SOMBOTELI 
STR. 4 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Mednarodni simpozij v Radencih 
SADJARSTVO – PRILOŽNOST, KI JO EVROPA NUDI PORABJU IN PREKMURJU 

Zdaj, ko zorijo jabolka, je 

lja namenjenega kmetijstvu, nemara najprimernejši čas 
kar 22 odstotkov izvoza je iz za pogovor o sadjarstvu v 
kmetijstva oziroma živilsko Porabju in Prekmurju. Ne 
predelovalne industrije, kar trdim, da so tako razmiš
pomeni 7,6 milijarde evrov ljali v službi vlade Repub
prihodka. Na simpozij so velike Slovenije za lokalno 
leposlanico povabili zato, ker samoupravo in regionalno 
danski sadjarski strokovnjaki politiko, ko so pripravlja
svetujejo članom sadjarske li mednarodni simpozij o 
zadruge Gorički sad. Tokrat je projektih, sofinanciranih iz 
prenašal izkušnje na goričke strukturnih skladov Evrop
sadjarje tudi Niels Vester gaske unije v Prekmurju in so
ard Olsen. sednjih regijah – lahko gre 
Sadjarska zadruga Gorički zgolj za naključje. Simpozij 
sad, je povedala Alenka Žo-z omenjeno tematiko in s 
har, ima zdaj 38 članov, ki pripoudarkom na sadjarstvu je 
delujejo predvsem jabolka na bil v Radencih, prvi dan se 
140 hektarjih sadovnjakov. je neposredno, v živo »do-
Od leta 2002 imajo hladilnico taknil« začetkov sadjarstva 
za 3 tisoč ton sadja. Zadruga v Porabju, točneje pri Aloj
vzpodbuja razvoj sadjarstva zu Hanžeku na Gornjem obdobje 2007 – 2013, ko bo V Radencih so predstavili tudi državah, in poudaril, da je v v Prekmurju in deloma v Seniku, in na pogovoru, ki na voljo kar štirikrat več de-tri večje in zaključene projek-Evropski uniji dovolj denarja, Porabju, v prihodnje pa želi ga je v Monoštru pripravil narja kot zdaj. Tudi zatega-te, ki so bili sofinancirani iz le vedeti je potrebno, kako prodati več sadja na trgih Evslovenski generalni kon-delj je zelo pomembno, kako evropskih skladov. Največji je do njega. Konkretneje, kako ropske unije. Več pozornosti zulat. Pomen vključevanja bodo pripravljeni programi, novi hotel s petimi zvezdica-ravnati, je povedal Erik Švab, bodo namenjali tudi prede-Porabja v čezmejne projekte in tudi, kako bo zastavljeno mi v Moravskih Toplicah, ki ki v Trstu vodi Urad za Evro-lavi, v sok, kis in suho sadje. je v Radencih poudaril tudi sodelovanje oziroma povezo-ga bodo odprli 26. tega me-po. Urad oziroma Euroservis Minuli torek, sredo in četrgeneralni konzul Marko Sot-vanje s sosednjimi regijami. seca, gradnja pa je veljala 4,8 sodeluje v velikem številu tek je potekalo izobraževanje lar. Simpoziju so sledile de-Sicer pa naj bi bilo prihod-milijarde tolarjev (približno čezmejnih in drugih projek-(delavnice) članov sadjarske lavnice za člane sadjarske nje leto v Sloveniji za razvoj 5 milijard forintov), druga je tov, tudi v državah nekdanje zadruge Gorički sad, in sicer zadruge Gorički sad, ki ima podeželja namenjenih 1,1 mnogo manjša naložba v Mli-Jugoslavije. Zelo uspešno je na osnovi danskih izkušenj v sedež v Puconcih. milijarde evrov, od tega 900 nopeku za predelavo oziroma tudi sodelovanje Slovencev v sadjarstvu. Dr. Ivan Žagar, slovenski mi-milijov evrov iz evropskih luščenje ajde, tretja pa v turis-Italiji z italijansko manjšino nisterzalokalnosamoupravo skladov, je povedala v ime-tično kmetijo Olge Puhan v v Sloveniji. Izkušnje Urada Člani zadruge Gorički sad in in regionalno politiko, je na nu ministrstva za kmetijstvo Bogojini. za Evropo bo Erik Švab v za-zadruge za razvoj podeželja simpoziju v Radencih, kjer so Janja Kokalj Prošek. Denar-Predsednik Slovenske manj-četku oktobra predstavil tudi Pomelaj so ob simpoziju v razpravljali tudi o projektih, ja naj ne bi porabili samo v šinske koordinacije Rudi v Porabju. Radencih pripravili razstavo sofinanciranih iz evropskih kmetijstvu, ampak tudi za Pavšič iz Trsta je povedal, da Z zanimivimi podatki je v sadja in izdelkov iz sadja, dostrukturnih skladov, pove-ustanavljanje malih podjetij bodo v prihodnje posvečali Radencih postregla Anita Hu-mačega peciva in razstavo dal, da potekajo intenzivne na podeželju. Konkretnejši več pozornosti gospodarske-gau, veleposlanica kraljevine ročnih del, predvsem iz kopriprave pri usklajevanju programi bodo pripravljeni mu sodelovanju in povezova-Danske v Sloveniji. Na Dan-ruznega ličja. programov za proračunsko do 25. septembra. nju med Slovenci v sosednjih skem je 61 odstotkov ozem-eR 

2 


Utripi iz porabske zgodovine 
Rákosijeva vlada je internirala 30 
slovenskih družin 

Vodstvo Železne županije si je leta 1956 prizadevalo za stike s Slovenijo 
Ob 10. obletnici smrti slovenskega filologa dr. Avgusta Pavla so 
10. marca 1956 slavnostno odkrili njegov spomenik v Sombotelu, kjer sta umestila venec Dalibor Soldatić, jugoslovanski veleposlanik, in M. Žigmund, sekretar veleposlaništva. Dr. Vilko Novak, ljubljanski profesor, je v stavbi TIT-a (ljudska univerza) v madžarščini ovrednotil znanstveno dejavnost Avgusta Pavla, ki je bil njegov sodelavec in prijatelj. Novak je predstavil razvoj madžarsko-slovenskih zgodovinskih, literarnih in etnoloških stikov. 
Partijski in državni voditelji Železne županije so prisrčno sprejeli jugoslovanske diplomate in »so govorili o potrebi prijateljskega sodelovanja ter so izpostavili naše uspehe pri gradnji socializma. Izrazili so željo, da bi vzpostavila njihova županija kot sosedno območje neposredne stike z Ljudsko republiko Slovenijo. Obisk je bil deležen velike publicitete v časopisu županije, o našem obisku so poročali osrednji časopisi v daljših prispevkih,« -je poudaril Soldatić v svojem poročilu za njegove predstojnike. Naslednji dan, 11. marca, sta obiskala Soldatić in Žigmund v družbi predstavnikov Županijskega sveta in partijske organizacije Gornji Senik. »Na Gornjem Seniku živi večinoma slovenska manjšina. V obmejni vasi so postavili slavolok za izkazovanje spoštovanja in so nas slavnostno sprejeli. Sekretar lokalnega sveta nas je pozdravil, nato smo šli na otvoritev kulturnega doma, ki je dobil ime po Avgustu Pavlu. Ob tej priliki je govoril dr. Vilko Novak o delovanju Avgusta Pavla v slovenščini.« V kulturnem programu so nastopili slovenski ansambli in tudi vzhodno-madžarske (gradiščanske) hrvaške skupine. Diplomati so izvedeli, da živi v osmih naseljih Železne županije 

