Natisov 15.000. jSijerc" izhaja vsaki Nlek, datiran 2 dnevom I prihodnje nedelje. jhrocmna velja za Av-no: za celo leto ) kron, za Ogrsko i kron 50 vin. za celo kil; za Nemčijo slane j celo leto 7 kron; iijmgo inozemstvo se "ri naročnino z ožina visokost pošt-^forocnino je pla-bi naprej. Posamezne jitseprodajajo po 10 v. j Urednišlvo in uprav-iSvo se nahajata v IHiju, gledališko po-i štev. 3. Stev. 17. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80"— za »/1 strani K 40 — za '/, strani K 20 — za ■/« strani K 10-za '/i« strani K 5'— za Vss strani K 250 za '/«« strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primemo zniža. i" V Ptuju, v nedeljo <*ne 29. aprila 1917 XTHI. letnik _____i----------- in mir. Spomlad izrabljala je .ljudem vedno e lirične čute ; rože odpirajo svoje kelihe, postajajo hribi in planjave, bolniki novo življensko moč, srca se dvigajo vesoljno krasoto stvarstva. . . Itos - V tretjem letu stojimo, odkar se ne 6 oveštvo kakor v divjem besnem plesu potokih krvi, kultura in civilizacija sta [v razvaline, ljubezen je Sla sramežljivo inji kot veličastnega poslopja veli- tustva, . . Človeštvo tava po pokopališčih in nima misli za spomlad. . . 1 In ni čuda! Na zapadu bijejo Nemci z ;ueženo eneržijo, z kolosalnim samozata- in naravnost neverjetno požrtvo- "osrjo doslej nepoznane najgi-ozovitejše ■čilne bitke zoper milijone obupanih Fran- in strasti pijanih Angležev. Na vzhodu ari ogromna Rusija sama. da bi iz cSrizma uresničila svobodo narodov. an je premagan in le zvesta Grčija ihti jarmom angleško-frahcoskih zatiralcev e. Na laški meji pa strelja italijanski jjalec svoje kroglje proti našim nczavzetirn jam, proti jekleni steni naših mož; v pa trepeta pred pretečo nevarnostjo ofenzive, ki mu bode poplačala, ne r Judeža s srebmjaki, namreč s svin- denarjem njegovo efijalstvo. . . Povsod kri, — in sredi v tem morju L,e človeške krvi se poraja spomlad ! Prvi pomladanski solnčni žarki pa nam dajejo uri zavest, da se bode ogrelo človeške srce. anstvo človeške dušo se bode zopet zdra-in hrepenelo po edinem cilju : miru ! Že so kažejo znaki prihajajočega miru. seveda nimamo odgovornosti za vso pre-kri. za potoke solz bičanega človeštva. ' te vojne nismo pričeli in nismo hoteli; smo s svojimi zvestimi zavezniki le 'ocetnjavo, ki jo je hotel panslavizem skupno Jangleškim imperijalizmom razkosati in uni-% Hoteli smo, da ostane naše, kar jo bilo no naše in kar si ne pustimo iztrgati. Zato nasi mirovni pogoji lahki: pustite nam njavo. ne dotikajte se naše domovine, za-Sgnrite nam trajni mir in možnost gospodar-ga razvitka, — in mir pride! Dokler pa §e točke ne bodo uresničene, morajo govoriti ke in sablje. In kaj te v junaških rokah naiih vojakov pomenijo, to vedo sovražniki Jdobro! Ravno zato, ker čutijo našo moč, boje l mira, ki jim ne prinese zaželjenega cilja, bje se lastnega ljudstva, ki jim pričenja že z revolucijskimi prsti na duri trkati. Branijo ^e proti miru in stotisoči ljudi mora zaradi nadutežev na Angleškem, Francoskem in Italijanskem ter zaradi profita željnih kramarjev onkraj morja svoje življenje pro-iti. Naši sovražniki se boje miru, — to pa je dokaz, da bode ta mir kmalu prišel... In z mirom, z zmagovitim mirom nam pride prava, krasna spomlad . .. Svetovna I vojska. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. D u n a j, 19. Aprila. Uradno se danes razglaša: Vzhodno b o j i ; 6 e. V vzhodni G a-1 i c i j i, zlasti v oddelki Z b o r o w u, živahnejše bojevno delovanje cakor v zadnjih dneh. Namestnik igeneralštabnega šefa pl. JHo f er, fml. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 19."aprila (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. Armada nemškega prestolonaslednika. Najdena povelja dokazujejo, kako daleč so bili napadalni cilji dne 16. t. m. v boj vrženih francoskih divizij postavljeni: Na noofenem kraju se nade francoskega vodstva niso izpolnile, na nobenem kraju niso čete niti približno svoj taktični, kaj šele svoj strategični cilj dosegle. V noči od 17. na 18. posrečil se je Francozom neki krajevni napad pri B r a y^T Tekom dneva na večih krajih visočinske fronte Chemin des Dame s, s posebno lju-tostjo pri C r a o n n e peljani opetovani napadi sovražnika ao se pod krvavimi žrtvami izjalovili. Pri La Ville au Boisu, katerega gozdne postojanke so postale za nas neprimerne, uredili smo se v neki zadajšni utrjeni črti. Ob B r i m o n t u pošiljal je nasprotnik na Francoskem boreče se Ruse k brezuspešnemu, na izgubah bogatemu navalu v ogenj. V Champagni razvili so se včeraj opoldne sevemo-zapadno od Auberive boji, ki so tudi skozi noč trajali in so danes dopoldne pod nadaljno vporabo sil zopet na ljutosti pridobili. Na vzhodnem bojišču je postalo po nekaterih razmeroma mimo poteklih dnevih rusko ognjeno delovanje zlasti med Pri-pjetom inDnje a tr o m-zopet živahnejše. Prvi generalkvartirmojater L u d e n d o r f. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 20. aprila. Uradno se danes razglaša: Na vseh treh bojiščih nobena večja bo-jevna delovanja. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. B e r 1 i n, 20. aprila (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Na bojišču od Ar ras a se vsak dan ognjeno delovanje povečuje. — Armada nemškega prestolonaslednika. Dne 16. marca zapričeto zase-denje že pred daljšim čaaom izzidane cone ..S i o g f r i e d" - p o a t o j a n k bila je včeraj severno-vzhodno od Soissonsa dokončana z zapustitvijo Aisne-bregov med C o n d e in S o u p i r o in : sovražnik sledi previdno. — Dvojna bitka ob A i s n e in v C h a m p a g-n i se nadaljuje. Ob hrbtu Chemin des D a m c s trajal je močni artiljerijski boj .naprej. Pri Bray«-, Cerny in z veliko mno-žinsko vporabo na obeh straneh od C r a o n-n e trudili so se svežo pripeljani francoski regimenti zaman in z velikimi izgubami, pridobiti visočine. Že dne 16. aprila brez uspeha poskušeni napad za obseganje skupine B r i-mont od severnega zapada in severa ponovil je Francoz včeraj popoldne. Pred našimi postojankami ob kanalu Aisne-Harne se je petkrat poslano naskočno valovje novo v] i rabljenih francoskih divizij krvavo razbilo; tudi Ruse se je zaman v ogenj poslalo. Naše tam boreče se divizije so gospodarji položaja. V Champagni se je celi dan v gozdni pokrajini med cesto T hu i cy - N a ur o y in od nas prostovoljno izpraznjenega Auberive ljuto borilo. V izborno peljanem protinapadu sunili smo včeraj naprej došlega sovražnika in njegove v izkoriščanje dobička v boj vržene sveže sile nazaj in smo dosegli nameravane postojanke. Drugi francoski poskus prediranja v Champagni je s tem preprečen. Doslej je francosko vodstvo več kot 30 divizij na obeh bojiščih porabilo; te se je po končanih bojih ob Sommi za predorni napad in za že-ljene zasledovalne marše skrbno izvežbalo. S tem zvezani upi Francoske se niso izpolnili. Vzhodno bojišče. Ruski artiljerijski ogenj se je i včeraj na večih oddelkih na znatni visočini držalo. Makedonska fronta. Ob C e r n e-Steni bili so francoski napadi za zopetno pridobitev dne 17. aprila izgubljenih postojank od nemških in bolgarskih čet zavrnjeni; na eni visočini se je sovražnik zopet utrdil. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Druga turška zmaga pri Gazi. K.