu: to sta Božič in Novo leto. To je čas, ki ga lahko namenimo tudi za kratek postanek in premislek za nazaj. Delo občinskega sveta v preteklem dvoletnem obdobju ocenjujem kot uspešno. Doslej smo se sestali 22-krat in sprejeli veliko pomembnih odločitev, ki so pogoj za normalno delovanje občine. Glede na različne interpretacije sklepa občinskega sveta v zvezi s pobudo KS Žetale za ustanovitev nove občine in njeno izločitev iz Občine Majšperk mislim, da je potrebna dodatna obrazložitev. Občinski svet je na svoji 21. redni seji, dne 22.10.1996, obravnaval pobudo in sprejel z večino glasov naslednji sklep: “Občinski svet Občine Majšperk se ne more opredeliti do pobude KS Žetale za izločitev KS Žetale iz Občine Majšperk, ker ni utemeljena v skladu z določbo 13. in 13. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 14/95, 20/95, 57/95, 9/96) in določbo 9. člena Zakona o postopku za ustanovitev občin ter določitev njihovih območij (Uradni list RS, št. 44/96) in ker se s podano pobudo ne strinjajo prebivalci naselja Nadol. ” Citiran sklep kaže na to, da občinski svet ni sprejel ne pozitivne in ne negativne odločitve. Inciativni odbor, imenovan za področje KS Žetale in KS Podlehnik, pa ima v skladu z zgoraj navedeno zakonodajo odprte vse možnosti. Na zadnji 22. redni seji je občinski svet kot najpomembnejši točki obravnaval in sprejel rebalans proračuna za leto 1996 ter delitveno bilanco bivše Občine Ptuj z določenimi pripombami s področja, kjer mislimo, da so potrebna še nadaljna usklajevanja. Veseli me, da se občinski svet, kljub pestri sestavi političnih strank in krajevnih interesov o skoraj vseh pomembnih odločitvah odloča soglasno ali z veliko večino. Nastopa torej enotno, saj vemo, da lahko le na takšen način vsak posebej in vsi skupaj prispevamo k celovitemu in hitrejšemu razvoju Občine Majšperk. Ob praznikih, ki prihajajo, vam v imenu Občinskega sveta Občine Majšperk želim prijeten Božični večer, v letu, ki prihaja, pa obilo zdravja, osebnega zadovoljstva in sreče. Predsednica Občinskega sveta Občine Majšperk mag. Darinka Fakin Vsem občanom in bralcem časopisa »DOBRE MARNJE« sporočamo, da lahko oddajo članke za naslednjo številko časopisa na občinskem uradu Občine Majšperk do 15. 2.1997. Sprejemamo pa tudi reklamne oglase. VABILO K SODELOVANJU Moj kraj - lepši kraj Malo je med nami občanov, ki si ne bi želeli bivati v urejenem kraju, ki je v ponos njim samim, občini in v zadovoljstvo obiskovalcev ter gostov. Za prijetno urejenost pa nista dovolj le trud in volja. Važna je prava ideja, ali drugače povedano, pravi predlog, ki ga je mogoče realizirati. Velikokrat lahko uresničimo dobre predloge celo z malo denarja. Občina Majšperk vabi vse občane k sodelovanju “Moj kraj — lepši kraj”. Za izboljšanje naših krajev lahko posredujete: a) predloge za ureditev: • krajevnih središč, • posameznih krajev, • prometnih poti, • pokopališč, • kulturnih spomenikov • in drugo. b) predloge za celostno urejanje vasi in podeželja: • izgled hiš in okolja, • označevanje vasi in zaselkov, • označevanje kulturnih in turističnih znamenitosti, • ureditev manjših vodotokov in jarkov, • uvedba agromelioracije, • ponudba turistčnih in gostinskih uslug in kmetijskih proizvodov • izbira značilnih proizvodov za predstavljenje občine v Sloveniji in v svetu • in drugo. c) predloge za strokovno pomoč in sodelovanje na raznih področjih dela občine: po pogodbah, po posameznih dejavnostih, po dogovoru. Vaše predloge pričakujemo na naslov: Občina Majšperk, Majšperk 32 a, 2322 Majšperk —za “MOJ KRAJ — LEPŠI KRAJ”. Dodatne informacije dobite pri županu občine. Iz odloka o urejanju pokopališč, pokopališki in pogrebni dejavnosti v Občini Majšperk Občinski svet Občine Majšperk je v mesecu aprilu 1996 sprejel Odlok u urejanju pokopališč, pokopališki in pogrebni dejavnosti. Z odlokom se določa vsebina ter organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe na področju urejanja pokopališč, pokopališke in pogrebne dejavnosti, pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev storitev, viri financiranja ter nadzor nad izvajanjem odloka. Na območju Občine Majšperk so urejena pokopališča Bolfenk, Janški vrh, Majšperk, Ptujska Gora, Stoperce in Žetale. Pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališč opravljajo Občina Majšperk in podjetja ter zasebniki na podlagi podeljene koncesijo. Skrbijo za vzdrževanje pokopaliških objektov, poti in nasadov, čistočo, za red in mir na pokopališču. Upravljalec pokopališča oddaja prostore za grobove v najem za dobo 10 let z najemno pogodbo, sklenjeno v pisni obliki. Z odlokom je določena višina najemnine za družinski grob, ki znaša 12.000,00 SIT ter za enojni samski grob 8.000,00 Sit. Najemne pogodbe z dosedanjimi najemniki grobov bodo obnovljene v letu 1997, z vsemi novimi najemniki grobov pa se sklenejo takoj ob najemu novega groba. Vsi uporabniki grobov plačujemo letni prispevek za vzdrževanja pokopališča v višini 2.500 SIX razen za pokopališči na Bolfenku in Janškem vrhu, kjer znaša prispevek 1.500,00 SIT. Sredstva, zbrana od najemnin za grobove in od prispevkov za vzdrževanje pokopališč, se uporabljajo namensko za vzdrževanje in urejanje pokopališč. Sonja Pislak DOlil) Milit. E NJE Dan malega gospodarstva v občini Majšperk Občina Majšperk je v sredo 6. novembra 1996 organizirala skupaj z Gospodarskim interesnim združenjem za pospeševanje razvoja podjetništva (GIZ) RIEDENBURG iz Žalca Dan malega gospodarstva v Občini Majšperk. Razen predstavnikov GIZ iz Žalca Marijana STELETA in Vinka KURENTA, podpredsednika Združenja podjetnikov Slovenije, so se vabilu odzvali še predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije, območne enote Maribor Ivan Majer, sekretar območne zbornice Ptuj Ivan Rižnar, predstavnika Nove KBM, poslovne enote Ptuj Martina Korez in Miran Selinšek, predstavnik Republiškega zavoda za