okoli 7000 Porabskih Slovencev, največja vas Gornji Senik ima 1500 prebivalcev in je delež madžarskega prebivalstva le 20odstotni ter da živi v naselju 15 nemških in 5 hrvaških družin. 
»Zelo so konzervativni in verni, nimajo dovolj zemlje, ki jo lahko obdelujejo. Med vzroki revščine je, da imajo v družini veliko otrok (povprečno 6 v družini) in jih bremeni obvezna oddaja pridelkov. Kmetijske zadruge ne delujejo. Nobenega slovenskega predstavnika ni pri državnih organih. Slovenske šole sploh ne delujejo. V vseh vaseh se učijo šolarji svoj materni jezik v osnovnih šolah 1-2 uri na teden. V obdobju Informbiroja je bilo prebivalstvo izpostavljeno preganjanju in denacionalizaciji, zato ljudje sploh niso upali razmišljati o tem, da bi zaprosili za izboljšanje pogojev v šolstvu. V zadnjem času so se na pobudo Zveze južnih Slovanov ustanovile v vaseh kulturne skupine Porabskih Slovencev in so odprli gornjeseniški kulturni dom. V obdobju kampanje Komminform je tudi to območje trpelo zaradi preganjanja manjšine. Po zapisanih, sicer nepopolnih podatkih so zaprli in deportirali iz slovenskih vasi 30 družin: z Gornjega Senika 13, z Verice 9, iz Sakalovcev 3, iz Slovenske vesi 3 družine. Od deportirancev se še do danes niso mogli vsi vrniti v svoje vasi, njihovo premoženje so zaplenili in jim ga niso vrnili. 
Družino Bedič iz Slovenske vesi so ti dogodki močno prizadeli. Jožefa Bediča in njegovo družino so leta 1949 aretirali. 3 leta je bil v ječi. Njega in njegovo ženo so zdaj izpustili, toda jima niso dovolili, da se vrneta v vas. Zdaj živita v Rábasömjénu blizu Sárvára, kjer mož dela na državnem posestvu. Njegova hčer Kristina Bedič je zaprta v ječi v Kalocsi, na 15 let so jo obsodili samo zato, ker se je družila s takimi fanti, ki so hoteli pobegniti v Jugoslavijo. (Njen brat je pobegnil v Slovenijo in ima zdaj majorski čin v vojski). Vzeli so jim vse premoženje, ki ga niso dobili nazaj. V Slovenski vesi so aretirali učitelja Franca Orbána. Zdaj so ga izpustili, vrnil se je v svojo vas, ampak ne dobi pokojnine in ne najde službe. Na Gornjem Seniku so državni organi leta 1952 pregnali duhovnika Janeza Kuharja (sedaj živi na Izsákfalvi in se ne sme vrniti v svojo vas). 
Ti podatki iz tega območja so pomanjkljivi, hkrati pa kažejo, da je madžarska vlada 
– v dveh letih po normalizaciji razmer med državama – zelo malo prispevala za pravno odškodnino zaradi žalitev in nepravičnosti, katere je zagrešila v obdobju antijugoslovanske kampanje. Čas je že tudi za to, da bi to vprašanje obravnavala madžarska vlada, ker je veliko takih, ki so zaradi navezanosti na Jugoslavijo pretrpeli žalitve. Ko sem bil v Železni županiji, sem dobil vtis, da so županijski in lokalni voditelji pripravljeni popraviti nepravičnosti, če za to dobijo napotke od višjih organov.« (Arhiv MIP-a Srbije PA 1956 F52). Dalibor Soldatić, jugoslovanski veleposlanik, je po svojem imenovanju leta 1953 večkrat posredoval v zadevah Slovencev, Hrvatov in Srbov na Madžarskem in njegova prizadevanja so bila uspešna pri ureditvi stikov med Madžari in Jugoslovani. Soldatić tudi ni pozabil Slovencev v Železni županiji in štiri dni po obisku, 16. marca 1956, po sestanku z Mátyásem Rákosijem je prišlo na dnevni red - ob ureditvi madžarsko-jugoslovanskih stikov 
- tudi vprašanje Slovencev. Rákosi je Soldatiću povedal, da ga je povabil na sestanek zaradi 
18. novembra Občni zbor 
Slovenske zveze 

Slovenska zveza v svojom Statuti/Alapszabályi ma naprej napisano, ka vsakšo štrto leto mora vküper pozvati občni zbor, steri je najvišeši forum Zveze. 1990. leta ustanovlena Zveza de etak letos 18. novembra mejla že 5. volilni občni zbor. Pred dvöma letoma smo meli občni zbor, na sterom smo samo račun dali, ta prajli dvejletno delo, ka je ške znak, ka bi radi tadale, ka je nej dobro,... Zdaj damo račun od štiriletnoga dela pa de se z nauva volilo predsedstvo s predsednikom vred. Nji majo pravico voliti delegati Porabski Slovencov, stere delegira slovensko lüstvo, na vsakši 50 pride 1 delegat, pa civilne slovenske organizacije, kak drüštva, kulturne skupine pa krajevne organizacije. 
Predsedstvo Zveze se je na zadnjom djilejši, 13. septembra, tak odlaučilo, ka do v osnovi tisti delegati pozvani, steri so bili delegirani pred štirimi lejtami s tejm, če do tü tak stele organizacije, stere majo pravico nji delegirati. Člani predsedstva so se vzeli za tau, ka do delegate uni brali vküper, s tejm, ka njim na Slovenskoj zvezi vse potrejbne informacije pisno damo v roke. Na letošnjom djilejši mo meli vsevküper 91 delegatov: Gorejnji Senik 18, Dolejnji Senik 5, Sakalovci 7, Slovenska ves -Monošter 21, Števanovci 13, Verica 5, Andovci 4, Sombotel 6, Mosonmagyaróvár 3 pa Budimpešta 9. V sterom kraji, kelko Slovencov je? Pri tom smo upoštevali podatke zadnjoga ljudskoga štetja, leta 2001. Upoštevali smo vse slovenska drüštva, kulturne skupine pa šole. Vse civilne organizacije se majo prav odlaučiti od svoji delegatov pa delagatov za svoj kraj. Vse té lidi pa drüštva, skupine, šole gora ziščejo člani predsedstva. Vsakši delegat podpiše izjavo, na steroj se vzeme, ka pride na djilejš Zveze. Drüge informacije vam sledkar tü damo na znanje v novinaj Porabje. 
Klara Fodor -sekretarka 
tega, ker »so se začeli ukvarjati z bi lahko pri določenih zadevprašanjem naših stikov,« sklice-vah popravili nepravičnosti, val se je na njegov nedavni obisk naprimer z izpustitvijo ujetniv Moskvi, ko »se je moral sramo-kov in deportirancev narodne vati pred ruskimi tovariši, ker je manjšine, kar bi – po mojem bila njegova država pri ureditvi mnenju – lahko prispevalo k stikov z Jugoslavijo na zadnjem potrebnemu medsebojnemu mestu.« V resnici sta leta 1953 zaupanju. začeli sovjetska in jugoslovan-Poudaril sem, da je to zadeva ska vlada postopek ureditve od-madžarskih državljanov, toda nosov med državama, Rákosi pa ti ljudje so po rodu našega poni upošteval nasvetov sovjetskih rekla in bi naletela poprava voditeljev, ker se je od leta 1948, kršitev in nepravičnosti, ki so ko so izdali sklep Komminforma, bile proti njim zagrešene, na močno upiral Titovi vladi. dober odmev. Rákosi je pove-Rákosi je vprašal Soldatića, kakš-dal, da me je popolnoma razune vtise je dobil med obiskom v mel in da bo sam obravnaval Železni županiji. »Povedal sem, stvar, ker to zadeva njihove drda so bili moji vtisi pozitivni, žavljane, nad katerimi imajo voditelji državnih in partijskih popolno jurisdikcijo ter bodo organov so me povsod lepo spre-vrnili svobodo vsem, ki niso jeli ter so iskreno izrazili željo, bili obsojeni zaradi kaznivega da bi želela Železna županija dejanja.« (Arhiv MIP-a Srbije PA z Ljudsko republiko Slovenijo 1956 F52). kot sosedo sodelovanti in izmenjati izkušnje med državama. Đuro Franković Vendar sem omenil tudi to, da Prevod: Nikoletta Vajda 
Porabje, 28. septembra 2006 