-B. Konstantinopel, 20. aprila. Glavni stan naznanja: Ko je še v noči od 18. na 19. t. m. ob fronti mir vladal, zapričel je včeraj sovražni artiljeriski ogenj iz novega. Kmalu se je iz-poznalo prva sovražna razvijalna gibanja, čeprav je tudi močna megla poizvedovanje iz zraka preprečila. Proti 8. uri dopoldne pričel je sovražni infanterijski napad. Na obeh straneh v Gazo vodeče ceste napadla je ena sovražna divizija. Ena druga divizija obrnila se je proti naši, južno-zapadno od Gaze stoječi srednji skupini. Sovražna kavaljerija, ki se je nekako počasno obnašala, šla je proti desnemu krilu naše leve kriline skupine. Medtem smo uničili en sovražni pancerski auto. Do opoldneva bil je boj na celi črti v polnem toku, zlasti proti našim krilinim skupinam. Vkljub velikim izgubam ni se posrečilo sovražni infanteriji, priti bližje nego do 800 metrov. Popoldne ob 3. uri je naša srednja — 2 — STRASCHlLL'ova grenfcica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših fra-n- iz najbolj uspešnih korenin. STRASCHILLova grenčica iz zelenj J*^ vsled tega priznano najboljši ŽtUfttC 0VtKpČU\6Č\ prebavni liker. skupina že dva sovražna napada krvavo zavrnila. Moralo se je računati s tretjim napadom, ker je dobil sovražnik ojačenja. Položaj je bil zdaj že tako ugoden, da so se zamogla pričeti gibanja za ofenzivni sunek proti sovražnemu desnemu krilu. Ob 7. uri zvečer je naša skupina tudi tretji napad s težkimi izgubami za nasprotnika zavrnila. Vse postojanke" ostale so trdno v naši roki. Na ievem krilu potisnila je naša kavaljerijska divizija uspešno proti sovražni kavaljeriji in opazilo se je polagoma nazadovanje na sovražnem desnem krilu. V poznih večernih urah je tudi levo krilo naše infanterije skupno s kavalje-rijsko divizijo k napadu na umikajočega se nasprotnika prešlo. V temi se je izpoznalo znake splošnega umikanja. Druga bitka pri Gazi je dobljena. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. na K.-B. Dunaj, 21, aprila. Uradno se danes razglaša,: Italijansko bojišče. Bojevnof de-lovanje se tudi včeraj ni povzdignilo nad navadno mero; ali sovx-ažnik je vporabil ob primorski fronti znatne zračne bojne sile v poizvedovanje naših postojank in prostorov za njimi. Sovražni letalci metali so na več krajev za našo fronto bombe. Pri L a g h i severnozapadno od A r s i e r a vdrli so po kratki artiljerijski pripravi oddelki inf. regimenta št. 14 v sovražne postojanke in so pripeljali od tam 1 oficirja ter 30 vjetih mož seboj. Namestnik generalštabnega šefa pl. HOfer,' fini. Letalni boji na jugu. K.-B. Du n a j, 21. aprila. Uradno ae danes poroča: V naključju na neki napad sovražnih zračnih ladij na okolico Trst a, ki ni prinesel nobene omenjenja vredne škode, obme-tala je dne 20. t. pred začetkom dneva neka skupina naših pomorskih letal vojaške naprave od San Canziana z bombami, ki so večkrat zadele ter tudi en veliki požar povzročile. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila. Mornariško poveljstvo. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. B e r 1 i n, 21. aprila (W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Poizvedovalni sunki pri Y p e r n u prinesli so neko število vjetih in plena. Počasno povišanje ognjenega delovanja med Loosom in Ar-ras-Cambrai traja nadalje. — Armada nemškega prestolonaslednika, čete vseh nemških plemen izvršujejo na ogromnem bojišču ob Aisne in v Champagni v boju moža zoper možu kakor v do smrti zvestemu vztrajanju pri najtežjemu ognju vsak dan in vsako uro junaške čine. Arinadno poročilo jih ne more posamezno imenovati. Včeraj dopoldne bila je z napadalnimi sunki bivša sladkorna fabrika južno od Cerny od sovražnika očiščena; bolj vzhodno, ob H u r t e-bise-Perme, odbile so naše čete francoske delne napade. Ob Brimontu bile so fran-cosko-ruske naskočne čete z velikimi izgubami zavrnjene. V popoldanskih urah pričel je na vsej fronti ob Aisne in v Champagni zopet močni artiljerijski boj. Ljuti napadi razvili so se pri B r a y e; od visoke planote od P a i s y pa do doline vzhodno od C r a-o n n e ter med dolinama P r o s n e s in Suippes. Ob Chemin des Dames razbil se je sovražni naskok v ognju, na posameznih krajih pa v bližinskem boju. V Champagni izjalovili so se napadi pred našimi postojankami. Severno od B, e i m s a in v Argonah vdrle so naše naskočne čete v sovražne črte in se vrnile z vjetimi nazaj. — Armada vojvode A1 b r e c h t a. Vzhodno od St. Mihiela izvršilo seje neko podjetje po načrtu. Tudi tam je ostalo več vjetih Francozov v naši roki. — Neugodno vreme zadnjih dni omejilo je letalno delovanje. Od 17. aprila sem se je v zračnih bojih 7, po odpornih kanonih pa 3 sovražna letala sestrelilo. Prvi generalkvartinnojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 22. aprila. Uradno se danes razglaša Vzhodno bojišče. Na mnogih krajih fronte živahni ogenj artiljerije in minskih metalcev. Italijansko bojišče. Na primorski fronti vladalo je i včeraj izredno živahno letalno delovanje. V pokrajini D r e i Z i n n e n vdrli so črnovojniški oddelki v neko sovražno postojanko, vjeli 1 oficirja in 75 mož ter zaplenili dve strojni puški. Drugače se je držalo bojevno delovanje v običajnih mejah. Namestnik generalštabnega šefa pl. HOfer, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Na večih krajih flandrijske in Artoi s-fronte se je včeraj artiljerijski boj glede sile in razširjenja povečal. Severno od S c a r p e povišal se je časoma do najskrajnejše ljutosti. Gibanja čet pred našimi črtami bila so pod uničevalni ogenj vzeta. En močni angleški poizvedovalni sunek na severnem bregu potoka bil je s protinapadom nazaj vržen. Ob angleški fronti severno-zapadno od S t. Q u e n ti n a dopoldne manjši boji, južno o4 So m me pa samo artilerijsko delovanje. — Armada nemške-g a prestolonaslednika. Ob Aisne in v Champagni ostalo je bojevno delovanje do večera neznatno. Pri Verry au Bao razstrelile so naše naskočne čete neko francosko utrjeno poslopje s posadko vred v zrak. Pri Braye, Hurtebise Ferine, ob cesti Reims-Neuchatel, severno od Prosnesa in na zapadnem bregu S u i p-p e s a boji, ki so končali za sovražnika z bogatimi izgubami. Južno od R i p o n t a bil je en francoski sunek zavrnjen. — Sovražniki so izgubili včeraj v zračnem boju 6 letal, od katerih jih je bilo 5 od lovskih letal ritmojstra v. Richthofen sestreljenih. Pomorski letalci sestrelili so nad Nieuportom eno sovražno letalo, ki je goreče v morje padlo. Makedonska fronta. Oživljajoče se bojevno delovanje ob C e r n i in južno-zapadno jezera D o i r a n. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 23. aprila. Uradno se danes razglaša: Na vseh treh bojiščih ničesar pomembnega. Namestnik generalštabnega šefa pl. HOfer, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 23. aprila (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Med Loosom in železnico Arras-Combrai trajal je včeraj artiljerijski boj naprej. Sevemo-zapadno od L e n s a vdrle so angleške naskočne čete v 500 metrov širokosti v naše najprednejše jarke; bile so s protisunkom nazaj vržene. Tudi ponoči ostal je ogenj močan. Danes zjutraj so po bobenskem ognju v širokosti fronti infanterijsKi boji pričeli. — Armada nemškega prestolonaslednika. Dopoldni je bilo le severno-vzhodno od Soisoua ognjeno delovanje povišano. Od popoldne^ sem borile so se ob Aisne in v Chai pagni zopet artiljerije s povečujočo se tostjo. Na hrbtu Chemin des Dami odigrali so se boji z ročnimi granatami. močni francoski napad severno-zapadno LaVille au Boisasejez velikimi! gubami razbil. Med dolinama Prosnesf S n i p p e s sunki sovražniku niso prinesli i benega dobička. Vjeli smo 50 mož. — Na| letalci sestrelili so 4 sovražne balone 11 letal. Ritmojster v. Richthofen je 46. krat zmagovalec. Njegova letalna ski pina sestrelila je do včeraj 100 s o v r i n i h letal. Vzhodno bojišče. Večkrat je lei živahni ogenj ruske artiljerije na naših črti odgovorih smo nanj krepko. Metanje bo ruskih letalcev pii L i d i se je povrr zračnim napadom na Molodečno in T^ rez (severno-zapadno in južno-zapadno Minska). Makedonska fronta. Na vzhij nem bregu Vardarja in južno-zapad jezera Doiran ljuti artiljerijski ogenj, teremu je le ob jezeru Doiran en anglei napad sledil. Bil je od bolgarskih čet K.-B. Berlin, 22. aprila (W.