108 109 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 OTROK IN KNJIGA 117, 2023 | OCENE – POROČILA o tem, da je v nesreči največja sreča, če ti kdo priskoči na pomoč, je prika- zana kot nazorna ilustracija pripovedi, hkrati pa tudi kot imaginacija, ki se razkriva iz raztrganin pergamentno orumenelih slikovnih osnov. Poleg tega so njena drobna (ne za knjižno objavo ustvarjena) dela enostavno dovolj intri- gantna, da uspešno vzbujajo pozornost tudi na drugih slikovnih nosilcih. Z najfinejšimi potezami v ilustra- torkini klasični tehniki (gvaš, tempera, akvarel na papirju) so izvirniki, ustvar- jeni za slikanico Pozabljiva stonoga, prejeli pomembno mednarodno nag- rado. Še pred izidom slikanice so bile ilustracije poslane na Festival ilustracij – Ilustrofest, ki se od leta 2019 odvija na Kalemegdanu v Beograjski trdnjavi kot velika mednarodna razstava izbra- nih ilustracij. Žirija festivala vsako leto nagradi najboljše ilustracije v petih kategorijah: ilustracije za knjige, ilustracije za revije, ilustracije v obli- kovalski in oglaševalski industriji, ilustracije – osebni projekt, ilustracije – družbeno odgovorni projekti ter Grand Prix za najboljšega avtorja na festivalu. Na petem festivalu ilustracij Ilustrofest 2023 je Grand Prix prejela ilustratorka Ane Arzelus iz Španije, člani medna- rodne žirije (Dejan Kralj, Manca Kro- šelj, Ester Garcia, Natalija Palurović, Ksenija Marinković) pa so nagrado za najboljšo knjižno ilustracijo dodelili Hani Stupica. Glavna literarna lika sodobne pra- vljice Pozabljiva stonoga sta (neimeno- vani) mama in hčerka stonogica, ki sta v portretnem medaljonu predstavljeni že na notranji naslovni strani. Njuni vlogi sta v logičnem odnosu: mati, ki je vzgojiteljica, in hči, ki naj bi jo ubogala. A na srečo se tudi mati kdaj zmoti. Ozi- roma pozabi. In to ju poveže. Z besedi- lom kongenialne ilustracije pa najmlaj- ših otrok ne le zvabijo k branju, temveč z domišljenimi podobami soustvarjajo njihove predstave, jim omogočajo pri- merjanje, sanjarjenje in vživljanje v pripoved. Književni osrednji prostor je dom, kjer glavni literarni junakinji živita, in tako cela atmosfera dogajalnega pro- st ora odzvanja tudi v likovni podobi. Vznemirljiv likovni jezik je nedvomno tak, kot se ga od ilustratorke, ki ostaja zvesta svojemu slogu, pričakuje. Ilustracije so do filigranske potankosti izslikane, pri čemer vsebujejo mno- žico zanimivih podrobnosti in situacij za domišljije lačne mlade bralce. Še posebej simpatičen je zaključni pri- zor slikanice, ko glavni osebi v postelji bereta knjigo, izpod odejice pa kukajo številne (mamine bose in hčerkine le v nogavičke obute) nožice. »Zaprli sta vrata in druga drugo sezuli. In tako sta cel dan poležavali, risali, brali prav- ljice, se šli skrivalnice, gledali risanke in spekli slastne palačinke – s čokolado. Ničesar nista izpustili, prav za vse sta si vzeli čas.« Ena izmed izstopajočih lastnosti  je odprt komunikacijski prostor med besedo in podobo. Avto- rici sta ustvarili delo, v katerem bese- dilo in ilustracije izjemno utečeno in samozavestno komunicirajo med seboj, da deluje drobna slikanica kot premi- šljena in zaokrožena celota. V interak- ciji pretanjeno napisanega besedila s sedmimi ilustracijami in eno vinjeto je slikanica dragocen prispevek k sodobni slovenski slikaniški produkciji.  