3 


V GLAVEJ, V SRCEJ SLOVENEC 

Na letošnji djesenski manjšinski volitvaj na Vogrskom mo po nauvom zakoni samo tisti leko volili člene slovenski samouprav, steri smo se v leti registrirali v manjšinskom volilnom registri. Med trinajstimi manjšinami se je ranč Slovencov dalo najmenje registrirati, vsevküper v rosagi samo 991. Na zadnjom ljudskom štetji, gda so nas vküp pisali v rosagi, se je za Slovence priznalo 3040 lüdi, slovenski gezik za svoj materni gezik priznalo 3187, 
na slovensko kulturo pa tradicijo so pa navezani bili 3442. Gdé smo bili té zdaj? Gda sam prejk gledala té letošnje numere, se mi tak vidlo, ka je Dolenji Senik biu ške med najbaugšimi med porabskimi vasicami. 2001. leta se je za Slovence priznalo 47 lüdi, slovenski gezik za svojga maternoga pa 73 lüdi. Letos v juliuši se je pa registriralo 66 lüdi. Kak so leko bili tak aktivni dolejnjisenički Slovenci, sem spitavala predsednika slovenske samouprave Lacina Bajzeka. »Moram povödati, ka smo se mi na tau pripravlali. Vej pa pogoj toga, ka mo tadale leko meli svojo samoupravo, je ranč tau biu, ka se lidge morajo dati registrirati. Gabi bači (Gabor Lazar) je gé pri porabski slovenski penzionistaj v vodstvi, un je bola v vesi pomago, ge sam pa doma na tanji (pristavi), sam bola tam odo kaulik. Tam smo bola Slovenge gé, na Dolejnjom Seniki je pa tau že bola vse mejšano gé. Za koga smo mi znali, smo šli k njim, smo njim raztolmačili té nauvi zakon, smo njim pomogli vö napisati papire. Pri nas je že bola tá starejša generacija gé slovenska. Mi smo tiste lidi bola poiskali. Steri stariš je Slovenec gé, tisti že svoje mlajše tö 

Laci Bajzek (na sredini) med Števanovčani 

za Slovence drži, če uni rejsan ne gučijo gezika ne vejm kak. Tak smo leko vküp spravili telko lidi. Tau nej tak velka ves gé. Na tau smo pa nej šli, ka bi tašne lidi tö gor ziskali, steri so nej Slovenge gé. Vejm, ka gestejo tašne manjšine, ka so samo tak leko prišle do dosta registriranoga lüstva.« 
• Kak so vzeli vaši Slovenci, gda ste ji od rama do rama gor ziskali, njim tolmačili, ka je doj spisano pa zakoj se je potrejbno dati zglasiti pismeno na lišto? »Mi zdaj že tretji mandat mamo slovensko samoupravo. Meli smo mi takšno srečo na samoupravi, ka je z nami delala, nam pomagala žau, že pokojna Irena Barber. V dvanajsti lejtaj smo meli več projektov, smo vö dali knjigo o zgodivini Dolejnjoga Senika, smo obnovili Sakoviča grob, smo meli več razstav, kulturni pa športni programov. S temi vekšimi projekti niša vrednost ostane za nami na vöke. Pa brodim, ka so lidgé tau tö cenili, tisti, steri so Slovenge pa steri nej, tisti tö, ka tau je za cejlo ves. Pri programaj pa pogostitvi se nikdar ne gléda, če je Slovenec ali nej. Etak smo drüge lidi tö pridobili, ka so prišli na naše programe. Lüstvo je leko vidlo, 
ka delamo. Mi smo tau znali, kak cenijo naše programe, našo delo. Etak smo mirne düše leko šli do nji. Starejši lidgé so bola težko razmeli ali so nej znali doj prešteti. Nisterni so čakali, steli, naj pridemo do nji, so nas že prva spitavali.« 
• Etak ste prejk slovenski programov na pomauč leko pri tejm, ka se lidgé porazmejo med seov, se poštöjvajo. Tau je fejs pozitivno za vas. 
»Ja, lidgé morajo vküper živeti. Če gnauk na dvauje vlečejo, té doma že tö na dvauje vlečejo. Kak uni doma živejo, tak moramo mi tadale pelati. Mi poštöjvamo vsakšoga, vsejm smo radi, vse lidi vesi čakamo na programe.« 
• Po nauvom zakoni (törvény) de vsakša ves posaba 
ZASEDANJE KURATORIJA 
JAVNEGA SKLADA 

14. septembra je zasedal kuratorij Javnega sklada za narodne in etnične manjšine. Na zasedanju so se odločili o podporah za določene razpise, med njimi o podporah za znanstvene prireditve v maternem jeziku, za širitev fondov knjižnic in muzejskih zbirk. V teh dveh namenskih razpisih ni bilo slovenskih prijav. Kuratorij ni odločil o podporah lokalnim in regionalnim manjšinskim elektronskim medijem, kajti zaprošena vsota je bila skoraj šestkrat višja kot znaša višina razpoložljivih sredstev. Kuratorij ima v ta namen 3 milijone 700 tisoč forintov, prijav je pa prispelo za več kot 21 milijonov forintov. Kuratorij se je odločil, da bo njegova podkomisija za medije ponovno ocenila prijave, in to na podlagi novih kriterijev. Kuratorij bo o prijavah odločal na naslednjem zasedanju. Kuratorij je podprl vse tri slovenske prijave na področju gledališke dejavnosti v maternem jeziku. Vse tri prijave je pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem, saj gre za tri njene skupine. Gledališka skupina Nindrik-indrik je za pripravo dveh kratkih iger – Kaulikvrat, Zabadanje – prejela 350 tisoč forintov, otroška gledališka skupina na osnovni šoli Gornji Senik za igro Roditeljski sestanek 200 tisoč forintov, Mlado porabsko gledališče, ki deluje na monoštrski gimnaziji, pa za gostovanja s predstavo Prvi dan v šoli 150 tisoč forintov. 
Ferenc Kranjec - član kuratorija 
leko mejla slovensko samoupravo, v steroj de po tejm leko delalo pet lidi. Pri vas se je ginau 5 Slovencov zglasilo, stere do leko volili registrirani lidgé 1. oktobra. 
»Do tejga mau je manjšinska samouprava leko bila tričlanska. Mi smo že tri mandata bili. Ka smo vözbrodili, tisto smo že napravli. Zdaj ške trgé nauvi člani pridejo vcuj. Dosta takšni aktivni lüdi nega, ka bi se glasili za tau. Mi smo že več lejt leko vidli, steri so bili tisti, steri so nam dosta pomagali, stere smo konkretno na kaše delo leko zaprosili, steri se za Slovence držijo pa tak živejo. Nauvi lidgé, nauve ideje.« 
• Ka bi ti po svojom najraj napravo, delo v naslejdnji štiri lejtaj za svoje? 
»Tak vögleda, ka mo menja penaz meli od rosaga. Takšne velke projekte nemo mogli skaus pelati. Zdaj mislim bola na kaše programe, mislim vse bola direktno se z lidami srečati, naj se slovenski gezik leko guči, gor drži.« 
• Ka je lejpo v funkciji predsednika, zakoj je dobro biti predsednik? 
»Zadovolstvo lidi. Gda vidim, ka se lidge dobro čütijo, so radi vküper, radi pridejo na programe, se lepau razmejo. Gda skaus leko spelemo delo, ka mamo v plani, gda se nam dobro posreči delo pa tau ceni lüstvo.« 
• Ti si po krvi pravi Slovenec, se tak ravnaš, tak živeš, kak se šika za Slovenca. 
»Ja, ge tak brodim, ka se moraš nin nut naroditi v tašno okaulico. Ge, gda sam mali biu, sam samo slovenski znau. Meni je té bila kultura slovenska narodno zabavna pesem. Ge tak pravim, ka pri nas dosta mladi nema tistoga doživetja, ka je biti za Slovenca. Ge sam emo te prilike. Pri 14. lejtaj sam že spejvo v zbori, sam že leko prišo v tabor slovenski zborov v Šentvid. Ge tau moderno vogrsko muziko ranč ne poznam. Bola poslüšam slovenske pesmi, gledam slovenske programe, tisto me bole briga. Ge sam doma tam na tanji, gde so bola starejši lidgé, gde tašne stike mam z lidami, ka ne moram drugo delati, ovak živeti kak Slovenec. Steri dé ta po svejti ali samo v Sombotel v šaulo, tisti se tá povrné, nema ranč maudoša, ka bi tau biu, ka je gé.« 
Klara Fodor 