-B.) Iz ve- njen. Eno naših letalnih brodovij poseglojKika iz zraka v boj. Prvi generalkvartirmojst Ludendorff. Skupne angleške izgube. Haag, 23. aprila. Od podučene strai izvirajo sledeče natančne številke o naravndj grozovitih izgubah angleške arma do konca marca t. 1. Izgubili so: Ang 300.000 mrtvih, 810.000 ranjenih; Irland 50.000 mrtvih, 115.000 ranjenih ; Šotska 68.0 mrtvih, 180.000 ranjenih; Kanada S2.( mrtvih, 140.000 ranjenih; južna Afrika 24.C mrtvih, 45.000 ranjenih; Avstralija 54.0 mrtvih, 145.000 ranjenih; Indija 175.000 vih, 260.000 ranjenih; druge angleške 23.000 mrtvih, 55.000 ranjenih. Skupne gleške izgube do konca marca znašajo torj 776.000 mrtvih in 1,759.000 ranjenih. (K ten pridejo še ogromne izgube v mesecu apr Op. ur.) Zaupanje pruskega vojnega ministra. K.-B. Berlin, 23. aprila. Glavni odb državnega zbora razpravljal je o armad potrebščinah. Začetkom seje podal je vi minister zaupna pojasnila o boju na zapa fronti, slavil junaštvo čet in naglašal dolžna dobavljati i nadalje brez motenja munici in vojni materijah Z ozirom na dobro ra loženje čet, ki so se jako dobro držale, izi zil je minister polno zaupanje, da ofenzii združenih sovražnikov svojega cilja ne dosegla, medtem ko stoji stvar zaNei| c e dobro. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 24. aprila. Uradno danes razglaša: Nikjer posebni dogodki. Namestnik generalštabnega S pl. Hofer, fml. Drugi poraz Angležev pri Arrasu. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 24. aprila (W.-B.)Izi spt likega glavnega stana se poroča: 471 Z a p a d n o b o j iš č e. Armada prestol tika naslednika Rupprechta. Na bojišču t |dj; A r r a e a vodila je na francoski zemlji si ječa angleška sila včeraj drugi ve lic sunek, da pretrga nemške črte. Dneve metale so težke in najtežje baterije kro vseh vrst na naše postojanke. Dne 23. aprt očil ior icea evt rut opi aja — 3 — ^no zjutraj narastel je artiljerijski boj do njljutejšega bobenskega ognja. Kmalu nato ^skočile so za ognjeni steni sem v 30 kilo- ietrov frontni širokosti angleške naskočne Me, mnogokrat peljane od pancerskih auto- 4>ilov, k napadu. Naš uničevalni ogenj jih I in jih je prisilil na mnogih krajih lizgubepolneniu umikanju. Na drugem kraju . je ljuti boj semintja. Kjer je bil sov- c na ozemlju pridobil, vrgla ga je naša Usmrti pogumna, za napad vesela infante- ^ v krepkem protisunku nazaj. Zapadni 'nj: kraji Lens a, Avion a, Oppyja, faurella, Roeuxa in Goucmappa *» središča hude borbe; njih imena jejo junaške čine naših regimentov iz raj vseh nemških pokrajin med morjem in i. Po izjalovljenju prvega, zapričel je o mrliškega polju pred našimi črtami s ljutostjo na obeh bregovih S c a r p e "', večeru en nadaljni veliki napad z ~5i množicami. Tudi njegova moč se je tik na junaškem pogumu naše infanterije -ma v ognju, deloma v bližinskem boju, pod uničujočim učinkom naše artiljerije. -o ob cesti Arras-Cambrai pridobil isovražnik za malo sto metrov na prostora. -aline odGouemappe so mu ostale. or ob A i s n e in v G h a m p a g n i, tako je tudi tukaj pri Air asu sovražni pre- ikus pod velikanskimi izgubami sovraž- j a izjalovil. Angleška sila doživela jo vsled I vidnosti nemškega vodstva in volje do j naših hrabrih čet težki, krvavi poraz, i a- gleda polno zaupanja novim bojem j ~roti. Na uspehih zadnjih bojev ima svoj j bni delež vsak Nemec, mož ali žena, i et ali delavec, ki se postavi v službo do- ■ vine, ki vporablja svoje moči za preskrbo j e. Nemški mož ob fronti ve, da vsakdo j ' temu svojo dolžnost stori in neumorno • nje, da mu tam zunaj v težkem boju na živ- j mje in smrt, za b i t j e in n e b i t j e, po- ; aga. Pri ostalih armadah zapadne fronte in ostalih bojiščih nobena večja bojevna i janja. | Prvi generalkvartirmojster i L u d e n d o r f f. jadernice, en danski parnik (1866), en švedski parnik (2632); nadalje 7 parnikov, 3 veliki šonerji, en oboroženi parnik, bržkone francoske narodnosti, s tovorom petroleja in lesa, en veliki tank-parnik, en oboroženi parnik od 5000 ton pod norveško zastavo, en oboroženi veliki parnik tipa ,,Arabic" in „Kretic". Šef admiralnega štaba mornarice. Dogodki na morju. K.-B. B e r i i n, 20. aprila. Dne 14. aprila bila je zapadno od Aleksandrije neka k sovražnim bojnim silam spadajoča mala an-! gleška križarka, bržkone razreda „Foxglowo\ ! od enega naših podmorskih čolnov v ponočnem j napadu težko poškodovana. Potopljenje se J vsled teme in sovražnega protiučinka ni moglo ! dognati, pa se je bržkone izvršilo. šef admiralnega štaba mornarice. Italijanski parnik potopljen. K.-B. Dunaj, 24. aprila. Uradno se ! danes razglaša: V noči od 21. na 22. t. m. je eden na- '< ših brodovnih oddelkov v O t r a n t o-cesti i neki italijanski parnik od okroglo 1300 ten ! potopil. Sovražnih bojnih sil se ni opazilo. Mornariško poveljstvo. General v. Bissing f. -asTMttriV—' JISAFIUID bo tolažiti ecine. iranko 7 K 32 h. Lekarnar E. V, r, Sluhica, Elsa-trg SI. 241 (Hrvatska). Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. \~" fieri. d.'Kav.Ffeih.v.Bsssing. JNemški generalni guberner v zasedeni Fellerjev dobrodejni, oživljajoči rastlinski | glf^i. »eneral kavaljerije v. Bissing, je umrl. esenčni fluid z zn. i Bl1 je edenJako zasluženih nemških generalov. Izpred sodišča. Dr. Janko Brejc pred upravno sodnijo pogorel. Celovec, aprila. Znani slovenski advokat dr. Janko Brejc v Celovcu je zahteval, i da se mu v nekem davčnem spoznanju izroči dvojezične tiskovine. Ker se tej želji ni ustreglo, dr. Brejc ni podal spoznanja; vsled tega je bil v kontumaoi obdačen i. s. iz dohodka 55.000 kron za 1914 in 1915. Ta sklep je vzklicna komisija za Koroško potrdila. Dr. Brejc pa se je pritožil na upravno sodnijo na Dunaju. Ta je njegovo pritožbo z a-vr nila. Otrok zgorel. Maribor, 23. aprila. 26-letna Marija Vogrinec, viničarka v Carovcu, pustila je svojega 2-letnega otroka samega v sobi, v kateri je bila peč zakurjena. Ko se je čez pol ure vrnila, ležal je otrok mrtev poleg peči na zemlji, obleka zgorela, truplo pa polno težkih opeklin. Neprevidna mati je bila na 3 dni strogega zapora obsojena. Uboj na nezvesti ženi. Dunaj, 21. aprila. Na bojišče poslana pisma naznanila so črnovojniku mizarskemu pomočniku Alojzu Staycany, da mu njegova žena ni posebno zvesta. Prišel je nepričakovano na dopust in našel v hiši nekega vojaka. Žena je bila sosedom pravila, da je to njen sorodnik. Mož je zopet odšel, navidezno v polni slogi z ženo. Ali kmalu se je zopet povrnil iz bojišča. Dotični vojak je stanoval še vedno tam. Pripovedke sosedov so možu ženino nezvestobo dokazale. Dne 20. januarja je prišlo med njima do prepira, tekom katerega jo je mož 12 krat z nožem zabodel, tako, da je drugi dan umrla. Pri policiji je mož dejal: „Ako ne morem jaz z njo živeti, potem tudi nikdo drugi ne bode z njo živel". Ubito ženo je popisovala celo njena lastna sestra kot jako lahkomiselno. Medtem, ko se je nahajal njen mož na bojišču, imela je z devet moškimi ljubavna razmerja. Mož je veljal kot poštenjak, ki je svojo ženo izredno ljubil. Vkljubtemu je bil obsojen zaradi uboja na dve leti težke ječe. Dve roparski morilki. E s s e g g, 22. aprila. Dve dekli, ki ste starčka L o v z i 1 o umorili in oropali, imeli sta se v dvednevni sodnijski razpravi zagovarjati. Marija Mlinaric, ki še ni 20 let stara, bila je obsojena na 15 let težke ječe, Milka Halužan pa na smrt na vislicah. ti na na morju. 93.