zaposlovanje, območne enote Maribor, Urada za delo Stanko Petek, direktor kmetijsko svetovalne službe Vlado Tumpej, predstavniki Občine Majšperk ter preko 30 podjetnikov in obrtnikov ter drugih občanov s področja Občine Majšperk. V uvodu je župan Občine Majšperk podal posnetek gospodarskega stanja občine, ki leži na geografsko razgibanem področju Haloz s slabo razvito infrastrukturo, s 15 podjetji organiziranimi kot družbe z omejeno odgovornostjo, od tega 2 večji podjetji z delovno intenzivno panogo, z vpisanimi 118 podjetniki posamezniki in z visokim številom brezposelnih oseb. Za čim hitrejši razvoj malega gospodarstva so občine Kidričevo, Majšperk in Videm že v mesecu aprilu leta ustanovile lokalno razvojno koalicijo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Občina Majšperk je razpisala natečaj za dodelitev sredstev za razvoj obrti in podjetništva v višini 8.000.000,00 SIT. Rok za prijavo na natečaj se je iztekel v začetku meseca decembra. Višina zaprošenih sredstev za 30% presega višino ponujenih sredstev. Kljub temu, da je Občina Majšperk mala, si prizadeva z organiziranjem takšnih posvetov, razgovorov in drugimi ukrepi vzpodbuditi razvoj podjetništva in obrti na območju Občine Majšperk. V prvem delu srečanja sta predstavnika GlŽa predstavila program tehnične pomoči, ki jo nudi združenje pri pridobitvi sredstev iz razpisanih specializiranih programov Evropske zveze, ki so namenjena direktnim uporabnikom in ne potekajo preko vladnih in državnih institucij. Poudarjeno je bilo, da se lahko zanje podjetja ter lokalni in regionalni partnerji direktno prijavijo. Programi so bili predstavljeni posamično. Glede na to, da bodo razpisi izvedeni še do konca leta 1996, morajo pripraviti interesenti programe, oziroma projekte, GIZ pa bo nudil pri izvedbi vso tehnično in strokovno pomoč. V drugem delu razgovora smo izvedeli, da je mogoče pri Gospodarski zbornici Slovenije in njeni območni enoti Maribor, pri svetovalcu za področje podjetništva, nadalje pri Območni zbornici Ptuj, dobiti informacije o sred- stvih, ki jih nudi za razvoj malega gospodarstva Nova KBM Maribor, poslovna enta Ptuj, in o finančni pomoči, ki jo daje Republiški zavod za zaposlovanje pri samozaposlitvi brezposelne osebe, oziroma o pomoči delodajalcu pri zaposlitvi brezposelnih. Ponudeno je bilo tudi preko 300 poslov tujih interesentov. Razvoju obrti in drobnega gospodarstva na območju Občine Majšperk bo potrebno v bodoče posvetiti veliko pozornosti. Le povezani podjetniki in obrtniki v ustreznih združenjih na občinskem nivoju bodo dosegli hitrejši napredek in zastavljene cilje z ozirom na to, da ima vsako okolje specifične potrebe in razvojne možnosti. Združeni podjetniki bodo uspešni pri pridobivanju sredstev za razvoj obrti in podjetništva z nivoja države, kakor tudi pomoči iz programov Evropske zveze. Odziv in interes podjetnikov in obrtnikov ter drugih občanov na dnevu malega gospodarstva v Občini Majšperk je bil presenetljivo dober, kar je nedvomno posledica dobre informiranosti preko občinskega glasila in preko 150 individualno posredovanih vabil. Opravljen je bil prvi korak v tej smeri, ki bi mu naj sledili drugi z večjo intenzivnostjo. Začetni potezi Občine Majšperk morajo slediti predvsem vsi podjetniki, obrtniki in ostali zainteresirani občani z našega območja. Marjan Gorčenko MAJŠPERK — NEGOTOV POLOŽAJ TVI Prisilna poravnava ali razprodaja - to je zdaj vprašanje Znano je, da podjetja v tekstilni branži, vključno z največjimi konfekcionarji pri nas, že dalj časa poslujejo z velikimi težavami. Tovarna volnenih izdelkov majšperk ni pri tem nobena izjema. Od julija letos je v stečajnem postopku, ki ga vodi dr. ekonomskih znanosti Drago Dubrovski. Kateri so glavni vzroki in koliko zaposlenih je izgubilo delo? D. Dubrovski: TVI Majšperk je, kot je rečeno, od sredine julija v stečajnem postopku, pri čemer je potrebno poudariti, da pa proizvodnja teče naprej, pač v okviru možnosti, ki jih imamo. Delovna mesta je od 237 zaposlenih ohranilo 155 ljudi. Za razliko od klasičnih slovenskih stečajev je še zmeraj 65-70% ljudi v delovnem razmeiju. Vzroki za stečaj so vedno objektivni in subjektivni. Objektivni izvirajo iz razpada jugoslovanskega trga, predimenzioniranih kapacitet in vzdrževanja polne zaposlenosti, ki pa je novi, omejeni trg ni več omogočal. Zaposleni delajo v omejenem obsegu — ali je tudi proizvodnja omejena? D. Dubrovski: Ne! Proizvodni output — merjen količinsko in vrednostno, je danes celo za nekaj odstotkov višji, kot je bil v primerljivem lanskem obdobju oziroma v mesecih pred uvedbo stečajnega postopka. Sedaj je bistveno manj zaposlenih, kar pomeni, da je z vidika produktivnosti podjetje danes zelo uspešno. Ocene bilančnih podatkov so takšne, da bi lahko podjetje tudi dolgoročno preživelo. Z bistveno manjšim številom ljudi uspemo narediti toliko ali pa celo več kot prej. Kolikšna je trenutna vsota stečajnega dolžnika in kdo so glavni upniki? D. Dubrovski: Po ocenitvi v okviru stečajnega postopka je stečajni dolžnik vreden okoli 16 milijonov mark; likvidacijska vrednost je okoli 11 milijonov mark; terjatve upnikov pa so bile oktobra letos priznane v skupnem obsegu 14 milijonov mark. Sem so vključene tudi že zamudne obresti. Največja upnika sta dva: delavci v višini 5 milijonov mark in Nova KBM v višini 4 milijone mark. Oba sta po zakonu prednostna upnika, kar pomeni, da se bo Nova KBM lahko izplačala iz hipotekarno zavarovanih terjatev, delavci pa so prednostni upniki na ostalem premoženju, ki ni hipotekarno ali drugače obremenjeno. V preteklih dneh ste bivšim zaposlenim poslali ponudbo, da svoje terjatve spremenijo v lastniški delež. Kakšen je odziv? D. Dubrovski: Ta ponudba je rezultat širšega procesa, ki ga imenujemo postopek prisilne poravnave. V naslednjih dneh bomo stečajnemu senatu Okrožnega sodišča na Ptuju predlagali sprejem sklepa o začetku