Porabje, 28. septembra 2006 

4 


ANDOVČANI V SOMBOTELI 



Slovensko kulturno društvo Avgust Pavel pa slovenska manjšinska samouprava sta nas, Andovčane povabila, naj je malo poglednamo v Somboteli. Tau je zdaj že večletna tradicija, ka edno leto 
mi demo k njim, drugo leto pa oni pridejo k nam. Tašoga reda cejlodnevni program ponüdimo eden drugoma. Tak je tau bilau zdaj tö. Prog- ram se je v devetoj vöri začno v Skanseni. Dapa ranč bi nej Andovčani bili, če bi nej zamidili malo. Zaman smo že v štrtoj vöri gorstanili, nikak smo se nej mogli vküppobrati. Že je osem vöra bila, gda je Djürvina Marika eške spaudnjo alo iskala doma. Mi drügi smo pa na autobusi sejdli pa smo čakali kak kakšni srmacke. Drügo smo nej mogli delati, palinko smo koštavali, naj čas bola dé. Te čas smo se pogučavali od tauga, kak pa sto de z divje svinje pörkölt küjo v Somboteli. 
»Nekak de mogo, zato ka smo jim obečali, ka večerjo mi napravimo,« pravim. Vsakši nika vcuj vedo prajti, ka tau pa tisto trbej vcuj, dapa niške nej vzejo, ka bi küjo. Drügo nej bilau, na Djauskoga Margita smo zmazali, zato ka ona papir ma od tauga, ka vej küjati. Potejm smo štartali pa smo se ranč nej stavili do Sombotela. V Skanseni so nas Sombotelčani že čakali kak Mešijaša. Djauski Rudi z glažom palinke v rokej stau na pragi slovenske hiše, pa je samo tisti leko notra staupo, sto je malo gutno. Gda smo z zajtrikom zgotauvili, potistim smo se z minicugom (vlakec) pelali pa smo si poglednili Som
botel. Malo hladno je bilau, dapa palinka nas je segrejvala, ka smo go s seuv vzeli na vlak. Čüdno, ka je eden mali vlakec cejlo ves tapelo. Samo smo boga molili, nej ka bi se goraobrno, zato ka bi te cejla Andovska ves vömrla. Vejpa zvün betežni lidi pa Vaugrov niške nej doma austo. Gda smo si varaš poglednili, te 
smo šli v mesto avantur (kalandváros), ka se je starejšim vejn ešče bola vidlo kak mlajšom. Bila edna igrača, štera se je tak zvala, ka „anakonda”. Ta kača je tak duga bila, ka je cejla naša ves gora leko vsela. Gda smo se začnili šujackati, je Djürvina Marika tak cvilila od straja, ka je vse zamuknila. 
Po obedi se je začnilo prijateljsko srečanje s Sombotelčani. Dočas ka so se drügi pogučavali, mi ka smo žlice meli v rokaj, smo vcujstanili večer djo küjati. Te čas so se mlajši pa malo starejši nogomet igrali. Gda so dödela pripelali, je našo svinjsko mesau ešče tak trdo bilau kak puplati, zaman smo tak nalagali, ka je kotau vse praštjo. Dja sam si zmišlavo, ka najbaukše bi bilau tisto vregečo leseno žlico doladjati pa tak delati, kak če bi se ranč nej vcuj držo k tistim, šteri küjajo. Te sam začno zmišlavati, ka je ta svinja mogla biti tista, štera Zrinji Miklósa bujla, zato ka že gvüšno več stau lejt stara mora biti. Vseedno, če se je sküjala ali nej, mi smo go zato vötalali. Bili so taši, šteri so nej grizli, samo so požirali, 
drügi so grizli, kak gda pes 
čonto grzé, tretji so pa samo 
gledali, kak djejo tisti, šteri 

ešče svoje zobe majo. Vseedno kakšna je bila ta divjačina, se je zato dojšlo. Potejn je Francek začno s fudami igrati nam. Samo tau bila baja, ka smo mi, Andovčani, nika nej znali popejvati. Bijo zato taši med nami, šteri je vse znau popejvati, istino ka nej glasa nej emo pa naute tö nej pozno, dapa zato je 
vlejko kak eden operni pevec (operaénekes). Zato nam je pa Francek kasneje pravo, ka nede tadala igro, zato ka gda on igra, te mi samo vodau gledamo. Za volo tauga, prvin kak bi se poslovili pa bi domau šli, nas je Francek „poštrafo”. Dola smo mogli sedti k posenci vina pa je te samo nam igro. Dapa kak koli je bilau, mi, Andovčani smo se sploj dobro počütili. Vsem Sombotelčanom se zahvalimo za te lejpi den, posaba pa Mariji Kozarjevi za organizacijo. Vidli mo se drugo leto v Andovcaj.
 Karel Holec andovski župan 



5 


Agi Hanžek Z BICIKLINAMI NA CANKOVO 

Na Gorenjom Seniki sta dva moškiva, šteriva sta se že večkrat spravila na bicikline pa sta kolesarila cejli den. Tau sta Jožef Bajzek (Lonko) pa Alojz Hanžek. Sprtolejt sta šla v Austrijo, zdaj sta si pa vözbrodila, ka ta šla v Slovenijo, na Goričko in tau vse do Cankove. Pa eške več. Prejk v Austrijo. Že pred enim mejsecom sta nanje djemala lidi, ka naj dejo z njima na tau turo. Več nji je oblü
bilo, depa na konci smo ostali samo štirge. Onadva, Feri Šulič (Djančko) pa ge. 
Na tau paut smo se podali v nedelo, 3. septembra. Pred tejm si je vsakši prejkpogledno biciklin, ka naj vse vredi bau. Zrankoma v osmoj vöri smo se srečali pred kulturnim domom. Gospaud Jožef je od spredaj na bicikli gordjau tablo, na šteroj je pisalo: Od Rabe do Müre. 