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 19. aprila. Glasom po-od 13. do 18. aprila vrnivših se pod-kih čolnov se j d v Kanalu, Atlantskem -u in Severnem morju zopet sovražne in alne trgovinske ladje od skupno 93.000 ' Ito-regi8ter-ton potopilo. Po dosedanjih iz-' olnilnih poročilih podmorskih čolnov nalili so se med 6. in 13. aprila sporočanimi i sledeči: En angleški oboroženi parnik .741 brutto-register-ton), dva angleška par-: z nad 6000 tonami, 5 angleških ribiških », 3 francoske jadernice, en francoski ri-"' parnik, en ruski parnik (2231), ena por-ladja (1563) z lesom, setvijo za bom-moko in mlekom v Anglijo, preje nem-jadernica „Riclemers", katere kapitan je 1 vjet, z 7500 tonami sladkorja, 3 norveški 'ki z okroglo 3000 tonami, tri norveške Od okrajnega zastopa v Ptuju. Ptuj, 23. aprila 1917. Pri današnji seji okrajnega odbora naznanja predsednik, da znašajo podpisovanja občin ptujskega okraja za 5. vojno posojilo okroglo 1 milijon kron, in prečita zahvalna pisma, ki vsebujejo polno priznanje Nj. eksc. g. ministra za notranje zadeve, g. finančnega ministra in g. c. k. štajerskega namestnika. Nadalje naznanja predsednik, da se je od strani c. k. okrajnega glavarstva v Ptuju Najv. zahvala za svoječasno žalovno priredbo po pokojnemu Vel. cesarju Prane Jožefu I. in lojalitetno priredbo za Njeg. Vel. cesarja Karla I. izrazilo. Okrajni odbor je sklenil, v odpor zoper hujskajoče počenjanje „Stražeu vposlati rezolucijski predlog na centralni odbor c. k. kmetijske družbe za Štajersko. ' V podporo bede v Brežicah dovolil je okrajni odbor 500 K. Na zahtevo Staj. deželnega odbora je okrajni odbor sklenil, da pusti letos kakor lansko leto občinam izvršitev vojnega licen-ciranja bikov. Ker prihaja mnogo pritožb, da morajo posestniki na denar za rekvirirano živino mesece dolgo čakati, sklenil je okrajni odbor, da prosi pri c. kr. staj. namestništvu, da se izplačilo denarjev hitreje izvrši. Vsled neugodnega vremena so bili doslej dovoljeni nasadni dopusti brez namena. Okrajni odbor je sklenil, da pri merodajnili vojaških oblastih za podaljšanje teh dopustov prosi, ker drugače ne bi bilo mogoče dokončati važna nasadna dela. V rezolucijskem predlogu, ki ga je ptujski okrajni odbor na napade „Straže" osrednjemu odboru c. k. kmetijske družbe vposlal, pravi m. cb\: »Prepričani smo, da se je to (Stražina" hujskanja) od one skupine oseb zgodilo, ki priznano ugodno delujoči ptujski okrajni za-stop le iz tega vzroka napada, ker leži ta v nemški roki. Ista skupina oseb stoji pa tudi na stališču ui-esničenja .,vseslovenske" kmetijske družbe, da bi c. k. kmetijski družbi v južnih delih dežele pristašev odvzela. Leži tedaj v interesu kmetijskega prebivalstva, c. k. kmetijske družbe in ptujskega okrajnega odbora, da se potom javne izjave centralnega odbora kateri bode gotovo le zapeljani g. Jos. fiogula rad pristopil, neresnične podlage začetkom omenjenega sklepa razruši in s tem konča našim gospodarskim korporacijamškodljivo politično huj skarijo". Prepričani smo, da bode c. k. kmetijska družba tudi v tem oziru svojo dolžnost storila!________________________________________ Loterijske številke. Gradec, 25. aprila 1917: 44, 90, 38, 28, 36. Trst, 18. aprila 1917: 71, 29, 20, 34. 82. — 4 Um ben polittfc^en aiotmenbigfteiten uw ferer ©egenben su entfpred)en, bas gemetnfame rotrtfdjaftltdje 2Irbeiten beiber 33blker im Unter» lanbe gu ftdrfcen, benSBeftrebungen bes );Štajerc" in alien ^reifen SSerftanbnis ju genrinnen, nterben rotr n>al)renb bes $tieges — in roel» d)em \a bie beutfdje ^reffe leiber infolge bes OTangels an 3laum unb aus anberen ©run= ben unfere engeren Seftrebungen nur teilroeife unterftiigen ftartn, — oon ^aH ju ■gall aud) beutfdjgefdniebene 21ufja§e oeroffcntlidjert, roo« mit jebenfalls unferen Slnhangem unb ©efin= nungsfreunben geniigt roerben rotrb. 'giir biefen £etl bes „Štajerc" bleibt uns norlaufig freilidj roenig SRaurrt. 2lber mir fjoffen, bamit ein 9Hittel sum $arrtpfe gegen naterlanbsfeinblidje ©efinnungen unb Sd)abigungen unferer engeren §eimat gefdjaffen ju fjaben. $ie Sdivijtlcitniifl bed „Štajm". 8on Det %tMn Mltt^Mmi «P e 11 a u, 23. ^pril 1917. 23ei ber Ijeutigen ^lusidjuBJigung' bet Sejirksoet* tretung gruppe gefchehen ift, roeldje bie anerkannt giinftig arbeitenbe ^Jettauer Sejirksoertretung nur aus bem ©runbe angreift, roeil fie in beutfchen §dnben liegt. Siefelbe ^erfonengruppef ftetjt aber aud) auf bem Stanb» punkte ber 93erroirk(id)ung einer „all[Ioroenifd)en £anb-roirtfchaftsgefellfcfjaft", um ber k. k. £anbroirtfd)aftsge= fellfdjaft in ben fiiblicben £anbesteilen ben Soben abjugtaben. ©s liegt nun roohi im ^ntereffe ber biuertictjcn 93eoolkerung, ;ber k. k. £anbroirtfd)aftsgefellfrl)aft unb bes ^ettauer Sejirksausfdjuffcs, bafs burd) eine offentl. Kunbgebung bes 3entralausfd)uffes, ber fid) ber geroifj nur itregejiitjrte §err S°fef 31 e g u 1 a 3uoerfia>tlid) an« fdjliefjen roirb, bie unroahren ©runblagen bes eingangs erroabnten Sefchlufjes jerftort unb bamit einer unfere nrtr tf d) af t lidjen Korp er fd) often fdjabigenben politifdjen Slufreijung bie Spike abgebrodjen roirb." 9Ber bie tinterlanbifchen 25err)altniffe kennt, roirb bie 9?otroenbigkeit biefer Kunbgebung geroifj einfetjen. Ss ift «pflid)t ber £anbroirtfd)aftlid)en ©efell|d)aft, ein offenkunbiges 11 n r e d) t ju befeitigen unb bamit einer fdjrankenlofen ^ineingenung roirtfchaftlicber Melange in bie politifdje §eke ein €nbe gu bereiten. Živčne bolečine se pojavljajo na različnih delih telesa. Vsaj je živčni sestav Jako nežno razpreden, sega povsod prav do kože in je skrajno občutljiv. Živci pa niso zelo sprejemljivi samo zi bolečine, temveč tudi za dobro počutje. Istotako, kakor nastajajo nervoznosli zobobol, bolečine v obrazu, jih je s pomočjo pomirja-jočih, osvežujočih, živce pomirjajočih sredstev lahko tudi odstraniti. V ta namen najbolje služi Fellerjev Huid iz rastlinskih esenc z zn. >Elsa<-fluid. Več kot 100,000 zahvalnih pisem izpričuje dober učinek tega sredstva. Predvojne cene: 12 steklenic stane poštnine prosto samo 6 kron. Edino pristen se naroča pri lekarnarju E. V-Feller, Stubica, Elsa-trg štev. 241 (Hrvatska). — Tudi Fellerjevc lagodno odvajajoče rabarbarske krogljice z zn. >Elsa«-krogljice se lahko istočasno naroče. 6 škatljic stane poštnine prosto samo 4 K 40 vin. „Elsa"-krogljice so priznano, želodec krepčujoče odvajilo lagodnega in točnega učinka in jim je dati prednost pred vsemi dralečimi sredstvi. — Zelo pripraven za vporabo in točnega učinka je nadalje Fellerjev mentolov črlnik 1 K zoper migreno. (-vi-) Od duhovščine/Investiran je bil g. Franc Schreiner, kaplan pri Sv. Nikolaju v Žalcu, na faro v Št. Ilju pri Velenju. Poklican je bil g. Alojz L e b e n, kaplan v Sv. Urbanu pri Ptuju, kot provizor. Prestavljena sta bila gg. kaplana Jožef J e r a j iz Celja v žaleč, Maks Slander pa iz Dranielj v Ponikvo. Mesta za pregledovanje cen se je v zmislu ces. nar. na sedežih deželne sodnije v Gradcu in okrožnih sodnij v Leobnu, Celju ter Mariboru določilo. V Mariboru obstoji ta odbor iz sledečih gg.: finančni tajnik dr. Rudolf Richter-Trummer (predsednik), ces. svetnik Stefan Gruber in občinski predstojnik Kari C e r n e j iz Frauheima (na-(mestnika), dr. Fritz Scherbaum, M. Z i e g 1 e r, Jakob Zollenscheih, dr. Kari T a u s c h v RoCweinu, Franc Z w e i f-1 e r, dr. Kari K 5 c h e 1, dr. v. F e r r o, nad-revident Adolf F o n t a n a, Franc Berg-h a u s v Studencih, Viljem Močnik in Hans S u p p a n z. -— V Celju so imenovani sledeči gg.: c. k. gozdni svetnik Franc D o n n e r (predsednik), profesor Otto E i c h-1 e r in c. k. davčni oskrbnik V. K1 e m e n t-s c h i t s c h (namestnika), Kari T e p p e j, Gustav S t i e g e r, G. G r a d t, Jos. Lenko v Sv. Petru, direktor Joh. Belle iz Sv. Jurja, Franc R o b 1 e k v Žalcu, Jakob M e-s a r e t z, Martin M e d v e s c h e k, Kari S t r a u 6, Jožef M a r n, Franc P r e a t z in Ignac Sitter iz Trbovelj. Velenje. V nedeljo, dne 6. maja 1917 priredi diletantovski odsek gledaliških predstav krasno gledališko predstavo: ,,V Ljubljano J leti dajmo", ki se vrši v treh dejanjia, pri gos| Če Edvardu Rak, restavracija v Velenju po;t| kolodvora, ob 3. uri popoldne. Je jako zveza z vlaki za prihod in odhod! Po prej stavi je zabavni večer, šaljiva pošta in certna godba. Ker je ves čisti dobiček i menjen za vojne namene, torej za avstri ..Rdeči križ", se zato broz izjeme vabite