postopka prisilne poravnave znotraj stečaja. Glede na obsežne terjatve upnikov je izvedljivost prisilne poravnave odvisna od tega, koliko terjatev se bo spremenilo v lastniške deleže oziroma delnice podjetja. Dolžniški kapital bi se na ta način znižal, povišal pa bi se lastniški kapital. Ponudbe o tem so dobili ne le bivši zaposleni, temveč vsi upniki, ki imajo terjatve nad določeno mejo. Njihove pisne izjave so podlaga za izdelavo finančne reorganizacije februarja prihodnje leto. V TVI gre za poseben primer reševanja stečajnega postopka, ki je lahko v primeru izida najugodnejši, kar pomeni, da se lahko ponovno vzpostavi normalno podjetje. Sam odziv upnikov je dokaj ugoden: nekateri tuji upniki so izrazili interes za dokapitalizacijo podjetja, to pa pomeni, da je lahko podjetje v prihodnje celo mednarodno. Nekoliko večji odziv sem osebno pričakoval od trenutno 150 zaposlenih delavcev. Toda kot kaže, gre za prevlado kratkoročnega interesa nad dolgoročno perspektivo,oziroma prevlade osebnega interesa nad skupnim. Če projekt prisilen poravnave ne bo speljan, to pomeni nadaljevanje stečaja, to pa ima tudi svoj konec. Po petih mesecih delovanja v stečaju je torej še zmeraj v zraku bodisi prisilna poravnava ali pa nadaljevanje stečaja in razprodaja podjetja... D. Dubrovski: Tako je! Poskus prisilne poravnave v stečaju je idealna rešitev tudi za nezavarovane upnike, čeprav mnogi to prezirajo in na poziv zamenjave trejatev za lastniški delež odgovaijajo negativno.Ob neuspelem poskusu prisilne poravnave je mogoče pričakovati razpis javne dražbe za prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe. Glede na vrsto nepremičnin in zgradb, ki jih podjetje ima, se bo težko našel kdo, ki bi lahko podjetje odkupil v celoti. Najverjetneje bi prišlo do prodaje posameznih delov, to pa bi pomenilo definitivni konec organizirane industrijske proizvodnje tekstila v Majšperku. Je po vaši oceni torej možno, da podjetje preživi? D. Dubrovski: Vsekakor! Možnosti so in tudi sam proces postopka prisilne poravnave je usmerjen v tej smeri. Katarina Klep-Černejšek V gradnji je tudi cesta Stogovci-Slape. Novo asfaltno cestno prevleko naj bi cesta dobila do pomladi. _____Naje_ceste_____________ v gradnji Po prizadevanju župana Občine Majšperk so se pričela dela na asfaltiranju regionalne ceste R337 na odseku Majšperk - Jur ovci v dolžini 1 km proti Slapam. Dela izvaja, na podlagi sklenjene pogodbe z Direkcijo za ceste Republike Slovenije, Cestno podjetje Maribor. Kot smo izvedeli, bi naj v letošnjem letu izvedli zemeljska dela in izdelavo mostu, pomladi prihodnjega leta bi cestišče asfaltirali. V mesecu juliju letošnjega leta smo odprli novi most čez reko Dravinjo na cesti Rogatec — Majšperk. Sedaj pa je že na isti cesti v gradnji novi most čez Skralško v Zg. Sveči. Tudi tokrat je izvajalec del, po naročilu Direkcije za ceste Republike Slovenije, Gradis iz Celja. Na cesti, ki vodi iz Majšperka do Rogatca je v gradnji že drugi most —- tokrat v Zgornji Sveči. Na posnetku delavci Gradisa v polni gradnji. Izvajanje zimske službe na območju Občine Majšperk v zimski sezoni 1996/97 Zimska služba na območju Občine Majšperk se bo v zimski sezoni 1996/97 izvajala po naslednjem prioritetnem vrstnem redu: I. prioriteta: Dela za zagotavljanje prevoznosti cest se izvajajo v času med 5. in 22. uro. Začasne ustavitve so možne v času med 22. in 5. uro ter dela prostih dneh. Stalno odvijanja prometa je omogočeno z uporabo verig. V času pluženja višina snega ne sme presegati 20 cm. V prvo prioroteto izvajanja zimske službe na območju Občine Majšperk spadajo vse lokalne ceste in pomembne javne površine. II. prioriteta: obsega ceste, ki se plužijo dokler je to možno z normalnimi plužnimi sredstvi, potem pa se zapro. Zapore cest so možne Trajajo lahko do dva dni, oziroma krajevnim prilikam ustrezno. Odvijanja prometa je možno z uporabo verig. V drugo prioriteto pluženja spadajo krajevne ceste, ki povezujejo naselja in je na njih vezanih 5 gospodinjstev. III. prioriteta: obsega ceste, ki se v zimskem času ne morejo vzdrževati in se z zapadlim snegom zapro za promet. Na začetek in konec cest se namestijo prometni znaki za zaporo cest. Izvajanje zimske službe po krajevnih skupnostih KS MAJŠPERK: Izvajanje zimske službe na krajevnih cestah in javnih površinah v naseljih Majšperk in Breg, kjer se plačuje nadomestilo za stavbno zemljišče ter izven teh naselij: k. c. Medvedce — Turnuže, k. c. Medvedce — Savinsko, k. c. Vrhe — Podlože, k. c. Medvedce II — Savinsko, k. c. Lešje — Koritno, k. c. Sp. Sveča — Dežno (meja), k. c. Sp. Sveča — Rabuda, k. c. Skrblje — Jelovice, k. c. Planjsko Vildon, k. c. Sitež — Vinarje, k. c. Breg — Skrblje, k. c. Stanečka vas — Stogovci. KS PTUJSKA GORA: Cesta do mrliške vežice, trg Ptujska Gora, k. c. Sevce — Ptujska Gora, k.c. Ptujska Gora — Doklece, k. c. Vrhe — Rober, k. c. Slape — Janški vrh, k.c. Stogovci — Muljek, k.c. Ptujska Gora — Savinsko. KS STOPERCE: k. c. pokopališče, k. c. Stoperce — Gnani vrh, k. c. Stoperce — Stiperce, k. c. Stoperce — Sučje, k. c. Grdina — RTV pretvornik, k. c. Zgornja Sveča — Rosovec, k. c. Zg. Sveča — Slapečjak, k. c. Zg. Sveča — Razbonk. KS ŽETALE: k.c. šola — pokopališče, pločnik, plato pred gasilskim domom, k. c. Marinja vas — Dolena, k.c. Potni vrh — Dobovško — Tkavc — Grabe, k.c. Dobrina — Kočice — Marinja vas, k. c. Vodole — Boštjan — Rogatnica, k. c. Globočec — Prekože — Konik, K.c. Prekože — Veliki vrh — Ravno, k.c. Dobrina — Dol, k. c. Jesenica — Resenik. Izvajanje zimske službe Z vsemi izvajalci zimske službe je sklenjena ustrezna pogodba: — lokalne ceste: zimsko službo na lokalnih cestah izvaja Cestno podjetje Ptuj na nekaterih odsekih pa kooperanti: • KS Majšperk — ŽOLGER Jože, HAJŠEK Leopold, NO VIN A Marjan • KS PTUJSKA GORA — ŠELIGA Vili . KS STOPERCE — TACIGA Srečko, LORBER Martin . KS ŽETALE — STANJBERGER