Meli smo korble, v šteraj smo nesli gesti pa piti. Vrejmen je tö dobro bilau, ka je nej üšo dež pa celau vrauče tö nej bilau. Napotili smo se v Slovenijo. Šli smo prejk granjce v Martinje, Kuzmo, Slaveče. V Gornjij Slavečaj smo bili pred pau desetoj, ranč te so meli tam božjo slüžbo. Tam smo šli k »meši«. Nej bila katoliška meša, liki evangeličanska, depa tau je tüdi lejpo bilau. Potem smo 
nika spili v tamkajšnjoj krčmi 
in se pelali tadale, ka je bila 
pred nami eške duga paut. Šli 

smo gor po brgaj, pa smo mogli tiskati bicikline. Tau je bilau malo žmetno, sploj pa prauti podnevi, gda je že začnilo bola vrauče gartüvati. Potistom pa smo se seveda pelali tadöj po brejgi. No, tisto je že bola šlau, like tam smo pa morali fejst prencati, ka naj nam bicikli ne vujde. Naša paut je vodila prejk Rogašovec, Pertoče, Fikšincev pa tak tadale. Okauli podneva smo se dojseli na eno klopco, pa smo geli pa pili, ka naj bola ladamo goniti. Pelali smo se po lejpi pokrajini, pa smo vidli, kak je vse lepau vred vzeto pri »sausedaj«. Med pautjov smo šli prejk Gerlince tö, gde so meli prireditev »Naj... domačija«. Ta najbaukša domačija pa je bila Gombočeva. 
Ranč te so vküper prihajali lidge na proslavo. Pekli so bika tö in so nosili pijačo. Lejpo je bilau se skaus vesi pelati, ka so vsepovsedik bile vösklajene slamnatne figure in smo si leko te pogledali po pauti. Depa o tom ste že leko šteli v eni prejš
nji številki te novin, ka je Karči Holec piso o tem. Mi pa smo se pelali tadale pa smo po dugi pauti prišli na Cankovo. Tüj smo šli k iži, gde se je naraudo Avgust Pavel. Obejsili smo na steno en venec, šteroga je dala naredti Zveza Slovencev. Malo smo počivali in smo se pelali prauti Avstriji. Vöra je že bila okaule 2-3, gda smo prišli prejk granjce. Najprva so nas nej steli prejk pistiti, depa te so se spomnili, ka Vogrska je že tö v Evropski uniji, tak ka leko demo. Šli smo prejk Bad Radkersburga in prejk Müre na drugo stran, v Gornjo Radgono. In smo pa bili v Sloveniji. Šli smo v gostilno pa smo nika spili, ka smo že bili žedni. Potistom smo se pa napotili nazaj domau. Šli smo po drugoj pauti, bola na ravni, ka več nej trbölo tjauk pejški titi pa tiskati bicikline. Stavili smo se eške v Kraščaj, gde je eno jezero (tó), pa smo tam eške gnauk geli pa pili. Tüj najdemo tüdi Kmetijo Ferencovi, depa mi smo se nej stavili, ka je že bilau pozno, pa smo morali tadale titi. Vej gnauk drgauč stanemo, gda mo pa tam ta ojdli. Zadvečerka po pauti smo že trüdni bili, nas je že rit bolejla pa smo jamrali, mrnjavili, gda že domau pridemo. Zmejs smo norijo tö gučali, ka je bola cajt taodišo. Večer okauli sedme vöre smo prišli v Trdkovo. Tam smo eške meli en velki brejg, gde je trbölo bicikle gortiskati. Tam je že nam vse više ojdlo. Okauli osme vöre smo prišli nazaj na Gorenji Senik. Vsi smo 
vözdržali pa smo srečno prišli nazaj domau. Zgučali smo se, ka sprtolejti mo pa šli nikam na Vogrsko z biciklinami. 




Porabje, 28. septembra 2006 

6 


NARODNOSTNI FESTIVAL V 18. OKROŽJU BUDIMPEŠTE 

Manjšinske samouprave, ki de-šine, ki živijo v tem naselju. 
lujejo v 18. okrožju Budimpešte, Programi so trajali od 9. do 17. 
imajo letno več skupnih priredi-septembra. 
tev. S tem ohranjajo lastno kul-Niz programov se je začel s konturo, obenem pa obogatijo tudi certom v Parku narodnosti, na 
kulturno ponudbo tega okrožja. katerem sta nastopila dva an-


Otroška folklorna skupina z Gornjega Senika 

Dom skupnosti Béla Kondor je sambla, orkester tukajšnje glasletos že osmič priredil »Dneve bene šole ter gostujoči pihalni blokovskega naselja Havana«, v orkester s Poljske pod imenom program je vključil tudi manj-Orkiestra Deta. 
Festival narodnosti se je začel ob 
12. uri z madžarsko in evropsko himno ter dvigom zastav tukajšnjih manjšin. Slavnostni govornik, župan okrožja dr. László Mester, je poudaril pomembnost prireditve. Sledili so pozdravni govori predsednikov posameznih manjšinskih samouprav. Nastopi manjšinskih skupin so trajali od 13. do 18. ure na odru na prostem. Obiskovalci so se lahko spoznavali z glasbo in folkloro posameznih manjšin. Presenečenje je bilo, da je nastopil tudi t. i. 100-članski romski orkester. Slovenska samouprava 18. okrožja je ob tej priliki povabila dve skupini iz osnovne šole Gornji Senik. Predstavili so se lutkarji ter otroška folklorna skupina, ki jo je na harmoniki spremljal mentor skupine Zoran Domjan. Hkrati s kulturnim programom so manjšinske samouprave v ta namen postavljenem šotoru pogostile svoje smo jim pokazali nekatere znagoste oziroma obiskovalce. menitosti Budimpešte, lahko V imenu Slovenske samouprave vsaj delno zahvalili za njihovo se zahvaljujem otrokom za lepo delo, za nastop otrok. pripravljeni program, njihovim Zahvaljujem se tudi Javnemu voditeljem, Ildiki Dončec Trei-skladu za narodne in etnične 

Priredili so tudi tekmovanje v kuhanju, ki so se ga udeležili 
tudi Slovenci. Golaž je kuhal Feri Hanžek 

ber, Joliki Szabó, Zoranu Domja-manjšine, ki je finančno podprl nu in seveda tudi ravnatelju šole našo prireditev. Tomažu Časarju. Ferenc Kranjec Upam, da smo se jim s tem, da predsednik samouprave 



„Oprosti, če motim, pogrešam te! Vesna,” piše na Andraževem prenosnem telefonu, ko pogleda, če ga je kdo klical med šolsko uro. Ob sporočilu je še Gajina telefonska številka, klicala ga je pred nekaj minutami. Odloči se, da najprej pokliče Gajo, na to še Vesno. „Klicala si me, ko sem šel iz zbornice pogledat v avtomobil, če me kdo išče. In ti me iščeš, Gaja?” „Dolgo časa si potreboval, pre-den si poklical. Je bilo kaj tehtnega vmes ali zgolj umetniška svoboda, ki je v resnici malomarnost,” se odzove Vesna na Andražev popoldanski klic, kajti ni je hotel klicati takoj po tako prijetno vznemirljivem srečanju z Gajo, v katero je bil bolj in bolj zaljubljen. Verjetno 

NJEGOVE TRI ŽENSKE 

Andraž premišljuje o svojih v popolnosti obvladala tehniko treh ženskah: o pravnici in ljubljenja; z Gajo se želi ljubiti ekonomistki Gaji, o zoboz-in pustiti telesni združitvi čas 
dravnici Vesni in novinarki 
do stopnje, ko bo hotenje na 
Lari. Predvsem ga zanimajo 
vrhuncu pri obeh. Pri Vesni je 
njegova čustva. 