n Preplačila se hvaležno sprejemajo! Iz bojnega polja se nam piše: Vsem ci: teljem in čitateljicam „Stajerca" pošilja se pot vsa pre da1 slovenski fantje iz italijanskega bojišča sita v pozdrave, posebno našim vrlim dekletam,i lin; jih obenem opozarjamo, da se tudi ua a vsi tako pogosto spominjajo in nam ostani za zveste do tistega časa, da se mi zopet pw nemo v njihovo sredino. Mi se še zmi dobro počutimo tukaj, čeravno smo imeli vesele velikonočne praznike na bojnem poS v teh bregovih. Sneg je tudi zmiraj p.ad še bolj so nas pa plazovi strašili. Pa staj ski fantje se nismo ničesar vstrašili! Tu dekleta smete biti ponosne na Vaše na nem polju se nahajajoče fante. Še en srij pozdrav Vam pošiljajo: Cetovodja Koren dolf, Dražence pri Ptuju; podlovec MediB Franc, Sp. Pleterje pri Ptuju; patrulniva Welkovich Anton, Vrhnika pri Ljublja lovci: Javes Johan, Dabojiči pri Ptuju, Z ter Franc, Dvolinci pri Ptuju, Lebar Veličina pri Ptuju, Danko Franc, Sv. Mi jeta pri Mariboru, Neidenik Johan, Sv. i nart si. gor., vsi pri '20. lovskem batalj strojnih pušk. 4 sinove v vojni izgubila je družina goj Vel Georga Scot h ale r v Mariboru. Dne fgkt t. m. umrl je namreč v celjski garnizij J)o bolnišnici 18-letni sin Anton. Trije bratje že svoje življenje za domovino žrtvovali. pri Razpuščena je bila od c. k. namesto mc občina H a n č e zaradi nesklepčnosti. Di danji občinski predstojnik B. Domaden bil je določen za začasno izvršitev občim vn opravil. Pobegneli Rusi. ..Grazer Tagblatt" poi op) jay pri pri pri siri da' izji bil. Stil obi letne jej' sps reč do' zaj c! iz Sv. Urbana pri Ptuju: Tukaj sta ss tat zadnjem Času dva Rusa zadržala. Naprai fep< sta si v gozdovju na dveh, okoli enot uh< Št; dr, do: t trt: Fe oddaljenih krajih zemeljska stanovanja; ? potrebno slamo sta pri. bližnjih posestni pokradla. Tudi živila sta si preskrbela po: tako sta n. p. pred kratkim neki vi: eno svinjo pokradla. Ko so ju aretirali, sta, da sta prišla čez ogrsko mejo. Odd ju je ptujski oblasti. Ogenj. V noči na 19. t. m. izbruhnil v stanovalni hiši Franca Verbošek v lici Rogaške Slatine ogenj, ki je pelil hišo ter gospodarsko poslopje. Gi in vojaki so zamogli živino in pohištvo sobe, kakor tudi zaloge ene kleti rešiti. 4-kratni jubilej. Trgovec s kolesi iti jem, g. Aloiz H e u, načelnik gasilnega] reševalnega društva v Mariboru, obi je 20. t. jubilej svojega25-letnega članstv; moškemu pevskemu društvu in pri gasi društvu, nadalje 25-letnico svoje firmd srebrno svojo poroko. Čestitamo mu pr Vplačevanje neposrednih davkov. D> finančno ravnateljstvo v Gradcu r; drugem četrtletju 1917 postanejo nepo; davki na Štajerskem dotekli, oziroma pt v naslednjih dnevih : I. Od zemljarine, hi razredovine in najmarine ter od 5°/' od najemnine onih poslopij, ki so prosta1 marine: 4. mesečni obrok dne 30. aprila 5. mesečni obrok dne 31. maja 1917. 6. sečni obrok dne 30. junija 1917, II. Od ol pridobnine iz podjetij, podvrženih javnem laganju računov: 2. četrtletni obrok dne 1 1917. III. Odrentnine in dohodnine, vko. ti davki ne pobirajo na račun državne bi potom odbitka po osebah, oziroma blag; ki izplačujejo davku podvržene prejemki polletni obrok dne 1. junija 1917 ni predpisana davčna dolžnost za tekoče se mora plačevati davek po odmeri p ga leta. Ako se ne plačajo davčni ol najkasneje 14 dni po plačilnem roku, se plačati tudi zamudne obresti od drža davka in deželne doklade, ako presega '.ITI CO — 6 — letni državni davek dotične davčne vrste 100 K. |& se davki in doklade ne plačajo v štirih tednih po preteku plačilnega roka, iztirjajo z zamudnimi obrestmi vred izvršilnim om. Plačevanja zvrSe se tudi lahko pri c. kr. poštnem uradu v nakaznem ()metu poštno-hranilnegu. uradu. Pridobninske izjave za leto 1917. Celjsko I kr. okrajno glavarstvo (davčna oblast) nam Na podlagi cesarske odredbe z dne 7. 1917 bode se odmeril pridobninski [davek tudi za 1917 enoletno namesto kakor (miru za 2 leti. Glasom razglasa c. kr. [ imanciiega deželnega ravnateljstva morajo zavezanci pridobninskega davka vložiti \u vsako izvrševano pridobitno podjetje in opravilo (izvzemši iste, ki so zavezani položiti Ravno račune) za davčno leto 1917 izjavo o pridobnini najkasneje do 15. maja 1917 pri [pristojni davčni oblasti. Tiskovine se dobijo I pri davčnih oblastih in davčnih uradih in sicer brezplačno. Tzjave se lahko tudi pri davčni oblasti ustmeno dajo na zapisnik. V Bjavali je navesti pri podjetjih, katera so bila že v letu 1916 uvrščena v enega izmed [štirih davčnih razredov, obratne razmere in znake po njih stanju v koledarskem [letu 1916; otvorila, so merodajne one obrat-Ine razmere in obratni znaki, ki se pričakujejo v letu 1917. Te pridobninske izjave pod poostrena določila cesarske na-Fredbe z dne 16. marca 1917 o dolžnosti [dovolitve vpogleda v knjige in o dopustitvi [zapora za vedoma neresnične navadbe. Sadna žetev 1917. Letošnji bogati nastavek cvetja pri sadnem drevju, zlasti pri hrai-t, pripušča upanje na bogato sadno žetev. in stroga zima je vplivala gotovo tudi fna pokončanje živalskih škodljivcev. Ako ne pride kakšno posebno škodljivo vreme, za-moremo pričakovati dobro sadno žetev. Časi za spomiadni nasad. Štajersko na-[mes;ništvo je odredilo: Z ozirom na izredne vremenske razmere se časi za ravnanje neobdelanih zemljišč in stavbenih zemelj (glede oddelka naredbe z dne 21. marca 1917) kc-lo. spremenijo: Za pripravljalna dela v spomiadni nasad 26. april, za vporabo po [občini 3. maja, za naznanilo občine politični oblasti dne 5. maja. To velja za Spodnje Štajersko, medtem ko so za Zgornje Štajersko [druge določbe veljavne. Vlak povozil je v bližini postaje Račje [ delavca F e r k a. Našli so ga na progi ležati s težkimi poškodbami na glavi in zgornjem truplu; tudi mu je bila leva roka odtrgana. Fer.i ni mogel povedati, ali je bil od oseb- zdravi g»ht revma Toplice (Hrvatsko) isias Pojasnila in prospekt zastonj. General v. Zwehl. yiGeneral v.Zvvebl. Prinašamo sliko generala v. Zwehl, ki ga je nemški cesar po smrti generala v. Bissinga imenoval za generalnega gubernerja od Nem-|cev zasedene Belgije. nega ali brzovlaka povožen. Njegovo stanje ne dopušča mnogo upanja. Odpeljali so ga v mariborsko bolnišnico. „Živina je nakrmljena". Dne- 15. t. našli so na Spodnji Beli na Koroškem želez-ničarjevo ženo Margareto W i r t h obešeno v šupi svoje hiše. Na mizi je ležal listek, na katerega je bila nesrečnica napisala: „Živina je nakrmljena; s tresočo se roko vzamem vrv". Reva je kazala že daljo časa znamenja duševne bolezni. Naznanilo. Da se skupno delovanje nemškega in slovenskega prebivalstva v naših krajih olajša, da se omogoči brez ozira na jezik za vse sloje potrebno složno gospodarsko delo v naši domovini, objavili bodemo med vojno tudi od slučaja do slučaja nemške članke, ki bodejo dosegali širnejšo javnost in k skupnemu cilju pomagali. Prepričani smo, da bodejo s tem i naši somišljeniki zadovoljni. Kajti nam vsem gre prej kot slej le za blagor domovine! Uredništvo „Štajerca". Verižina kupčija. V zadnjih dneh je na Dunaj u policija zasačila družbo verižinih prekupčevalcev, ki so neopravičeno s sladkorjem kupčevali. Pri temu se je zaplenilo 1455 kil sladkorja. Glavni zločinec je 30-letni tržaški begunec Alojz Sinigaglia, kije brez obrtne pravice kupčeval z orehi in sladkorjem. Cena sladkorja je do policijske zaplembe narastla za več kot 215 procentov. — Drugi slučaj se tiče neke verižine kupčije s svečami. Policija je zaplenila en vagon z 2574 kg svečami. Žitni trgovec Hersch H u-h e 1 je vagon od neke gališke fakrike za 3 K 30 h za eno kilo kupil in po 5 K za eno kilo prodal firmi s posodo Ludvig A d 1 e r. Navijalni dobiček znaša več kot 50 procentov, to je skupno 15.800 K. Pri tej verižini kupčiji je več posredovalcev udeleženih. Ljubljančan v Kristijani aretiran. Policiji v Kristijani se je posrečilo, aretirati nekega nevarnega pustolovca. Piše se Edvard Adolf Pipan. Izdajal se je za jurista iz Belgrada in srbskega stotnika v rezervi, kateremu se j i posrečilo, pobegniti iz avstrijskega vojnega. vjetništva. To povest pravil je tudi pri srbskemu generalnemu konzulatu, ki mu je 400 kron posodilo. V Kristijani se je zaročil z neko mlado damo, kateri je 300 K izvabil. Svoje stanovanje v gostilni seveda ni plačal. Začetkom marca pričel jez visokimi osebami priprave za neki bal; stroški so že znašali 1000 kron, ah ravno pred balom ga je policija aretirala. Pipan je Ljubljančan; študiral je v Budimpešti jus in postal l. 1906 rezervni oficir. Pred izbruhom vojne živel je v hiši svojih starišev in se preživel s pisateljevanjem. Potem se je 1. 