Izidor, GAJŠEK Franc, SKLEDAR Stanko (Strojno društvo) Vsi navedeni izvajajo zimsko službo na posameznih območjih na krajevnih cestah. Predlagamo, da se v primeru zapletov pri izvajanju zimske službe najprej obrnete na posamezne izvajalce. Nadzor nad pluženjem cest bodo vršili: Jože Krivec, Jože Korez, Marjan Gorčenko. S strani Občine Majšperk si želimo, da bi izvajanje zimske službe potekalo v medsebojnem sodelovanju in brez zapletov. Jože Krivec Kulturni spomeniki - naše župnije se predstavljajo Sveti Miklavž - . dobrotnik zavetnik v • • zupni/e Majšperk Leta 1261 je v dosedaj raziskanih spisih prvič omenjena cerkev sv. Nikolaja (Miklavža) v Majšperku. Cerkev je Litografija majšperskega gradu nad cerkvijo iz Reichertovega albuma Einst und jetzt, 1864 bilo prvotno podružnica pra-župnije Hoče. Gotovo se je izločila pred letom 1261, kot vikariat. Zabeleženo je tudi ime prvega župnika “Henrika”. Gornjegrajski urbar leta 1426 beleži pet vikariatov, med njimi je tudi sv. Nikolaj v Majšperku. ne, tako da manjka mnogo podatkov, ki bi lahko koristili pri iskanju podatkov o župniji in cerkvi. Letnica 1609 je omenjena na krstnem kamnu. Na podboju kamnitih vhodnih vrat pa je letnica IBS 1639, verjetno pa je bila tak- Cerkev je posvečena sv. Miklavžu, na glavnem oltarju je slika zavetnika cerkve in fare, delo je neznanega avtorja. Od prvotnih petih oltarjev, so ostali samo trije in še ti so zelo osiromašeni. Leta 1545 v strasburškem zapisniku že zasledimo imenovanje župnije sv. Nikolaja v Majšperku. Lahko trdimo, da je župnija gotovo predjožefin-ska (F. Kovačič, Zgod. Lavantinske škofije, str. 77/78). Kdaj je bila cerkev pozidana ni znano. Matične knjige so bile v požaru dodobra uniče- rat končana pozidava sedanje cerkve. Obstaja utemeljena možnost, da je prvotna cerkev bila postavljena v smeri sever-jug. Slog cerkve je mešanica med gotskim in romanskim slogom, seveda s poznejšimi bolj ali manj posrečenimi dozidavami. Leta 1927 je bila cerkev obnovljena in takrat je kamnita strešna kritina bila zamenjana z bobrovcem, samo zvonik je ostal pokrit s kamnom-škriljem. Prezbiterij so tega leta obdali s podpornimi stebri in na novo so uredili zakristijo, ki pa je bila, neznano kdaj, dograjena že prej. Poslikava, ki je vidna le delno, je bila izvršena leta 1823 in 1869 ter še leta 1927. Leta 1869 je bil nabavljen križev pot, ki ga pa danes ni več. Leta 1887 so bile nabavljene nove orgle, dvomanuelne, izdelal jih je mojster Franc Naratt. Teh orgel žal danes ni več v cerkvi, ker so bile prodane. Sedaj jih uporabljajo pri sv. Ožbaltu v Ptuju. Leta 1989 so bili nabavljeni novi zvonovi, saj je prejšnje vzela zadnja vojna vihra. Ob tej priliki je bilo obnovljene še ostrešje cerkve in kritina. V prostorih nekdanjega gospodarskega poslopja je bila dograjena tudi učilnica. Leta 1994 pa je bilo obnovljeno ostrešje župnišča, ki pa je še vedno v slabem stanju. OBNOVA PODRUŽNIČNE CERKVE SV. BOLFENKA Cerkev se omenja v do sedaj znanih virih že pred letom 1400, prvotna cerkev ali kapela pa je bila verjetno grajena še pred tem letom, saj o tem pričajo vidne dozidave. V vseh vizitacijski zapisih se omenja ta cerkev, kot revna Podoba obnovljene majšperske cerkve — ponos in središče Majšperka in vedno popravila potrebna. Ob cerkvi je tudi pokopališče, ki je bilo osnovano predvsem zaradi hudih in dolgih zim, ko je bilo nemogoče mrtve pokopavati na farnem pokopališču; tako farni kronist. Leta 1986/87 je bila začeta obnova podružnične cerkve sv. Bolfenka v Halozah. Obnova je bila potrebna, vendar je zaradi enkratnosti in pristnosti cerkve to tudi združeno z velikimi stroški, ki pa bi jih fara komaj zmogla. V predlanskem in pa posebej v lanskem letu smo nadaljevali z obnovo s pomočjo Ministrstva za kulturo in kakor zakon zahteva — s soudeležbo občine. Neprecenljivo delo pa je bilo opravljeno predvsem s prostovoljnim delom faranov. Obnovljen je bil zvonik in prezbiterij ter glavna ladja. Vse to je bilo prekrito tako, kot je bilo nekoč in je najbolj trajno s kamnom — škriljem. Nasvete, kako obnovo voditi, nam je nudil g. Gojkovič iz zavoda ZVNKD Maribor. S strani Ministrstva za kulturo si je cerkev ogledal in dal tudi napotke g. Silvester Gaberšček, ki je sekretar na tem ministrstvu. Uspelo nam je tudi povabiti v naše kraje g. akademika Emilijana Cevca, ki se je močno zavzel in organiziral sodelovanje naših najboljših strokovnjakov na področju ohranjanja kulturne dediščine naših prednikov. Janko Frangež Obnova podružnične cerkve sv. Bolfenka na Jelovicah MAJŠPERK — SVEČANOST OB ODPRTJU NOVEGA OTROŠKEGA VRTCA Kaličopkova druščina dobila nove prostore Marca letos pričeta gradnja novega otroškega vrtca ob Zdravstvenem domu v Majšperku se je uspešno zaključila. Po 20-ih letih domovanja v starem gradu so predšolski otroci in vzgojiteljice dobili nove, prijaznejše bivalne prostore. Zaradi dodatne prostorske kapacitete bodo lahko v varstvo sprejele še nekaj Kaličopkovih prijateljev. Prisrčne slovesnosti so se ob nenavadno toplem jesenskem popoldnevu udeležili številni povabljeni gostje, pa tudi množica so v tako kratkem času uspeli ne le začeti, temveč načrtovane cilje tudi uspešno izpeljati do konca. Da bi bilo bivanje in delo za zaposlene vzgojiteljice, v novih prostorih še bolj prijetno in predvsem lažje, je Ministrstvo za šolstvo in šport novemu vrtcu podarilo računalnik z opremo znamke Pentium. V prihodnji dveh letih pa naj bi občini Majšperk povrnili še okoli 38% stroškov izgradnje v višini 27 milijonov tolarjev. V okviru novozgrajenega objekta, ki ga je v nekaj mesecih zgradilo gradbeno podjetje Sproščen nastop na/mlajših iz vrtca Majšperk v spremstvu vzgojiteljice. Po slavnostnem dogodku otvoritve še podpis na trak, ki je preprečeval vstop v objekt. Štajergrading iz Ormoža, je na nekaj manj kot 500 kvadratnih metrih skupnih notranjih površin poleg vrtca urejena še manjša