T A TJ A N A P R E G L K O B E DUHOVITA, GLOBOKA, DRZNA, NAVDIHUJOČA! Tina Bilban: Kako razumeti svet (50 abstraktnih izumov). Ilustracije Ivan Mitrevski. Dob: Miš in Ljubljana: Društvo Bralna značka Slovenije, 2023. Tina Bilban je avtorica, ki si pogosto zastavlja zelo zahtevne ustvarjalne pro- jekte, bralce pa nemalokrat navduši z vsestranskim občutkom za izražanje, intelektualno širino, »otroško« zveda- vostjo in navidezno pripovedno lahkot- nostjo, s katero svoje izkušnje uspešno prenaša na druge. Pred nastankom knjige Kako razumeti svet (50 abstrak- tnih izumov), ki so jo ob koncu šolskega leta 2022/2023 prejeli v dar tisti deve- tošolci, ki so se aktivno vključevali v bralno značko vseh devet let, zlati bralci torej, si je gotovo zadala nadvse zahte- ven izziv – kako mladim bralcem, še osnovnošolcem, predstaviti abstra kt - ne izume človeštva, ki pomembno kro- jijo naše vsakdanjike. Najprej je treba poudariti, da nas preseneti že sama pomenska širina naslova te vznemirljive knjige, ki deluje zelo ambiciozno, hkrati pa v nas vzbuja tihe obete, da bomo, ko jo bomo preb- rali, zares razumeli svet. A pri tem nam avtorica seveda spretno nastavi intelek- tualno »past«. Ko knjigo preberemo, smo šele zares na izhodišču razume- van ja sveta, torej na točki, ko pričnemo dvomiti, se spraševati, ko postanemo še bolj radovedni in globlje iščoči – knjiga nas torej opremi s številnimi orodji, s katerimi lažje razumemo abstraktne pojave v družbi, a pot do razrešitve velike bivanjske skrivnosti se prične komaj odvijati. Avtorica, ki je sicer vsestranska lite- rarna umetnica, je seveda v prvi vrsti imenitna znanstvenica, ki se ukvarja s stičišči literature, filozofije in sodobne znanosti. V sklopu zadnje jo še posebej zanima vse, kar je povezano s kvanti, kvantno optiko in kvantno informa- cijo. Zanima pa jo tudi, kako je znanost predstavljena v mladinskih delih. Zato ne preseneča, da se je tudi sama lotila neverjetnega podviga, zajeti in na mla- dim dojemljiv način predstaviti svet abstraktnih izumov, ki so zaznamovali evolucijo človeštva. Da je otrokom in mladostnikom mnogo lažje predstaviti nekaj konkret- nega, stvarnega, otipljivega, je pov- sem jasno, saj lahko v tem primeru razpolagamo s številnimi elementi predmetnega, ki ga interpretiramo s pomočjo čutov, zlasti vidnega kanala in tipa. Ko gre za abstraktne pojme, ki jih avtorica obravnava v pričujoči knjigi, ti so: bistvo, bit, bivajoče, resnica, kontekst, fenomen, čas, prostor, sveto, vesolje, lepo, naključje, znanost itd., pa je vse neotipljivo, vse »lebdi« v oddal- jenih metafizičnih sferah, ki jih lahko »(u)lovimo« zgolj z miselnimi procesi, abstrakcijo in široko domišljijo. Tudi zato je to drzna knjiga, na koncu katere lahko preberemo: »Abstraktne izume smo si izmislili, da lahko raziskujemo, obvladujemo in opisujemo svet. /…/ A v vsakdanjem življenju se s pomenom abstraktnih izumov le redko ukvarjamo – kaj pravzaprav je človek, čas ali svoboda? Knjiga, ki je pred vami, poskuša čim bolj enostavno odgovoriti na ta vprašanja.« Zadnja izpisana poved deluje kot varovalka, morda celo kot tihi izraz dvoma, da bosta vsebina in njena izpi- sana uresničitev vendarle prezahtevni za mlade petnajstletne bralce. Obenem glagol poskuša omehča sicer na videz zagonetno znanstveno in filozofsko ozračje, ki ga knjiga morda sproži v bralcu ob prvem stiku, odpira pa tudi možnost, da je to branje le vznemirljiv poskus. 