1915 udeležil bojev v Galiciji in dezertiral k Rusom- Pozneje se je potepal po Ruskem, Švedskem in Danskem. Iz Danske so ga izgnali, na Švedskem pa je sedel pet mesecev v ječi. Umrl je na Dunaju prvi predsednik upravnega sodišča, član gosposke zbornice Olivier marke Bacquehem. Pokojnik je eden znamenitih mož naše avstrijske domovine. Skozi celo svoje življenje služil je Avstriji in si stekel velike zasluge kot namestniški svetnik v Sarajevi, kot deželni predsednik v Šle-ziji, trgovinski minister, notranji minister, kot štajerski namestnik in konečno kot senatni predsednik v upravnem sodišču. Tudi Spodnja Štajerska vo v veliki meri pokojnikove zasluge ceniti. N. p. v m.! Vstavljeni hrvatski list. V Zagrebu izhajajoči dnevnik „H r v a t s k a" bil je zaradi kaljenja javnega miru in reda ter interesov države od hrvatskega bana vstavljen. Križarka „Mackensen". K.-B. poroča iz Berlina z dne 22. aprila: Neka danes dograjena velika križarka dobila je na povelje cesarja Viljema ime „Mackensen". Krst je izvršila soproga generalfeldmaršala. v. Mack ensen. Nasadne in dobavne pogodbe za krompir. C. kr. urad za ljudsko prehrano namerava nedostatkom, ki so se pojavili leta 1916 pri pridelovanju krompirja in ki so imeli za posledico znatne ovire v oskrbi prebivalstva, od-pomoči s tem, da se da večjim občinam, velikim industrijskim podjetjem ah velikim združenjem porabiteljev, možnost, pokriti del ali vso potrebščino krompirja za leto 1917 z na-sadnimi in dobavnimi pogodbami. Ta oskrba naj bi, primerno nasadni pogodbi in uspehu letine, popolnoma ali deloma nadomestila državno dobavo, tako, da bi slednja imela nastopiti le tam in v toliko, kolikor se potreba ne more popolnoma pokriti z dobavno pogodbo. V smislu že sedaj veljavnega načela, da mora vsaka dežela po možnosti sama pokriti svojo potrebščino, se ima izvršiti pokritje potrebščine potom takih nasadnih in dobavnih pogodb načeloma najprvo v deželi sami. Le, ako bi se v smislu izkustev zime 1916/17 morala potreba krompirja pokriti z dovozom iz drugih dežel, ako torej potrebe ni mogoče pokriti s pogodbami v lastni deželi, se morejo in morajo skleniti tudi pogodbe s producenti v drugih deželah. Pogodbe v lastni deželi mora potrditi namestništvo, dočim se imajo pogodbe, ki posegajo v druge dežele, predložiti jj> odobrenje uradu za ljudsko prehrano. Pogodbe se imajo predložiti naj dalj c do 30. aprila za porabljalca pristojni politični oblasti. Na pozneje došle pogodbe se ne bo možno ozirati. Samo ob sebi umevno je, da se mora ta možnost pokritja potreščine izrabiti v največjem obsegu; od strani oblastij je isto zagotovljena najdalekosežneja podpora. Posebno se bo skrbelo za prevažanje takega pogodbenega krompirja enako, kakor za onega, ki ga dobavi država in bo tak krompir brezpogojno izključen od morebitne zaplembe v druge namene. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; seimi zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo lclne in živinske sejme. Dne 28. april a: Pri cerkvi v Pernitz, okr. okolica Gradec; Pišece**, okr. Brežice; Cerkvenjak**, okr. Sv. Lenart v Slov. Goricah : Gomilica*, okr. Lipnica, Brežice (svinjski se-. jem). Dne 29. aprila: Purgg okr. Irdning. Dne 30. aprila: Šmarje pri Jelšah*"; St. Jakob**, okr. Laško. Dne 1. maja: Stiwoll, okr. okolica Gradec; Sv. Filip**, okr. Kozje; Anger**; Schaffern, okr. Friedberg; Judenburg**; Velenje**; Muta**, okr. Marenberg; Landl, okr. St. Gallen; Sveta Trojica, okr. St. Lenart v Slov. Gor.; Radgona*; Sv. Barbara**, okr. Ptuj; Hajdina** pri Ptuju; Feldbach**; Bur-gau**; Irdning*; Klein**, okr. Arvež; Lipnica; Marija Tinska**, okr. Šmarje pri Jelšah; Mooskirchen**, okr. Voitsberg; Stadl**, okr. Murau; Obervvolz**; Celje*; Središče (svinjski sejemj. Dne 2. maja: Ptuj (svinjski sejem); Imeno (svinjski sejem) okr. Kozje. Dne 3. maja: Gleisdorf**; Vorau; Sv. Križ, okr. Ljutomer; Celnica*, okr. Maribor; Novaštifta*, okr. Ptuj; Breitenfeld, okr. Feld-bach; Oblam**, okr. Griibming; Vordernberg, okr. Leoben; Miirzzuschlag; Loka*, okr. Laško; Modriach**, okr. Voitsberg; Breg pri Ptuju (svinjski sejem); Gradec (konjski sejem). Dne 4. maja: Stubinggraben**, okraj Frohnleiten; Wundschuh**, okr. okolica Gradec; Videm*, okr. Brežice; St. Florijan, okr. Deutschlandsberg; Birkfeld; Unterrohr, okr. Hartkerg; Waldbach, okr. Vorau; Sv. Florijan, okr. Slovenji Gradec; Rottenmann*; Sv. Trojica, okr. Št. Lenart v Slov. Gor.; Svičina, okr. Maribor; Slovenska Bistrica**; Kirchberg ob Rabi, okr. Feldbach; Riegersburg**, okr. Feldbach; St. Jur ob juž. železnici**, okr. Celje; Gornjigrad**; Schoder**, okr. Murau; Rogatec (svinjski sejem); Gradec (sejem z klavno živino). Dne 5. maja: Brežice (svinjski sejem). — 6 — K saditvi krompirja. Po pravici velja pridelovanje krompirja kot gotova obramba proti.lakoti. To zaupanje je krompir tudi opravičil že večkrat pri svetovno-zgodovinskih prilikah. Saj more krompir pri sicer enakih okolnostih dobaviti na prostorni enoti tudi mnogokratno hranilno vrednost za človeško hrano, nego katerisibodi diugi sad. Spoznanje velikega pomena pridelovanja krompirja v sedenjih kritičnih časih, daje povoda, da se mu po-s eča posebno pozornost. Vendar se ne ozira vedno na dejstvo, da zasluži krompir le pri visokih hektarnih donosih prednost kot preliranitelj. Ako znaša hranilna vrednost prinosa gomoljev približno le petkratni prinos pšenice, potem je gotovo pšenica za prehranitev izdatneja, da ne govorimo o turšici, ki daje v intenzivnem malem obratu potom medsadov še marsikake važne stranske pridelke. Poslednje, na eksaktnih poskusih utemeljene objave dr. Paul Wagner-ja potrjujejo zopet stare trditve znanosti in prakse, da odvisi visoki heklarni donos bistveno od vrste semena. Pri sicer enakih razmerah so n. pr. dale po odbitju za seme porabljene množine : 75 g težki gomolji pridelek 297 q 60 „ „ ' „ „ 255 „ 50 „...... 218 „ S tem se krijejo tudi uspehi mnogih drugih poskusov. Razlika 75 g pri 70 g težkih semenskih gomoljih je kričeč dokaz za neprimernost omejitve množine semena. Razmerje bo še neugodneje pri poskusu raztezanja semena. Zrezani gomolji so dali razmeroma še manjše prinose in sicer tem manjše, čim manjši so bili. Čim neugodneje so talne in gnojilne razmere, tem slabše je s pridelkom. Ker treba ravno sedaj skrbeti za ztlo visoke hek-tarne prinose, bo poraba semenskega krompirja v poprečni teži 70 g primerna. Pri razdalji 60X50 cm gre na hektar 33 333 komadov ali okrtglo 23 q gomoljev te težine. Za podlago temu računu vzeta razdaljina je vsekakor precej velika. V interesu zagotovitve visokih pridelkov bo brezpogojno primerneje, saditev krompirja v istem razmerju, kaki.T je na razpolago seme v zadostni in nepokvarjeni množini, prostorno omejiti, nego da Di se vsled pičlosti seme in s tem tudi hektarne donose predaleč raztegnilo. Čemu žrtvovati dragocene kulturne prostore krompirju, ako niso dani temeljni pogoji za primerne donose f Tu spadajo na njegovo mesto druge lastline, katerih nasad n pridelek sta gotoveja. Pičlost semena je dala povod, da se razmišlja o metodah, ki omogočijo velik pridelek na