lekarna. Tudi izgradnja slednje je bila v občini še kako potrebna, če ne že zelo nujna. Večji del — dobrih 300 m2 notranjih prostorov — je v skupnem objektu namenjenih otroškemu varstvu, ki bo urejeno v treh oddelkih. Prostora bo torej dovolj še za nekaj novih malčkov, ki so morali doslej zaradi prostorske stiske in neustreznih prostorov iskati varstvo v sosednjih občinah. Katarina Klep-Černejšek občanov, ki so se nove pridobitve na trenutke veselili bolj kot otroci. Po vsebinsko pestrem in izvirnem kulturnem programu, ki so ga poleg otrok iz vrtca oblikovali še osnovnošolci, sta tukašnji župan Franc Bezjak in državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport mag. Teja Valenčič prerezala otvoritveni trak ter tako novozgrajeni objekt predala v uporabo svojemu namenu. Še posebej veselo pa je zbrana množica v svoji sredini pozdravila mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja, ki je vrtec blagoslovil. Nedvomno bo 4. november odraslim ostal v spominu po številnih izrečenih pohvalah, priznanjih in dobrih željah za v prihodnje, mlajšim obiskovalcem pa predvsem po Kali-čopkovi družbi, ki se je z domiselno in zabavno otroško predstavo pričela že v dopoldanskem času. Majšperški vrtec je, po besedah mag. Valen-čičeve, med 190-imi novograjenimi objekti v Sloveniji, ki jih financira Ministrstvo za šolstvo in šport v tem letu, edini, ki je bil vseljen še v istem letu, kot so se pričela gradbena dela. Za to pa, kot je poudarila državna sekretarka za šolstvo, velja izredna pohvala vodstvu občine in izvajalcem del, ki ... ™ - 1U1M Jpn » ■KI V / ,*r -M rmi v I--H- 1 if Med zbranimi na otvoritvi vrtca v Majšperku poleg župana Franca Bezjaka in ravnateljice J VVZ Ptuj Boženo Bratuša, še stoji sekretarka MSS ga. Teja Valenčič in mariborski škof dr. Franc Kramberger. MED NAMI • MED NAMI • MED NAMI • MED NAMI • MED NAMI • MED NAMI • MED NAMI Dan šole v Majšperku Pred dnevi, natančneje 3. decembra, so učenci in delavci OŠ Majšperk, praznovali dan šole. Ob tej priložnosti so se učenci predstavili s številnimi aktivnostmi, ki spremljajo vzgojno-izobraževalni program na osnovni šoli. Skupaj z zaposlenimi na šoli pa so opozorili tudi na prostorsko stisko, ki omenjeno šolo, spremlja že več let. Javni vzgojno-izobraževalni zavod Osnovne šole Majšperk sestavljajo tri enote- poleg centralne OŠ Majšperk še podružnici v Stopercah in na Ptujski Gori. Skupaj šolo obiskuje šole 442 osnovnošolcev -— od tega jih je na matični šoli vpisanih 364, v Stopercah 24 in na Ptujski Gori 54 otrok. Zaradi prostorske stiske na matični šoli poteka pouk v dveh izmenah. V popoldanskem času imajo pouk v glavnem učenci, ki bivajo v neposredni bližini Majšperka, saj v popoldne na šoli ni organiziranih avtobusnih prevozov. Od 364 vpisanih učencev je kar 194 vozačev, ki se vsakodnevno vozijo iz smeri Sestrže, Naraplje in Stoperce. Da bi premagali prostorsko stisko, bi ta trenutek na OŠ Majšperk potrebovali še štiri učilnice. Prav tako na šoli ni jedilnice, po temeljiti prenovi kliče kuhinja, prostorska stiska pa je tudi v telovadnici. Katarina Klep-Černejšek Šola nekoč in danes Dne 3. decembra 1996 je Osnovna šola Majšperk pripravila kulturni program (včasih proslava) pod nazivom DAN ŠOLE V MAJŠPERKU. Počastila je spomin na rojstvo naj večjega slovenskega pesnika Franceta PREŠERNA, 30 — letnico gradnje prizidka k staremu delu OŠ, predvsem pa dopolnitve in dodatne dejavnosti na šoli v teh letih. Vsekakor pohvale vredno od časov, ko so gulile šolske klopi v Majšperku še naše generacije. Pa sploh ne mislim, daje bilo takrat slabše. Nasprotno! Življenje je sicer potekalo v bolj skromnih merilih, vendar mislim, da so na tiste čase vsem ostali lepi spomini. Spomini pa segajo tudi v čas, ko je Majšperk deloval bolj kulturno. Delovala je godba na pihala, tamburaški zbor, kino, vseskozi pevski zbor... In vsi ti so se lahko skupaj s programi učencev iz Osnovne šole predstavljali na proslavah on praznikih. In ravno zaradi tega sem se odločila, da svoje misli zgrnem v pisanje. Marsikdo izmed krajanov Majšperk in okolice verjetno pogreša takšne proslave ali kakršnokoli druge prireditve, vem, da se časi spreminjajo in vsak kraj oziroma občina pač nekaj izgubi ali pridobi. Zato naj povem, da sem bila tega prisrčnega programa na osnovni šoli v Majšperku še tembolj vesela. Hvala vsem nastopajočim in njihovim mentorjem, prav tako pa hvala vsem govornikom, ki ste s tako lepimi besedami in mislimi popestrili ta program. Vanja Lampret Pa še nekaj smešnega Naša psica Kala je letos skotila prve mladiče. Pustili smo tri, kar je vsekakor zadoščalo, da je na dvorišču zmanjkalo prostora za prosto hojo. Kjerkoli si šel, si imel pod nogami eno izmed treh črnih malih kepic. Kepice so rasle, pričele so gristi in tekati vsepovsod, največ pa tam, kjer to sploh ni bilo potrebno. (Spati so hoteli kar na pragu, tekali in mendrali so po vrtu, se skrivali pod avto...). Ko so bili stari dva tedna, je hči Dunja vzela koledar ter jim določila imena: Jaka, Karl in Lenčka. Kužki so rasli in postajali zmeraj bolj nagajivi. Toda zgodilo se je, da njihova mama ni imela več dosti mleka, da bi jih nahranila. Kaj zdaj? Pri nas imamo nekaj koz in glede mleka ni problema. Toda, ali lahko pijejo tako mladi kužki kozje mleko? Poklicala sem veterinarja in ga to tudi vprašala. Pa mi je povedal, da je kozje mleko zelo zdravo in ga tudi kužki lahko brez skrbi pijejo. Ampak pazim naj le na to, da ne bodo pili mleka od koze z rogovi! Pa sem pazila! Kužki so lepo napredovali in ko je prišel čas oddaje, je zanje nastalo pravo povpraševanje. Eden za drugim so odšli od svoje mame in naenkrat je dvorišče postalo prazno. Kako je bilo žalostno! In veste, kaj se je zgodilo, ker so pili kozje mleko? Lenčka je postala najlepša lemberška psička, Karl je pravi lepotec, črn, s svetlečo rahlo skodrano dlako ter širokimi šapami, Jaka