bil bolj in bolj prepričan, da ga pred znankami ali znanci, ampak iz cinizma, s katerim je bila prepojena in mu je arogantno odgovorila na najbolj prijazno vprašanje. Vesna je bila v marsičem nekaj posebnega. Svobodno je živela sama, zelo je uživala v delu, čeprav je pogosto rekla, da zob ne izdira rada, Andraža je kar vzela, ker ji je bil všeč, pozneje se je pokazalo, da ga dobro pozna predvsem kot slikarja, imela je ljubimca, o katerem ni pripovedovala, kar nekajkrat ga je pokazala na javnih, dobro obiskanih prireditvah, delovala je kot najbolj hladna ženska, ki jo spreleti srh že ob pomisli na fuk, toda ko si je seksa zaželela, je bila v svoji sli potešena, kajti poznala je domala vse skrivnosti, ki so bile potrebne za ljubljenje. Še najmanj pretvarjanja je čutil, ko sta se začela med poljubi slačiti in odmetavati kose oblačil na vse strani, ne glede na njeno dragoceno bluzo, ki je obležala, kamor je po naključju padla, ali na majhne, zmeraj kristalno bele hlačke, ki jih je zelo pogosto položila pod vzglavnik. Nikoli med ljubljenjem ni želela imeti na sebi najmanjšega kosa perila, in to je terjala tudi od Andraža. Andraž je zdaj že vedel, da je Vesna njegova najbolj skrivnostna ženska in bo táka tudi ostala, ko se bosta prej ali slej razšla. Za zdaj je bilo tako, da bi jo on pogrešal manj kot ona njega, zlasti zato, ker je preživljala travme s prejšnjim ljubimcem, vendar je bil on zaljubljen v Gajo, zato Vesne o ljubimcu ni spraševal in očitno mu res-nice ne bi niti povedala. Kako daleč se je na Vesno navezal, ni vedel, verjetno bolj, kot si je bil pripravljen priznati ali če bi ga kdo vprašal. Že po tem, kolikokrat sta za eno noč odpotovala v bližino Szombathelya, je bilo očitno, da bo razpad njune zveze boleč. Namenoma ni razmišljal o Lari in modrini njenih oči, ker ni poznal recepta, po katerem bi se razdelil med tri tako zelo različne ženske. Vsaka po svoje ga je privlačila, vendar je ljubil Gajo. 
(se nadaljuje) 
se ljubezen do Gaje ne bi tako močno stopnjevala, če tudi iz njenega ravnanja ne bi prihajalo toplo čustvo, zakrito za zid, preko katerega ni smela, predvsem pa ni upala preko. Bil je prepričan, da ga Gaja ljubi tako močno kot on njo, ali skoraj tako, in da se bo ta ljubezen prej ali slej združila, prepletla, vzplamtela in zažarela. Koga bo prej ali katerega bo bolj ožgala, o tem ni razmišljal, ker je najprej želel ljubezen doživeti v popolni meri. Tako, kot se je z Vesno ljubil v belih posteljah, jo razpiral in gnetel, da se nista mogla ločiti tudi, ko je obema že zmanjkalo vseh energij, na enak način se je želel ljubiti z Gajo, vendar z bistveno, temeljno razliko. Z Vesno se je fukal, ker je bila ženska, ki je kliče tedaj, ko si želi dolg klepet z ljubljenjem na koncu ali seks takoj za začetek in potlej razpravo o nečem, kar je zanimalo bolj njo kot njega. Iz Vesninega ravnanja je pogosto prišla v ospredje gospodovalnost nad moškimi. V postelji se ni pretvarjala, tam je bila samica, ki se želi pariti, zato je bilo ljubljenje z Vesno popoln užitek samca in manj moškega, ki se telesno združi z žensko, ki jo ljubi. Da se je znala poljubljati v neskončnost, da je v svoje vrelo mednožje vsrkala Andraža do skrajne točke moškosti, ni bila nikakršna posebnost. Toda naslednji dan po divjem seksanju se je bila sposobna pretvarjati, da ga skoraj ne pozna. Tudi takrat, ko ni šlo za to, da bi zakrila odnos do novega moškega 
Porabje, 28. septembra 2006 

7 


MLAŠEČA LEJTA 
Od Hotize do Dolencev 
SOUSEDOVOGA PEPIJA 
Junija sem se že od drügim brat Alojz Kranjec, ki je pri mla-Obiskali Sousedov Pepi je koulivrat najbole poznani po tejm, ka je nej biu nigdar mali. Pa je sploj nej nig
udeležil madžarsko-sloven-di lejtaj mrau. smo dve vasi
skega arhivskega tabora, ki je Potem smo se povzpeli na len-ci ob Lentiju, Bel
dar biu pojbiček. Pa je sousedov Pepi nej nigdar cüko 
v lačice. Un se je sploj nej mali naroudo. Un je vsigdar vözraščeni pojep biu. Tak si bar brodi, čiglij je nej star več kak pet lejt. Zato je nej čüdno, ka se je zgučavo vcejlak po moški. 
PUBERTETA 

-Naš pojep pa je trno mladi prišo v puberteto. Eške nema cejli pet lejt pa ga že meče puberteta, -si je na glas brodila Pepijova mama. Kakoli ka se sousedov Pepi drži že skur za vözraščenoga, je eške nigdar nej čüo za tou rejč. Prvič je v njegve vüje prišla puberteta. Prvič je zvedo za nikšno teto, ka se zove Puber. 
-Gde pa živé ta Puber teta, - je pito mamo. - Eške nejsam čüo za njo. Je una naša žlata? 
Mama je nej znala, ali se njeni sin šali ali guči za istino. Zato se je nasmejala. 
-Ka bi pa nej bila v žlati z nami. Una je žlata od vsikše 
držine, - se je že skur djoukala od smeja. 
Sousedov Pepi pa jo je samo čüdno gledo. Zdaj je un nej vedo, 
ali se mama šali ali guči po istini. Začno je pou na glas pa pou 
potiüma broditi. Nega takše tete, ka bi leko bila v žlati z vsejmi 
držinami, si je brodo. Pa nega takše tete, čeglij se zove Puber, 
ka bi tou leko bila. 

-Trno rad bi spozno tou Puber teto, - je povedo pri obedi. - Ka meni niške nede gučo, ka je una žlata z vsejmi držinami. 
Zdaj sta mela Pepijova ata pa mama velki problem. Kak naj njemi raztumačita, ka je gé puberteta vcejlak nika drugoga, kak pa Puber teta. Zato sta njemi prajla, naj dé večer do mousta na potoki. Tam de leko srečo dosta mlajšov, ka so v žlati s Puber tetoj. Pa je sousedov Pepi šou do mousta. Tam so bili mlajši stari od dvanajst do šesnajst lejt. Gledo ji je pa li gledo. Nin je nej vpamet vzeu, ka bi gde stoj gučo od kakše tete. Eške menje pa od kakše Puber tete. Tam nin za edno vöro je šou domou. Mama ga je pitala, če je srečo kako teto, ka se zové Puber. 
-Nikšne Puber tete je nej bilou, - si je doj vseu za stolom. - Tam so nikšni eške nej vözraščeni mlajši. Pa li nika senjajo. Pa li samo nika gučijo od toga sveta. Pa li samo modrüjejo, kak so bole čedni od starejši. Pa samo nika melejo o pravici pa resnici. Uaaa, kakša deca, - si je eške zdejno, po tistom pa odišo v svojo sobo. Tam je brodo od toga, kak de rejšo svejt. Eške dobro, ka je tak brž odišo pa je nej čüo atija pa mamo, kak sta se pogučavala od svojga sina. 
-Dokeč eške ne spozna puberteto v sebi, je eške vredi, -je prajla mama. 
-Pa čeglij ga je zgrabila že pri nejpuni peti lejtaj. Tou samo od toga guči, ka rejsan prva dozori v moškoga kak drugi podje, - so se atini zasvejtile oči. 
-Na, na, - ga je dola stavila žena. -Moški nigdar ne odidete vö iz pubertete, gda se inouk srečate z njou. 