krompirju. Pripravljenost krompirja za tvorjenje pogankov in korenin podpira ta namen. Ne nova Gullichhova metoda, ki ima za podlago ojačeno nakupovanje, ter pomnoženje potom sadik sta utemeljeni na tem. Naj tudi še opozorimo na izkustva, ki smo jih napravili na našem zavodu z očnimi sadikami, o čemur smo že poročali v letu 1915. Pri vseh teh vrstah nasada vendar ni možno računati na popolnoma zadovoljujoče donose. Ne smemo se varati z razmeroma visokim donosom rastline, ker resnično merodajen je le absolutni pridelek obdelane ploščine. Na njivi bi poprečno gotovo zaostala hranilna vrednost za ono vsake druge kulturne rastline. Že iz tega razloga, brez ozira na mnogo večjo uporabo dela in materijala ter večjih zahtev zemlje, bi se smele take obdelovalne metode omejiti le na male ploščine, n. pr. na vrtnarstvo. Obširni poskusi na veliko bi gotovo položaj poslabšali. Ali ni morda že sedanjemu pomanjkanju krompirja iskati delnega razloga v nezadostni in neprimerni izberi semena v minulem letu ? Zdi se, da najdejo ravno novo se pojavljajoče obdelovalne metode vsled svoje posebnosti in dozdevnih prednostih, mnogo odobravanja, kar bi se za pravo mora o opustiti. Naj se v sajenju na veliko ne opusti sigurne poti. Deželna kmet. šola Sv. Jur, 27. marc 1917. J. Belič. Položaj na Ruskem. Rusija je danes prava uganka, podobna „peklenskemu kotlju'; na Balkanu pred svetovno vojno. Gotovo je, da je od Angležev poplačana in zapričeta revolucija za trenutek zmagala. Angleži so upali, da bodejo s to revolucijo odpravili carja Nikolaja, ki je hotel z nami in našimi zavezniki skleniti posebni mir. Odpravili so tudi v resnici tega carja. Ali pozabili so, da je ljudstvo revolucijske fraze za resnico smatralo in da svoje novo porojene svobode noče na oltarju angleške požrešnosti žrtvovati. Ruski delavci so socialističnega, oziroma anarhističnega prepričanja in vsled tega prijatelji miru, ker smatrajo vojno le za konkurenčni boj kapitalizma. Ti ruski socialisti pričeli so prav strogo kontrolirati sedanjo Anlgežem prodano rusko vlado. Delavstva je pa razmeroma prav malo, kajti Rusija z velikanskimi svojimi deželami je skozinskoz agrarna. Ruski kmet pa je zvest carju, on ne mara republike, ne mara inozemskega modernega vpliva. K temu pride še, da smatrajo razne na ruskem živeče na- rodnosti trenutek za ugoden, pridobiti i lastno svobodo. Tako Finci, Tatari, pa tudi Kozaki in drugi. V vsej Rusiji vlada torej velikanska zmešnjava, ki še ni dokončana in ki bode gotovo šele v mesece dolgem notranjem boju svoje pravo lice pokazala. Za nas in naše zaveznike je to ugodno in dobro ; kajti država, ki ima v svojem notranjem revolucijo, ne more pojaviti ofenzivnega duha za boj proti zunanjemu nasprotniku. Zato gledamo hladnokrvno v bodočnost, ki nam zamore prinesti edino — zmago! Zadnji telegrami. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 25. aprila. Uradno se danes razglasa: Položaj povsod nespremenjen. NamestniK generalštabnega šefa pl. HOfer, fini. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Borlin, 25. aprila. (W.-B.) Iz ve- j likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Ruppiechta. Na bojišču od A r r a s a se od včeraj zjutraj za vas Gau- ' r e 11 e bori; severno od S c a r p e sovražnik drugače svojih napadov ni ponovil. Južno : doline S c a r p e vnel se je boj popoldne zopet na obeh straneh ceste Arras-Cam- ! b r a i; pri široki fronti napadle so angleške divizije v globokih vrstah preko Mouchy-Vaucourta. V ognju in trdem bližinskem : boju se je angleški naval povsod pod najtež- j jimi izgubami izjalovil. Posadke jarkov in in- i fanterijski letalci poročajo o 23. aprilu, dajel število pred fronto ležečih mrtvih in ranjenih Angležev izredno visoko. Pri protisunkih je naša i infanterija 660 mož vjela. Več pancerskih I automobilov je bilo uničenih. Blizo obrežja | vdrle so naše naskočite čete v sovražno po- i stojanko in v j e 1 e 2\ Francozov ter zaplenile j 4 Strojne puške. Dne 23. in 24. t. prišlo je v prednem polju naše bojne črte severno-zapad-no od St. Q u e n t i n a do večih bojev, pri katerih je pustil sovražnik razven krvavih izgub tudi vjete v naši roki. — Armada nemškega prestolonaslednika. V nekaterih oddelkih A i s n e- in Champagn e-fronte ojačil se je ognjeni boj. Francoski sunki so se izjalovili. Za sovražnimi črtami se je opazil živahni promet in se je od nas učinkujoče obstreljeval. — Dne 23. t. izgubili so Angleži in Francozi v zračnem napadu 20 letal in en balon; 24. april stal jih je 19 letal, od katerih jih je bilo 16 v zračni borbi, 3 pa vsled odpornega ognja sestreljenih. Pred tretjim navalom. Rotterdam, 25. aprila. ,.Daily Chronicle" poroča iz francoskega glavnega stana: Kratki odmor bitk pripravlja tretji napad zaveznikov, za katerega je pripravljeno za fronto še dovolj ljudi in streliva. Pripravljeni pa moramo biti (namreč naši sovražniki1! Op. ur.) na še večje človeške žrtve, da se doseže ko-nečno. zmago. Nadaljni uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 25. aprila. Od dne aprila sem naznanjenih uspehov pcdmoral čolnov seje po dne 24. t. sporočanih podati nadalje skupno 143.500 register-ton sovraž in nevtralnih trgovskih ladij potopilo od j šib. podmorskih čolnov, to pa v anglešk kanalu, v Atlantskem oceanu in v Severne! morju. Škodljivo deluje mrčes v kuhinji, kleti, vrhi, vino) hiši in hlevu. Zato moramo korenito iztrebiti stenice, boll| muhe, ščurke, žoharje, molje in druge mrčesi, kajti iruhe s ti lazijo po nesnagi in potem po jedilih, razširjajo bolezni, moljii žoharji, uši nadlegujejo človeka in živali. Vso to mrčes v stanm kuhinji, hlevu in vrtu pokončuje takoj in sigurno Fellerjev | mrčesni prašek „Etsa", ki nadkriljuje vsa druga sredstva p« česom. Predvojne cene: 5 velikih pušic 5 kron, 1 pušico I datek 1 krono pošilja edino pristno lekarnar E. V. Feller, ! Elsa-trg št. 241 (Hrvalsko). Razglas. Okrajni odbor dobil bode bržkone še ma množine setvenega ovsa in ječmena odkaza Ker bode množina jako mala, zamore se rati v prvi vrsti le na one posestnike, kil vsled slabega stanja zimske setve prisiljei to žito nasejati in ki vsled tega nujno w seme potrebujejo. Stranke, ki bi se za to potegovale, se z občinsko-uradnim potrdilom v časni 25. do 30. aprila 1917 v pisarni okraju zastopa oglasijo. Okrajni odbor ptujski dne 23. aprila 1917. Načelnik: J0S. ORNIG. Zi za satatno olje. Recept za lastno pripravo, higijenično brezhibno, se zamore v vsaki domačiji brez težave in najceneje napraviti, se proda. Vprašanjam prosi se znamko za odgovor priložiti. !7o G. Dattendorfer, Innsbruck, Miillrstr. 34, ali * vojni invalid,oženjen, z dvema otrokoma, išče službo. Naslov pove uprava tega lista. 