pa je žal postal “kurji zveličar” (izraz njegovega gospodarja). Podavil in pohrustal je že vse kokoši na domačem dvorišču, sedaj gleda že k sosedovim. Jaz pa doma razmišljam in ugotavljam: čisto vseeno bi bilo, če bi naši kužki pili mleko od rogatih ali nerogatih koz, ko pa ene in druge dajejo enako zdravo mleko, ne davijo kokoši, prav tako pa tudi psom ne zrastejo rogovi, ali ne? Vanja Lampret Opravljena analiza vina Vino, produkt trdega, poštenega dela, je bilo predmet analiz tudi v letošnji jeseni. V tem času se da še kaj narediti, maja bo že prepozno, saj je takrat vino izgrajeno. Kmetijska svetovalna služba je, tako kot že nekajkrat doslej, opravila analizo vina na: prosti sladkor, žveplo in skupno kislino. Analiziranih je bilo skupno 106 vzorcev iz treh območij Haloz: Janškega vrha, Stoperc in Žetal. Rezultati se razlikujejo od tistih v odličnih letnikih (1971, 1983, 1992 in 1993), saj je letošnji letnik že na splošno bolj kisel. Opazen pa je napredek na področju kletarjenja, saj je komaj kakšen Bekser oziroma vonj po žveplovodiku. Vina so večinoma okusna in dobra, lepa, čista in harmonična. Dobro kletarjenje pomeni tudi dobra vina, če je seveda bilo grozdje kvalitetno. Pozne trgatve dajejo bolj pitna in manj kisla vina. Ponekod je zaradi slabše fermentacije prišlo do pretvorbe jabolčne kisline v mlečno, ali pa ni bilo ustrezno žveplanje ali umik z drožev s pretokom. Edino prave vinske kvasovke prenesejo na našo srečo veliko količino žvepla, zato je žveplanje vina zelo priporočljivo, ker tako tudi ostane dalj časa na zraku neoksidirano (ne potemni) — optimalna količina žvepla je 20-25 g/l. Če je vino slajše, z okusom ne zaznamo vse kisline in je zato manj kislo. V kolikor bi želeli dosladkati mošt ali tudi kasneje vino, se ravnamo po zakonu o vinu (Uradni list RS, št. 16/74, oziroma Pravilnik o dosladkanju, Uradni list RS, št. 16/78), dovoljenje o dosladkanju izda Upravna enota Rs (oddelek za kmetijstvo), izvršitev dosladkanja prijavimo pri istem upravnem organu. En kilogram sladkorja, dvigne prostornino za 0,6 litra. Kakšni so rezultati meritev Sladkor (g/l) mg/l žveplo Kislina (g/l) Janški vrh 10,1-13,9 10-20 9,2-10 Stoperce 4,4-7,6 5,9-8,9 9,3-10,3 Žetale 0,2-2,2 2,8-7,4 10,2-11 Pri sladkorju so bistvene razlike med vsemi tremi kraji (najslajša vina ima janški vrh), pri žveplu se Žetale razlikujejo od Janškega vrha in Stoperc (najboljše so žveplali spet na Janškem vrhu), pri kislini pa se Žetale razlikujejo od Stoperc in Janškega vrha (ki ima spet najnižjo kislino). Test je narejen pri 5% tveganju za srednjo vrednost. Najpomembnejšo ugotovitev, ki izhaja iz rezultatov, je, da je v povprečju povsod potrebno žveplanje z 1-2 traka na 100 1. Ker tega, še predvsem v Žetalah, praktično skoraj ni, je tako nezaščiteno. Janko Muzek, dipl. ing. agr., svetovalec MED NAMI • MED NAMI • MED NAMI • MED NAMI • MED NAMI • MED NAMI • MED NAMI Žetale - delovanje strojnega krožka ŽETALAM EC - NOVA OBLIKA MEDSOSEDSKE POMOČI V Krajevni skupnosti Žetale, razpotegnjeni po številnih okoliških hribih, je zamisel o uvedbi strojnega društva, kot praktične oblike medsosedske pomoči, že dolgo lebdela v zraku. Februarja letos, ko je snežna odeja še na debelo pokrivala kmetijske obdelovalne površine, pa so se v Žetalah lotili tudi konkretnih nalog za uvedbo tovrstnega združenja. Danes se lahko 32 članov Strojnega društva Žetalanec pohvali kot prvo med več kot 30 tovrstnimi društvi, včlanjenimi v Zvezo strojnih krožkov Slovenije, ki so registrirani po novem zakonu o društvih. Preostalih 47 strojnih društev, kolikor jih je v naši državi, tovrstna birokratska preobrazba še čaka. Po premaganih začetnih težavah so člani Strojnega društva Žetalanec prepričani, da bodo lahko delo v prihodnji kmetijski sezoni opravljali veliko bolj kakovostno in organizirano. V iztekajočem letu se je namreč pogosto dogajalo, da so jih sokrajani ob določenih dnevih dobesedno zasuli z naročili, tako da so morali nekaj storitev tudi odpovedati ali pa prestaviti na kasnejši čas. Člani strojnega društva Žetalanec na enem od rednih mesečnih sestankov. Na posnetku jih je le slaba tretjina, kar dokazuje, da delo na kmetiji tudi v zimskem času ne počiva. Namen združenja, kakor zatrjuje predsednik žetalskega Strojnega društva Izidor Štajnberger, nikakor ni dobičkonosna dejavnost, temveč medsosedska pomoč, ki so je še zlasti manjši kmetje zelo potrebni. Drage kmetijske mehanizacije si namreč marsikateri izmed njih ne more kupiti. Pomoč med elani društva je brezplačna, oziroma se opravljena usluga povrne s protiuslugo. Vsi drugi naročniki pa morajo opravljeno storitev plačati. Cene stroškov kmetijske mehanizacije se obračunavajo po veljavnem ceniku, ki ga določa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V letošnjem poskusnem letu delovanja so člani Strojnega društva Žetalanec prejeli največ naročil za oranje, razvažanje gnoja, spravilo lesa, krme..., opravil torej, za katere imajo člani lastno kmetijsko mehanizacijo. V prihodnje imajo člani Strojnega društva veliko načrtov. Organizirati nameravajo strokovne ekskurzije, pripraviti predavanja kmetijske svetovalne službe ter s povezovanjem s tovrstnimi društvi v drugih krajih omogočiti meddruštveno izposojo določenih strojev, ki jih kmetje doslej v Žetalah še nimajo. V zimskem času naj bi bila njihova glavna dejavnost pluženje krajevnih cest. Toda zaenkrat, kot zatrjujejo člani, so tovrstni načrti zaradi nedorečenega financiranja še v zraku. Samo upamo lahko, da se bodo prizemljili še pred snegom. Katarina Klep-Černejšek 28, 2250 Ptuj obvešča vse kmetijske proizvajalce na območju Občine Majšperk, da ima redno vsak ponedeljek in sredo govorilne ure. V Stopercah (Gostilna Bedrač) — v ponedeljek od 8.30 do 10.00 ure V Majšperku (dvorana občine) — ponedeljek od 10JO do 12.00 ure — v sredo od 8.00 do 10.00 ure V Žetalah (prostori KZ Ptuj) — v sredo od 10JO do 10.00 ure Kmetijska svetovalna služba pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, Ormoška cesta Začetek urejanja reke Dravinje Reka Dravinja je eden izmed redkih večjih vodotokov v državi, ki v svojem osrednjem delu poplavlja tudi do 10-krat v letu in povzroča veliko škode v kmetijstvu, na infrastrukturnih objektih ter posredno škodo v gospodarskih dejavnostih, zaradi prekinjenih komunikacij ob poplavah. Problem poplavljanja reke Dravinje na območju občin Majšperk in Slovenska Bistrica je že dolgo poznan. Od leta 1961 do 1991 je bilo izdelanih 12 elaboratov študij in projektov, kako zmanjšati, oziroma preprečiti poplavljanje. Šele vodnogospodarska in ekološka študija Dravinje iz leta 1993 je dala strokovne rešitve, ki predvidevajo zagotavljanje 5-letne poplavne varnosti in so tudi okoljavarstveno najbolj sprejemljive. Že kmalu po nastanku nove Občine Majšperk, v začetku 1995. leta, je župan g. Franc Bezjak sklical prvi sestanek s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter Vodnogospodarskega podjetja Ptuj, da bi začeli reševati probleme v zvezi s poplavljanjem reke Dravinje. Po še dveh razgovorih v letošnjem letu pa kaže, da so se stvari končno začele premikati. Na zadnjem sestanku, ki ga je ponovno sklical majšperski župan dne 04.11.1996, so bili prisotni: državni sekretar v Ministrstvu za okolje in prostor g. Radovan Tavzes, župan Občine Slovenska Bistrica, direktor VGP Drava Ptuj, predstavniki Vodnogospodarskega biroja Maribor in predstavniki prizadetih lastnikov zemljišč ob Dravinji. Najvažnejši zaključek razgovora je bil, da je treba v skladu z izdelano študijo iz leta 1993 začeti takoj izvajati urejanje reke Dravinje od Doklec poti Draži vasi v dolžini 22,4 km. Dela se naj izvajajo fazno, tako da bo celoten odsek struge urejen v 4 do 6 letih, pričetek del pa naj bi bil že v letu 1997. Ker ima majšperska občina v svojih prostorskih aktih že vnešeno urejanje struge Dravinje, so dela na prvem odseku med Doklecami in Slapami že stekla v mesecu novembru letošnjega leta. Dravinja je dinamičen vodotok, zato se bodo Regulacija Dravinje pod mostom v Slapah - december 1996 izvedbeni projekti za dela v naslednjih letih izdelovali vsako leto sproti. Občina pa mora poskrbeti, da bodo vsako leto zagotovljena sredstva v državnem proračunu. Zadeve, ki jih v prejšnjih letih nikakor ni uspelo rešiti, smo v novi občini le pognali v tek, zato v naslednjih letih z optimizmom pričakujemo bolj normalne življenjske pogoje ob reki Dravinji. Marjan Gorčenko DOBI« M A It E NJE V uredništvo občinskega glasila je prispelo pismo, z obsežno vsebino, v kateri občan opozarja na kar nekaj pomanjkljivosti, ki ga v kraju motijo. Kolikor vem, naj bi besedica “marnje”pomenila ustno izmenjavo novic in zanimivosti med krajani še iz časov, ko še niso poznali današnjih sredstev obveščanja. Toda prav tako kot v dandanašnjih dnevnih novicah se ni poročalo samo o lepih in veselih stvareh, pač pa tudi o čem bolj perečem in morda malo bolj vsakdanjem, motečem... Morda je v človeški naravi, da nekdo raje razpravlja o negativnih stvareh. Če pa hočemo izmenjati med sabo “dobre” marnje, je nujno treba obravnavati tudi kaj dobrega. Včasih je potrebna dobronamerna kritika, ki je namreč lahko konstruktivna, če pripomore, da se nekatere stvari obrnejo na bolje. Zato mi dovolite, da posežem v te domače marnje in natrosim nekaj svojih opažanj, ki jih verjetno vidijo tudi drugi, le da nihče o njih ne marnja. Tvegal bom pač, da me bo morda kdo zato postrani gledal — vendar upam, da tole moje pisanje ne bo končalo v košu. V zadnjih Marnjah piše o odprtju mostu preko Dravinje, kar je lepo in prav. Se zlasti me veseli, daje na njem našel prostor tudi kip sv. Janeza Nepomuka, čeprav do sedaj sploh nisem vedel, koga kip predstavlja. Kolikor se spominjam iz otroštva, sta njega dni stala ob mostu dva kipa, vsak na svoji strani, zato me zanima usoda drugega kipa. Prav tako se še dobro spominjam slike na pročelju gradu ob mostu, ki so jo prepleskali ob renoviranju gradu. Zanima me čemu? Ali bi se morda ne dala restavrirati tudi ta podoba — mislim, da Matere božje. Moti me celotna fasada gradu, saj se mi zdi pre-temna. Druga stvar, ki me muči, pa je stara brv preko Dravinje pri Stanečki vasi. Ta brv je po mojem prava majšperska sramota. Ne vem, zakaj je raje ne odstranite, preden bo zahtevala kako človeško življenje: Se bolje bi pa bilo, da bi se namesto nje postavila nova, trdna in zanesljiva, saj je brv na tem mestu bila že odkar pomnim. Človeku, ki ne premore jeklenega konjička, lahko prihrani marsikateri korak, če se nameni na drugo stran. Tudi na tej brvi nas križ opozarja, da se je tu morala zgoditi tragedija in ne vem, zakaj čakamo na novo in nihče nič ne ukrene. Kako besedo bi bilo dobro zastaviti še o eni pridobitvi naše občine, o kateri še nisem zasledil nobene “marnje”. To je repetitor ali kakor se že reče visokemu stolpu, ki s svojo rdečo lučjo mežika dol v Majšperk. Na slovesni otvoritvi se je zvrstilo kar nekaj govornikov in vsi so poudarjali, kako bo ta pridobitev v marsičem koristila okoličanom. Res smo za to slovesnost dobili nekaj kamionov gramoza na cesto in ob otvoritvi nas je obiskalo večje število ljudi, ki drugače pozabljajo na Haloze. Toda prav vsi slavnostni govorniki so hote ali tudi nehote pozabili, da ima ta stvar tudi svoje stranske učinke. Kot prvo, nova pridobitev porabi zase občasno dosti električne energije, kar najbolj občutijo razni gospodinjski aparati, ki jim zmanjka moči za normalno delovanje. Odkar deluje ta nova pridobitev, so se začele v bližnji okolici dogajati nenavadne stvari — skoraj neverjetne. Stolp namreč deluje kot nekakšen TV daljinski upravljalec in ti tako mimogrede, kot za šalo, prestavi kak kanal na drugo frekvenco ali pa ga sploh izključi. Problem je v tem, da je treba poklicati strokovnjaka, ki