O kolik čudež je otrok nedolžen
k61ik ciidež je otrok nedolžen! Nebrojnih del v vesoljnem b6žjem stvarstvu Slabotno dete je najdražja stvar, — človeškemu ga ni zaiipal varstvu Nebes in zemlje večni Gospoddr:
IzroSil dete Bog krilatcem je nebesnim, Da čuvajo pred zlom ga dušnim in telesniin.
0 kdlik čudež je otrok nedolžen! Sin Božji sam vršft neba povelje Kot ljubo dete je prišel na svet, Okusil sam bolest je in veselje, Ki spremlja rdsne hipe mladih let —
Pokoren stdrišem, še bolj Bogu pokoren
Z detinstvom svojim vzgled mladini dal je vzoren.
0 kolik čudež je otrbk nedolžen! Nikomur ni z objeuiom vroeim javljal Ljubezni svoje naš Gospod in Bog, — Enkrat le, ko je truden blagoslavljal, Objemal in poljubljal dece krog —
Takrat ljubezen vso neskoneno, neizmerno V otroske duše dno jc vkoreninil verno.
0 kolik čiidež je otrok nedolžen! Naj  človek tudi zadnjo kal kreposti '     V nemirni duši zlobno je zatrl,
Naj mu v prevari britki vže v mladosti Ljubezni čut do bližnjika zamrl,
Če bčden vero vsb v človeštvo je izgubil — Kot nčkdaj  v boljših dnčh otr6ka bo-še Ijiibil.
0 kolik čiidež je otrok nedolžen! Kot božji dih je njernu čista duša, Temni je niti jedna pčdla strast, Nebeških rddosti sladkost okuša, Neznana ji jo zemska slava, čast, —
Gorje, kdor bi razdjal ta dušni raj detinski, —• PotApi v dnb inorjd zločinca kamen mlinski!
0 k61ik Siidež je otrok nedolžen! Z nijedniin grehoin on Bogfi ne žali, Prijatelj, brat mu je ves zemski rod. Pogndle v njem še niso grešne kali — Zato slovesno velel je Gospod:
Če ni kot ta otrok vesoljni rod človeški, Na veke mu zaprt uhbd je v raj nebeški!
0 k61ik Sudež je otritk nedolžen! Zat6 otrok postani, kdor prerano Izgubil srečo je detinskih let — In mir nekdanji v srce razbrzdano Z otroško srečo se nasčli spet, —
Potem otrok kedaj nebeškega Očeta
V presladko prejmeš last na vek — nebesa sveta.
Jos. Volc