18S Rafija in vse vrste sen se dobi pri Hans I Maribor, Hauptplaa Pridni viničar za ptujsko okolio ki se razume popoi] noma in samosfcojn na vinogradništvo. I ter katerega družini] nima več kot 4 osebf se sprejme. Ponudb na Mihael Jammerne Gradec, Annenstr.! Iščem učenko iz dežele za damsfl krojaštvo, ki hodi] domov spat. Natančnej e po ve upral va tega lista. \i 75.000 ur!! Vsled vojne sem prisiljen, da 75.000 ko imitirano srebrnih ur z izbornim 36-urai ankcr-remontoar-kolesjem, tekočem v i binskem kamenju, prodam po smešni cenil kos K 10-—, 2 kosa K 1950, 6 kosot f 57-50, 12 kosov K 103-—. - 4 leta | garancije. Izmenjava dovoljena brez rizike \ denar nazaj. Razposiljatcv po povzetju. Uhrd Zentrale Simon Lustig, Neu-Sartdez Nr. 50. WESTERMANN & Comp, m ft Bdhlerneubauten, Kapfesiberg namerava v zmislu odredbe c. k. urada za ljudsko prehrano od 13. marca 1917, št. I—2148 s prodajalci dobavne pogodbe na ~ skleniti in ker veljajo le do 30. aprila 1917 sklenjene pogodbe, se prosi ponudbe brzojavno ali osebno. m vsako množino druge zelenjadi takoj ter i 209168 49 D7A 9944 v Ženitvena ponudba ■ovec, brez otrok, 32 let star, želi se ože-ftiti 8 kmetsko vdovo ali knietsko hčerko. Ponudbe na upravo tega lista. i84 judska kopelj mestnega kopališča t Ptuju. Čai za kop«nj»i obdelavnikih on '9.1 ure de I. ure popoltlrn (Wsfaj»» yi -i ) 13. do 1. ara 7*1*1»), »c nideJjuk in I pnxrAkfc -A H. 4o ft \ir» 1»]»i4e» 1 1 kopelj ž Trofliro /.rakom, oaro Ali | „Brau*el»,la i rjabo K - -70 ridni, vojaščine prosti Kaj se bode v spomladi zgodilo? S to mislijo se petxa zdaj tisočero ljudi nepretrgano. Po siroti zimi pričakuje se vroče dneve z vsemi svojimi epidemičnimi nalezljivimi nevarnostmi. Ako bode prebivalstvo oblasti i zanaprej tako vestno v njih sanitarnih previdnih odredbah podpiralo, se groze notranjih nevarnosti, nalezljive kuge: kolera, pegasti le-gar, krvavo odvajanje itd. ne bodo razširile. Epidemije se po ttolhah in drugemu mrčesju naprej razširjajo. Ako vzdržujemo tedaj največjo čednost, desinficirajmo roke in obraz: V umivanje rabimo lahko tekočino ly-soforma. Orgljajmo pridno PfeHerniinz-Lysoform. Pohištvo in tla naj se cedi s 3° 0-no tekočino Ivsoforma. Posebno je priporočati, da se umazano perilo v vrečah nabira in v 3%*ni tekočini surovega lysoSorma skozi 24 ur dolgo namaka. 178 Se dobi v vsaki apoteki in d roženi i. Dr. Keleti & Mursnyi, kemična fabrika a. d. Ujpest. se takoj sprejmejo Naznanila pri kontrolorju Wallner, Gradec, Stadt. Schlachthaus. = ZidarjUesarji, i delaVCi m ženske dobijo trajno, dobro plačano delo pri BtltORbaaiterDSlunDDg Il2l I tafilltBI I im GuSsta&Iwerk Meoiiorg m Im. Štajerskem. Podaljšaj svoje življenje! Zamore se svoje življenje podaljšati, bolezni preprečiti, bolnike ozdraviti, slabotne okrepčati, tavajoče trdne in nesrečneže vesele napraviti 1 Kaj stoji za vsako boleznijo? Slabost živčne sile, žalost, izguba ljubih prijateljev ali svojcev razočaranja, strah pred boleznijo, napačni način življenja in mnogo drugih vzrokov. Veselo srce je najboljši zdravnik I Dobi se pot, ki ti pomaga do veselja, tvoj čut oživlja, ki te z novo nado napolni, in to pot ti kaže neki spis, katerega dobi vsakdo, kdor po njega piše, takoj in popolnoma zastonj! V tej mali ročni knjižici se raztolmači, 'vako se nadomesti v kratkem času in brez motenja poklica moč živcev in muskeljev, kako se za-more odpraviti in izboljšati utrujenost, slabo razpoloženje, slabost spomina, nevoljo za delo in nešteto drugih bolezenskih pojavov. Zahtevajte ta spis, prinesel Vam bode nadepolne ure. Naslov: Ernst Orsech, Berlin S. W., Markgrafenstrasse 63, Abt. 473. 179 ilužbe, učence, stano Tanja in posestva ▼ Ptuju izTršnjo m Trste pesretUvanja najhitreje. tpifaitp in j*»/*»ai]« v mnlm $tražmoi (roterš) Cepljeno trsj 12.000 komadov dveletnih cepljenih trt I. vrste, različnih sort, ima za prodati posestnik in [ntnar Franc Horvat, Mostje, pošta Juršince pri Ptuju. Cena po dogovoru. 169 Zagotovljeni uspeh Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako stavo- , Mero zabvalnib pw i pil], vpojlefl oa razpolago. ^T^^Jl^TŠSttL** UimMm Dr. l lix LaDoratoriam Dunaj it, Lackierein. BIH dobite pri rabi 149 Sazpošiljatev strogo diskretna. M.«J d~. i fti« i™ , ,. , *,*. —.... Zaloge v Mariboru: lekarna pri ..aneelju varuhu", lekarta ..Marij« meCl Ur, A, Kil Kr6ni8 Za DFS8. PO"*«*)" * P«rf»>>>erija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri „zUi. -a 1UVIU. «U. Hi U$A IVI UU1V au JU0U. jetena", T drojeriji A Kauč in ^.iria-Drogeri«.' Avtomatični lovilec za podgane K 5*80, za miši K 4#—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Povsod najboljši uspehi. > Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po pov-Izelju, poštnina 80 vin. Export-haus Tintncr, Wien, III., Neulingfiasse Nr. 26/P. 38 ksitaa. gmatiba. Mladenič 26 let star, vojaščine prost, ima kron denarja, se želi seznaniti z mla-o miroljubnega značaja, ki bi -imela kje deželi posestvo. Morebitna ponudba če pče s sliko na upravništvo tega lista pod „št. 542". Tajnost strogo zajamčena. \sš zmožen obeh deželnih jezikov, se takoj sprejme. Ponudbe z zahtevano plačo pod )88 Waldgut, Weitenstein bei Cilli. Z. 1/9426. Pettau, am 19. April 1917. Kundmachung, Der PreisbestimmungsausschuC der Stadt und des Bezirkes Pettau hat in seiner Sitzung am 17. April 1917 unter dem Vorsitze des k. k. Statthaltereikonzipisten Dr.Max Stef fan fur den Verkauf von Wein, nachstehende Richtprei.se aufgestelt: 1. Weine von einem Zuckergehalt von 11 bis 14'A Grad oder einen Alkoholgehalt von 5 bis 6'A Grad Preis K 2 — bis K 240. 2. Weine von 14Vs bis 17 V« Graden Zuk-kergehalt, 6'/» bis 9 Graden Alkoholgehalt aufvviirts Preis K 280 bis K 360. 3. Weine von 17Vi Graden Zuckergehalt und 9 Graden Alkoholgehalt aufvviirts Preis K 4-— und dariiber. Samtliche Preise verstehen sih fur Fafi-vvare, loko nachste Bahnstation. Um die Einreihung der Weine in die ein-zelnen Qualit&tskategoricn zu erleicht,ern, wur-de rnit dem Sitze in der Stadt Pettau eine Qualitatsbestimmungskommission eingesetzt, welche aus naohstehenden Mitgliedern besteht: Verwalter Franz Rudi, Realitatenbesit-zer und Gastwirt Franz Osterberger, Realitatenbesitzer Josef S i m a, Gastwirt Franz B r o s c h und Schriftlciter Kari L i n-h a r t. Zor Priifung bestimmte Weinproben sind im Ga8thause „Osterberger" abzugeben. Herr Gasthausbesitzer Franz Osterberger wird von Zeit zu Zeit die Qualitatsbestimmungskommission zu Preisbestimmungen zusammenberufen. Auf die Richtpreise und die Qualitatsbestimmungskommission werden die p. t. Bewohner der Stadt Pettau insbesondere die Weinbau treibenden Kreise hiemit aufmerksam gemacht. isi Der Biirgermeister: JOS. 0RNIG. St. 1/9426. Ptuj, dne 19. aprila 1917. Razglasi Odbor za določitev cen mesta in okraja Ptuj je na svoji seji dne 17. aprila 1917 pod predsedstvom c. k. namestniškega koncipista dra. Maksa S t e if a n določil sledeče ravnilne cene za prodajo vina: 1. Vina z vsebino sladkorja od 11 do 14'/i gradov ali vsebino alkohola od 5 do 6'/s gradov cena K 2— do K 240. 2. Vina od 14'A do 17'/t gradov sladkorne vsebine, 6'/i do 9 gradov alkoholne vsebine naprej cena K 280 do K 360. 3. Vina od 17'A gradov sladkorne vsebine in 9 gradov alkoholne vsebine naprej cena K 4-— in višje. Vse cene se razumejo za blage v sodih loko najbližje železniške postaje. Da se uvrstitev vin v posamezne kvalitetne kategorije olajša, se je postailva s se-dešssai v znesta Pi&j komisija za d&icčiter kvalitete, ki obstoji iz sledečih članov: Oskrbnik Franc Rudi, posestnik in gostilničar Franc Osterb erger, posestnik Jos. S i m a, gostilničar Franc B r o s c h in urednik Kari Linhart. V preiskavo določene vinske poskušnje oddati je v gostilni „Ostorbergeru. G. gostilničar Franc Osterberger bode od časa do časa sklical komisijo za določitev kakovosti. Opozarja se na določitev teh ravnilnih cen p. t. prebivalce Ptuja, zlasti vinogradniške kroge. Župan: JOS. 0RNIG. 11322874 147 Mlinarji pozor! Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri Slawitsch&Heller trgovina KOSE! KOSE! Kdor hoče imeti KOSO s katero se ni treba mučiti ter se lahko z enkratnim klepanjem z lahkoto kosi vsake vrste travo celi dan, naj se obrne na tvrdko J. Krašo^lc v Žalen katera ima edino zastopstvo svetovno znanih kos znamka ^Poljedelsko orodje" in jih je tudi več tisoč razpečala. Za dobro kakovost se jamči. 165 Cenik na zahtevo brezplačno. KOSE! Cene najnižje! KOSE! 136 kraste, izpuhi itd. so bolezni, ki se motajo z največjo previdnostjo zdravili. Abso- ""no £rtft$Ei *dslvo P A R A T O L domače mazilo. Ne umaže, je brez duha, se zamore torej i čez dan rabili. Velika posoda K 3-—, dvojno velika posoda K 5-50. Par»tol-prašek "ILuj^k1^020- " Eia Oboje se dobi proti naprej-plačilu svotc ali povzetju od PARAT0L-WERKE, Budimpešta ¥1-20, EotvOs lit. 28. se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom Josef Presker, Zreče z pri Konjicah. 170 8 vinarjev za eno dopisnico Vas slane moj glavni kataloir,