sősárd in Külsősárd. Zanimivo, da ima večina ljudi v Külsősárdu priimek Tüske. Najstarejša najdba je bil kip sv. Antona, ki je star več kak stau lejt. Najprej je dolgo stal na cejntori, potem pa v štjednji. Gospodar nam je pripovedoval, ko so streljali med drugo svetovno vojno vas, so bile porušene vse hiše, samo štjedjen je ostal, v katerem je bil ta kip. Rusi so kip postavili za tarčo in streljali nanj. Poškodbe so vaščani potem popravili z gipsom in kip ponovno pobarvali. Zoltánu Paksyju sem pokazal tudi knjigo, ki sem jo prinesel s sabo. Slovenski evangeliumi so bili natisnjeni leta 1840. Napisal jih je Nemec J. A. Weitzinger. Kar ni znal prevesti v narečje, je prevedel v knjižno slovenščino. Poleti sem doživel tudi nekatere dogodovščine. Bil sem pogumen in sem splezal na ritkarovski zvonik, k zvonu. Bil sem presenečen, kajti starejši je, kot sem mislil. Postavili so ga leta 1865, zvon je naredil graški mojster Karl Felt. Na drügi strani zvona je angel. Najprej sem mislil, da je to habsburški ali štajerski orel. Angel drži v desni roki razbeljeno sabljo, v levi pa skledico. To je angel pravice. 
28. avgusta sem obiskal Dolence, tamkajšnje župnišče, da bi nadaljeval z raziskavo rodovnika naše družine. Pri stranski veji sem malce napredoval in sem našel nekaj zanimivih stvari. Med njimi tudi to, da je bil eden od mojih prednikov, Janoš Šlebič (1792-1847), ki se je rodil v Budincih (v tistem cajtu Büdincz), šolmošter v Dolencih (v tistem cajtu Dolincz). 
Akoš Dončec, 

potekal na Hotizi in v Kapci 

pri Lendavi. Bilo nas je šest z Vogrskoga, Agica Holec in jaz iz Železne županije, vsi drügi pa iz Zalske županije. Valéria Rábai in Katinka Czigány sta bili tudi lani v taboru, takrat smo raziskovali v Šalovcih in Števanovcih. Naša voditelja sta bila Zoltán Paksy iz Zalaegerszega in Szabolcs Sarlai iz Sombotela. Zamivo je, da živijo na Hotizi sami Slovenci, v Kapci je pa le nekaj slovenskih družin, vsi ostali so Madžari. Tudi nagrobni spomeniki na cejntori imajo vogrske napise. Obiskali smo tudi Veliko Polano, rojstno vas Miška Kranjca, ki se je rodil leta 1908, ko je Prekmurje ešče slišalo k Vogrski. Ogledali smo si njegov 
davski grad. Pod gradom na 

pobočju je množični grob. Tam počivajo slovenski in vogrski vitezi, ki so se borili proti Törkom. Ob lendavskem gradu v 

goricah stoji cerkev, v kateri v 
odprejtoj škrejnji počiva Mihá-



Toga je sousedov Pepi nej čüo. Že je globko spau pa 
senjo o Puber teti, kak njemi je prinesla pun cej
grob na cejntori, poleg njega so ly Hadik, oče Andrása Hadika, Gimnazija ker cukrov pa čokolade. 
pokopani njegov oče Mihailj Kra-ki je osvojil Berlin. Monošter 

Miki Roš 
njec, mati Maria Pucko, in njegov Iz Slovenije smo šli na Vogrsko. 
Porabje, 28. septembra 2006 


PETEK, 29.09.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 MODRO, 
10.40 Z VAMI, 11.35 KORENINE SLOVENSKEGA MORJA, DOK. ODD., 12.25 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 TARČA, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 HE-MAN, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: PASTIR, 16.30 HOLLYJINI JUNAKI, AVSTR. OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 FRANČKOV FONZEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 21.20 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 
22.50 ZASEDANJE NATA V PORTOROŽU, 23.15 POLNOČNI KLUB, 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 29. 9. 1991, 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 2.40 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, PON., 4.00 INFOKANAL 
PETEK, 29.09.2006, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 14.15 TIGROVE OČI VIDIJO BOLJE, NEMŠ. FILM, 15.45 OBZORJA DUHA, 16.15 DUHOVNI UTRIP, 16.30 JASNO IN GLASNO, 17.20 ŠPORT ŠPAS, 17.55 ZDAJ!, 18.25 MOSTOVI -HIDAK, 19.00 IDIOT, RUSKA NAD., 20.00 KAKO JE UMETNOST USTVARILA SVET, ANG. DOK. SER., 20.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 21.15 CITY FOLK, 21.45 PETI ELEMENT, FRANC. FILM, 23.45 ODISEJA 2001, AM. FILM, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL 

SOBOTA, 30.09.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.20 PRVI IN DRUGI, 13.40 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 14.05 MESTO NA ROBU, DOK. ODD., 15.00 ZAMOLČANA LJUBEZEN, NEMŠ. FILM, 16.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 17.25 O ŽIVALIH, 18.05 KUHAM Z ZVEZDAMI, 
18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, DRUŽ. NAD., 20.35 HRI-BAR, 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.30 8 X 45: VOLČJA NOČ, AVST. NAN., 23.20 ROCCO IN NJEGOVI BRATJE, IT. ČB FILM, 2.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 
30. 9. 1991, 2.35 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 3.15 HRI-BAR, 4.25 INFOKANAL 
SOBOTA, 30.09.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 11.55 SKOZI ČAS, 12.05 CITY FOLK, 12.35 ZDAJ!, 13.55 SP V GIMNASTIKI, 17.40 LP V ROKOMETU, GOLD CLUB -BARCELONA, 20.00 UMORI PO ABECEDI, ANG. FILM, 21.45 IDIOT, RUSKA NAD., 22.40 NIKOLI OB DESETIH: KOCKA, 23.40 SOBOTNA NOČ: ANASTACIA, KONCERT, 0.30 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL 