ti vsaj za nekaj spet nastavi televizijski sprejemnik. Taka so moja kritična opažanja. Upam, da zaradi njih ne bo zamere, ampak bodo pripomogla, da se stvari izboljšajo. Anton Zajšek-Anzi Grad ob Dravinji je v postopku denacionalizacije. Dokler ta zadeva ne bo rešena, občina ne more urejati tega gradu. Brv čez reko Dravinjo v Stanečki vasi pa je v programu reševanja sočasno z regulacijo Dravinje. Zlasti na zadnje omenjeno pripombo, je poiskalo odgovor Gasilsko društvo Majšperk, ki je investitor repeti-torja. Za strokovno mnenje so že zaprosili Upravo za zaščito in reševanje Ptuj. Njihov odgovor bomo objavili v naslednji številki. Objava sponzorjev za pripravo miklavževanja Veselja ne bi bilo, če ne bi bilo dobrih ljudi (organizacij, obrtnikov, podjetnikov in drugih posameznikov). Pokrovitelj letošnjega miklavževanja je bila Občina Majšperk, ki je pokrila polovico stroškov miklavževanja. Razen nje so še miklavževanje omogočili še sponzorji, ki jim v zahvalo objavljamo njihovo reklamo. Tovarna volnenih izdelkov Majšperk vam želi srečo 1997 v objemu volnenih (dotikov) oblačil. Vabi vas, da izkoristite praznično ponudbo v mesecu decembru za nakup tkanin, volne in gobelinov v prodajalni TVI Majšperk, Breg 8, ob delavnikih od 8.00 do 18.00 ure in v soboto od 8.00 do 12.00 ure Praznične cene in količinski popusti veljajo za mesec december. Gradbene storitve in avtoprevozništvo Žolger vam stoji ob strani, če gradite ali rušite, prevažate ali odvažate. Ob vsajcem času za vas hitro in poceni avtoprevozništvo Žolger-Majšperk. Če želite kvalitetno kosilo, malico ali večerjo, za vas poskrbi Gostilna Marčič Dolinca-Majšperk Novo leto_ se zelo hitro bliža. Da bo miza polna dobrot, se oglasite v Špar Marketu Topolnik-Majšperk. Po novo obleko pridite v Šiviljstvo Demol-Majšperk Lepa darila boste našli v Tbgovini Sonček-Breg Če hočete še letos zamenjati kuhinjo, jo hitro naročite v Mizarstvu Cep Franc-Sestrže Novi hladilnik napolnite v Trgovini Pri smreki-Ptujska Gora Pred novim letom se lahko oglasite pri Idi Lorber v Majšperku, za vodenje poslovnih knjig. Marsikaj lesenega, tudi pručko, dobite v Mizarstvu Doberšek-Lešje Dobro jedačo in pijačo pripravlja Okrepčevalnica Gastro-Ptuj Gradbene storitve lahko naročite pri Purg Alojzu-Stranske Makole Zahvaljujemo se še Društvu kmečkih žena Majšperk za pecivo, s katerim so se posladkali otroci in starši. Avtobusno prevozništvo Peršuh iz Dragonje vasi je omogočilo cenejši prevoz otrok in staršev. Tudi vsem ostalim, ki so tako ali drugače prispevali, da je prireditev uspela, se zahvaljujemo. Bilo jih je veliko - hvala! Kulturno umetniško društvo Majšperk MAJŠPERK — OTROKE OBISKAL PRVI DECEMBRSKI JUNAK OBISK SVETEGA MIKLAVŽA Sveti Miklavž — otrokom zagotovo najljubši decembrski svetnik je tudi letošnje leto svojo ob-daritveno pot pričel nekoliko prezgodaj. Tako se je med nami v Halozah za dobro uro pomudil že v nedeljo 1. decembra, nato pa urno odhitel naprej. Do šestega tega meseca je moral namreč obdariti še precej pridnih otrok, ki jih dandanes prav v nobeni občini ne manjka. Poleg skromnega darila pridnim predšolskim otrokom ponavadi podari še prijazno besedo, s tistimi nekoliko manj ubogljivimi pa obračunata njegova spremljevalca parkeljna. Toda tokrat v majšperski občini nista imela dela. Za razliko od prejšnjih let so organizacijo letošnjega miklavževanja na občinski ravni prevzeli mladi člani Kulturno-umetniškega društva Majšperk. Dvorana Tovarne volnenih izdelkov je bila tako po dolgem času znova polna otrok in staršev, ki so nestrpno pričakovali Miklavžev prihod. Nanj ni bilo potrebno predolgo čakati.Kmalu je v spremstvu angelov in parkeljnov prikorakal v prostor in prireditev se je pričela. V kratkem kulturnem programu so se zbranim predstavili osnovnošolci, ki se Miklavža in njegovih spremljevalcev parkeljnov že zdavnaj ne bojijo več. Pri organizaciji prireditve, ki tako mladeži kot starejšim vzbudi prijetne spomine, so tudi letos na pomoč priskočili številni sponzorji in donatorji. Blizu 50 se jih je nabralo vseh skupaj. Vsak je pač prispeval po svojih zmožnostih in prav vsem naj še enkrat velja iskrena hvala. Posebna zahvala pa velja tudi aktivu kmečkih žena iz Majšperka, ki so obiskovalce pogostile s okusnim drobnim pecivom. Med otroci v Majšperku parkeljni niso imeli dela. Bo že držalo, da so otroci tod naokoli dovolj pridni in ubogljivi. In kdo je pravzaprav svetnik, ki tako skrbno že vrsto let obdaruje otroke? Legendarni junak se navezuje na živo osebo, škofa Nikolaja iz Mirne v Likiji (zdaj Turčija), ki je umrl v 4. stoletju. Pozneje naj bi njegove ostanke prenesli v italijanski Bari. Od 11. stoletja naprej je Miklavževa priljubljenost izjemno narasla. Ime izvira iz latinskega Nicolaus, to pa iz sestavljenega grškega Nikolaus, kar pomeni “Zmaga v boju” in “Narod, ljudstvo”. V obliki Nikolaj je pri nas izpričano iz leta 1213 v Izoli (Nicolaus). Oblika Miklavž je najbrž nastala v 14. stoletju. V cerkvi je bil ta svetnik v časteh kot velik priprošnjik in čudodelnik, okrog katerega se je spletla vrsta legend. Prav zato je zaščitnik kakšnih 35 poklicev, pomočnik v različnih tegobah in patron mnogih držav in dežel. Katarina Klep-Černejšek Svečan prihod svetega Miklavža so spremljale mnoge radovedne otroške oči, za njim pa je pogledala tudi marsikatera mamica. DOBRE MARNJE |e glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 32, telefon in fax 062/794-422 UREDNIŠKI ODBOR: Potočnik Silvo, Rakovec Jože, Lorber Danica, Pernek Marija in Skok Marija. LEKTOR: Vera Planinc UREJANJE IN TISK: Tiskarna Vili Polajžers.p. Ptuj. Po mnenju Urada vlade za informiranje R Slovenije št. 4/3-12-1676/95-23/361 z dne 25. oktobra 1995, se šteje lokalno informativno glasilo DOBRE MARNJE za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 za katerege se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.