110 111 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 OT ROK IN KN JIGA 117, 2023 | OCENE – POROČILA A brez skrbi! Knjiga v resnici pret- kano in spretno predstavi vseh petde- set pojmov. Resda cilja na kultivirane bralce z določeno kilometrino in bral- sko vztrajnostjo, kar naj bi zlati bralci nedvomno bili, a se je lahko lotijo tudi nekoliko mlajši osnovnošolci, četudi morda ne bodo vsega razumeli. In prav to je še ena od lepot te knjige – vabi nas k ponovnemu vračanju, ponov- nemu branju, uči nas, da branje knjige ni nujno enkratno, zaključeno dejanje, pač pa gre za proces. Ko rastemo mi, raste tudi naš drugačen pogled na isto knjigo, odpirajo se nove izkušnje in novi svetovi. In kako so vsi ti abstraktni svetovi predstavljeni? Avtorica uporablja izčiščen jezik, slog je ekonomičen in zreduciran. Gre torej za znanstveni pristop k jeziku, kjer ni odvečnega balasta, stranpoti in zastranitev. Pa vendar je Bilbanova znanstveni jezik, ki bi lahko mladim vzbujal občutek teže in suhoparnosti, primerno »oso(n)čila«. Povedi so dina- mične in gladko tečejo, pri tem pa odsti- rajo ravno pravšnjo vsebinsko mero pri vsakem od opisanih izumov. Krovni pojem, ki tako uvaja določeno knjižno enoto, praviloma razpade vsaj še na dve ali več podenot; pri tem pa je treba še posebej poudariti, da so izumi predstav- ljeni skozi oči sodobne znanstvenice s svežimi, novimi spoznanji. Prav zaradi tega nenadoma postane to tudi knjiga za odrasle bralce, ki lahko dopolnijo svoje »zarjavelo« šolsko znanje. Tehtno izpisane vrstice igrivo dopol- njujejo ilustracije Ivana Mitrevskega, ki, tako kot avtorica, v resen znanstveni in filozofski svet vpelje veliko humorja, gibkosti in zabave. V maniri skrbne znanstvenice pa nam pisateljica na koncu knjige doda še vrsto zanimivih naslovov knjig, ki se prav tako ukvar- jajo in tematizirajo abstraktne izume. Te so opremljene celo z zahtevnostno lestvico – od enostavnih za branje do, kot zapiše avtorica, »ekstra zafrknjenih besedil«. Ob koncu druženja s to nadvse vzne- mirljivo knjigo lahko ugotovimo, da je priporočljiva za domala vse generacije od dvanajstega leta navzgor. Dodamo pa lahko še misel, ki bo avtorico morda napeljala k pisanju knjižnega nadalje- vanja, vanj pa bo morebiti zajela tudi razlago za to knjigo značilnih pridevni- kov: duhovita, globoka, drzna in nav- dihujoča. D A V I D B E D R A Č MARIBORSKA KNJIŽNICA IN MLADO GLEDALIŠČE V OKVIRU 58. FESTIVALA BORŠTNIKOVO SREČANJE »Dogajanje se poraja ob pripove do- vanju …« (Karel Čapek) V Mariborski knjižnici snujemo tesna partnerska sodelovanja z insti- tucijami, ki si prizadevajo poglabljati celovito izkušnjo na področju kultur- no-umetnostne vzgoje. Z raznovr- stnimi živimi vsebinami želimo – med drugim – spodbujati trajno zanimanje za knjigo, bralno pismenost, kulturo obiskovanja knjižnic in pripovedo- vanje. Letos smo se odzvali povabilu k sodelovanju na »Mladem Borštni- kovem«, kjer smo na pobudo produ- centke in koordinatorke Mojce Redjko prispevali pripovedovalske veščine, ki izhajajo iz bogate tradicije pripovedo- vanja pravljic v mreži naših knjižnic (prva pravljična ura za otroke se je zgodila leta 1971, prvi pravljični večer za odrasle v letu 1998). Ker je tudi pri- povedovanje pravljic in zgodb v sodob- nem času prepoznano kot samosvoja uprizoritvena praksa, je bilo sodelo- vanje s češkim gledališčem DRAK, ki temelji na tradiciji češkega lutkar- stva in hkrati razvija nove metode in ustvarjalne pristope, dragocena izku- šnja. Avtorice izvornega pedagoškega programa in ustvarjalnega procesa Anna Hrnečková, Jana Nechvátalová in Tereza Vašíčková so nam posre- dovale nekaj smernic, ki smo jih raz- vili z mislijo na domače občinstvo. Razstava je bila prvotno umeščena v Labirint Gledališča DRAK, v arhi- tekturno zasnovo je bilo vključeno ready-made delo slovenske interme- dijske umetnice Nataše Berk, kasneje je interaktivna razstava gostovala v Galeriji Sladovna v Pisku, v Mariboru pa je naselila prostore prve tekstilne tovarne – »Mariborske mehanične tkalnice in apreture Doctor in drug« (danes razstavišče Kibla portal na Valvasorjevi ulici). Izbira prizorišča je bila skrbno izbrana, saj sta prvo tekstilno tovarno v mestu – v mestni četrti Studenci – ustanovila češka tovarnarja Edvard Doctor in njegov zet Ernest Zucker (6. junija 1922). Na Studence so tedaj pripeljali železnico, okraj je zajemal 250 hiš, med katerimi so tekli potoki z bližnjega Pohorja in kjer so bili izviri mnogih studen- cev. V tovarni bombažnega blaga in preje je v najboljših časih delalo 1.600 delavk in delavcev, v ogromnih halah je ropotalo 22.000 vreten in 840 sta- tev. Pretežno so zaposlovali ženske, ki so prihajale z revnega podeželja, pri- čele so služiti denar, začele so razvijati oblačilno kulturo, kar pomeni drago- cen emancipatorni trenutek v razvoju mesta. V tem času je na Češkem Karel Čapek ustvarjal motive, ki so po sto letih navdušili mlade češke umetnice in umetnike. Interaktivna razstava Tovarna uto- pije (Továrna na utopii) je bila zasno- vana iz šestih postaj – inštalacije šestih avtoric in avtorjev, ki so jih navdih- nili utopični motivi v literarnih delih češkega pisatelja in scenarista Karla Čapka (1890–1938). Čapek je bil in ostaja izjemen pisatelj, filozof, mislec in humanist, začetnik klasične evrop- ske smeri znanstvene fantastike, ki se je skozi svoja dela posvečal družbenim temam. Avtorice in avtorji inštalacij so se navdihovali v romanih Tovarna absolutnega – Tereza Vašičkova z inšta- lacijo Pedala v absolutno; Krakatit – Jan Čtvrtnik s pustolovsko zvočno igro Krakataudio; Vojna z močeradi – Anto- nin Šilar s kratkim filmom Pogovor v čolnu in Robert Smolik z zgodovinsko vojaško razstavo Mir z močeradi. Nav- dih sta prinesli tudi dve Čapkovi dram- ski besedili R. U. R. – Kamil Belohlavek s starodavno igro iz časov, ko so svet še upravljali ljudje in Primer Makropu- los – Karel Czech, ki je postavil Prostor nesmrtnosti. Kot izjemni ustvarjalci na področju lutkovnega in alternativnega gledališča so postavitve zasnovali gle- dališko in izjemno igrivo. V pripovedovalski skupini, ki jo je koordinirala Meta Blagšič, smo sodelo- vali: Lea Hedl, Biserka Bobnar, Robert Kereži, Zdenka Gajser iz Mariborske knjižnice in Alenka Spacal iz Zavoda Bajalka. Na posameznih prizoriščih smo pripravili pripovedovalski pro- gram. Pripovedovalka, pripovedovalec je skupino sprejel, jo skozi pripovedo- vanje uvedel v teme, obiskovalce smo nato razdelili v šest skupin in vsaka je obiskala eno postajo, v uri in pol so vsi udeleženci doživeli vse postavi- tve. Nazadnje se je vseh šest prizorišč strnilo v sedmo prizorišče – Tovarno prihodnosti, kjer smo sto let po usta- novitvi tekstilne tovarne poskusili stopati v dialog med preteklostjo in