NEDELJA, 01.10.2006, I. SPORED TVS 
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.25 ŠPORT ŠPAS, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 
17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 ZAKAJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.35 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.00 INTERVJU, 22.55 POROČILA, VREME, 23.10 DOMOVINA, KRONIKA PRELOMNEGA OBDOBJA, NEMŠ. NAD., 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 1.10. 1991, 1.20 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.05 INFOKANAL 
NEDELJA, 01.10.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 10.10 SKOZI ČAS, 10.20 MLADI ŽE 80 LET - AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ, GLASB. ODD., 10.45 ČEZ PLANKE: PORTUGALSKA IN MADEIRA, 11.45 HRI-BAR, 12.50 ŽIVLJENJE JE CESTA, IGRANO-DOK. FILM, 13.55 SP V GIMNASTIKI, 17.30 KOBENHAVN, ANG. DRAMA, 
20.00 ŽIVLJENJE V PODRASTI, ANG. POLJ. SER., 21.00 OPERNE ARIJE, BASBARITONIST JUAN VASLE, 21.20 J. GREGORC - V. DEDOVIČ: PERPETUUM, TV PRIREDBA BALETA SNG, 22.00 ANNA PIHL, DANSKA NAD., 22.55 ŠPORT, 0.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.05 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 02.10.2006, I. SPORED TVS 
6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 TISTEGA LE
PEGA POPOLDNEVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 14.25 TURISTIKA, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05 VESELA HIŠICA -O POVODNEM MOŽU, LUTK. NAN., 16.35 BUBA GUBA: KONJI, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 POGLED NA ... GRUBERJEVA PALAČA, 17.50 IZGUBLJENE SANJE, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 LOKALNE VOLITVE 06 (LJUBLJANA), 21.30 PODOBA PODOBE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 DEDIŠČINA EVROPE: NIBELUNŠKI PRSTAN, KOPR. NAD., 0.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 2. 10. 1991, 0.50 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.45 POGLED NA ..., PON., 1.55 IZGUBLJENE SANJE, PON., 2.40 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 02.10.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 15.50 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 16.10 SLOVENSKI/PORBSKI UTRINKI, 16.35 J. GREGORC -V. DEDOVIČ: PERPETUUM, TV PRIREDBA BALETA SNG, 16.35 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 17.15 OPERNE ARIJE, BASBARITONIST JUAN VASLE, 17.35 ŽIVLJENJE V PODRASTI, ANG. SER., 
18.30 SPEER IN ON, NEMŠ. NAD., 20.10 JASNOVIDKA, AM. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 22.40 MALČKA GLEDATA MALČKE, AM. RIS., 
23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.35 INFOKANAL 

TOREK, 03.10.2006, I. SPORED TVS 

6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 SOŽITJA, 
11.00 KUHAM Z ZVEZDAMI, 11.30 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 HRI-BAR, 14.25 DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MARJAN, KONJ, KI PLEŠE STEP, RIS., 16.05 POTEPANJA, DOK. NAN., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 LOKALNE VOLITVE O6 (KOPER), 18.40 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 21.00 DOBER ČLOVEK - LJUBA PRENNER, DOK. PORTRET, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 AMAZONIJA - OSVAJANJE DIVJINE, BRAZ.-FRANC. DOK. SER., 23.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 3. 10. 1991, 0.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.00 ŽIVLJENJE JE KOT REKA, DOK. ODD., 1.35 RESNIČNA RESNIČNOST, 2.10 INFOKANAL 
TOREK, 03.10.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 13.05 ARITMIJA, 13.45 STUDIO CITY, 14.40 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.05 LOKALNE VOLITVE 06 (LJUBLJANA), 16.35 MOSTOVI 
– HIDAK, 17.05 ŽIVLJENJE JE KOT REKA, DOK. ODD., 17.35 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.10 LABIRINT, 19.05 MALI OGLASI -SAMOMORILCI SO MED NAMI, IZV. TV NAN., 20.00 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 20.50 MOLIERE: ŠOLA ZA ŽENE, FRANC. GLED. PRIREDBA, 23.15 KOVINSKO MODRA LIMUZINA, IZRAELSKI FILM, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL 
SREDA, 04.10.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.20 SPET DOMA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO, 13.30 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.20 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, DRUŽ. NAD., 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŠOLA PRVAKOV, RIS., 16.00 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 LOKALNE VOLITVE 06 (NOVA GORICA), 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 KRTEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 SUPER VELIKI JAZ, AM.FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMIZJE, 0.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 4. 10. 1991, 0.35 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.30 Z VAMI, 2.30 INFOKANAL SREDA, 04.10.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.35 NIKOLI OB DESETIH: KOCKA, 13.35 SOBOTNA NOČ: ANASTACIA, KONCERT, 14.25 LABIRINT, 15.15 LOKALNE VOLITVE O6 (KOPER), 16.20 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 17.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.35 Z VAMI, 18.30 MOSTOVI - HIDAK, 19.05 PRAKSA, AM. NAD., 20.00 EVROVIZIJSKI MLADI GLASBENIKI, DUNAJ 2006, ZAKLJUČNI VEČER, 21.50 PRAVIČNIK, DOK. ODD., 22.35 METULJEV JEZIK, ŠPANSKI FILM, 0.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA, RATKO DIVJAK IN CARAVAN -SISER SADIE, 0.15 THE FOOL COOL JAZZ ORCHESTRA, 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL  
ČETRTEK, 05.10.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 10.50 POD ŽAROMETOM, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SKOZI ČAS, 13.25 INTERVJU, 14.15 PODOBA PODOBE, 14.35 ODPETI PESNIKI, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KRASTAČJA PATRULJA, RIS., 16.05 MOJA SESTRA TINA, KRATKI IGRANI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 LOKALNE VOLITVE 06 (NOVO MESTO), 18.40 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 PRVI IN DRUGI, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 IRENA GRAFENAUER, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN MARKO LETONJA - J. CORIGLIANO: HAMELINSKI PISANI PISKAČ, 23.50 JUAN VASLE IN OPUS CUATRO, KONCERT, 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 5. 10. 1991, 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 ŠTAFETA MLADOSTI, 2.40 INFOKANAL ČETRTEK, 05.10.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.10 IZVIR(N)I, 14.40 LOKALNE VOLITVE 06 (NOVA GORICA), 15.45 KAKO JE UMETNOST USTVARILA SVET, ANG. DOK. SER., 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.10 LYNX MAGAZIN, 17.40 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.25 ŠTUDENTSKA, 19.00 BRIGADA, RUSKA NAD., 20.00 VODOPIVCI -PRIMORSKA VAS IMA RADA, 21.30 TVOJ OČE SEM, ŠVIC. DRAMA, 22.55 ZADNJI VAL, AVSTR.I FILM, 0.35 MALČKA GLEDATA MALČKE, AM. RIS., 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL  
ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB 


Koncert, ki bi si zaslužil 

več obiska 

V Porabju redkokdaj lahko uživamo ob tako zbranem petju, kot se je to zgodilo na koncertu vokalne skupine Vox medicorum, ki je bil 16. septembra v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Vokalna skupina je bila ustanovljena 1979, najprej kot oktet študentov medicine, ki je kmalu dobil ime „oktet z napako”, saj je zaradi študijskih in službenih obveznosti le redko nastopal v polnem sestavu. Z leti se je število pevk in pevcev povečalo, tako šteje zbor danes 16 zdravnikov, stomatologov in drugih delavcev v zdravstvu. Skupina je sestavni del Kulturno-umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher. Zbor vodi od leta 2002 Tomaž Faganel, ki je študiral orgle, solopetje, violino in muzikologijo v Ljubljani, dirigiranje pa v Gradcu. Ob zboru Vox medicorum vodi tudi nekatere druge zbore, med njimi Chorus N’omen in Mešani pevski zbor 

sv. Anton Padovanski župnije Ljubljana-Vič. Od 1986 je sodelavec Muzikološkega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Raziskuje predvsem starejšo slovensko glasbo in sodeluje pri kritičnih izdajah slovenske glasbene zapuščine. Za koncert v Monoštru so sestavili pester, porabski publiki primeren program. Preko zborovskih skladb Benjamina Ipavca, Gojmira Kreka, Emila Adamiča smo prišli do Gallusovih skladb. V drugem delu so nas s pomočjo pesmi popeljali po slovenskih pokrajinah, od Primorske preko Koroške do Prekmurja. Glasbeno popotovanje so zaključili v Reziji. Publiko so pa presenetili z lepo, zbrano izvedbo dveh Kodályevih skladb: Esti dal (Večerna pesem) in Túrót eszik a cigány (Cigan jé skuto…). 
M.S. 

ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 


Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT