Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. in za četrt leta 90 kr., po leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 6. aprila 1894. «SI m- 9 Imsm Politiški oddelek. * * volilne skupine bodo pač zastopali tako radikalno drugačne gospodarske nazore, da pač ne bodo mogli o nobenem gospodarskem vprašanji skupno delovati z drugimi Volilna reforma. strankami. Tak parlament, kjer bodeta večina in manjšina tako adikalno nasprotni v svojih nazorih pac ne bode Pred nekaterimi tedni je ministerski predsednik sposoben za vpeljavo nobenih socijalnih reform. Pomisliti Windischgràtz predložil vodjam koalicijskih klubov nov Je> da nasprotje, ki se bode dokazalo v državni zbornici, načrt volilne reforme. Ta načrt pa ni ustrezal nikakor ne bode ostajalo ondi, temveč se bode zaneslo mej narod. sedanjim potrebam in se tudi nikakor prav ne strinja z izjavo, katero je dala nova vlada, ko je nastopila. Tedaj da se je govorilo o radikalni premembi volilnega reda, ali vladni načrt pa pušča vse pri starem, razen tega, stvarja novo kurijo proletarijcev. vladnim načrtom se ne odpravi nobene velikih Nam vladnim načrtom volilne reforme se druzega ne bode doseglo, da se vsa Avstrija razdeli v dva velika tabora, * L f. \ • -s+f ■ -tr. i i J - ' ^ I.- l ^ • + L- H *J ■ ' - 'M ki si bodeta v javnem življenji povsod stala nasproti kakor dva nespravljiva sovražnika. Socijalni demokratizem se bode zanesel z vso silo v dežele bilo. kjer ga dosedaj ni krivic, katerih ima cele kope sedanji volilni red. se to zdi povse naravno. Sedanji volilni red je povse prikrojen za nemške liberalce in zatorej je pač čisto na- To pa ni in ne more biti v interesu države Vse drugače bi bilo, da delavci volijo z drugimi volilci. Gledati v nekaki zvezi. morali, da z drugimi stanovi ostanejo državni zbor torej prišli le zmer-szi z vsem političnim ravno, da sedanja vlada, ki je povsem nemškoliberalna, neJsi ljudje. Ker bi volilci ostali v zvezi pač ni mogla rušiti te utrdbe avstrijskega nemštva. Vladni življenjem, ne bili odločeni kot politična kasta, bi tudi odne ideje in to bi pač le ublaževalo nasprotja mej po načrt volilne reforme je zatorej le preočitno pokazal, da se zanimali za vsa politična vprašanja, posebno tudi za sedanja vlada nam ni prijazna, da se torej močno motijo tisti, ki mislijo, da je Plener se kaj premenil, od kar je njimi in pa mej drugimi stanovi. Vsaj vidimo baš minister postal. Slovenskem, da socijalna nasprotja ondi niso tako velika, Omenili smo, da vladni načrt osnavlja jedno novo kjer je že v društvenem življenji kaka dotika mej delavci volilno kurijo. kako tuzemsko srednjo, obrtno ali kmetijsko šolo, prido- političnem življenji bili delavci bili si pravico do jednoletne prostovoljne službe, ki pla- drugimi stanovi. čujejo direktnega davka nad pet goldinarjev ali so pa že Liberalna stranka je pa jako vesela tega načrta vsaj dve leti zavarovani pri kaki okrajni bolniški blagaj- To je nam tudi nekoliko umljivo. Liberalci in vsi tisti tej kuriji bi volili tisti, ki so dovršili in drugimi stanovi, še manjša bi pa bila, ako bi tudi v neprestano v dotiki z mci lili. ? že vsaj pol leta bivajo v tistem kraju, kjer bodo vo- ki sedaj ž njimi vlečejo za jedno vrv, zastopajo Vidno t da bode nova volilna kurija sestavljena rese židovstva. Židje pa vedno gledajo, da ni miru inte i dr pred vsem iz tovarniških delavcev, torej jej po pravici rečemo, da bode kurija proletarjata. Tistih, ki so dovršili žavi ker potem ložje ribarijo v kalni vodi. Že nad trideset let se bijejo narodni boji v Avstriji imenovane zavode, pa še sedaj nimajo volilne pravice, je pa še sedaj niso končani. Kdor je skrbno motril dogodke pač silno malo, število tistih davkoplačevalcev, ki ne plačajo 5 gld. neposrednega davka, pač tudi jedva pride v zadnjih desetletjih, je opazil, da je baš židovstvo mnogo krivo, da se ni doseglo nikako sporazumljenje mej av- ' v poštev. Vprašati še zares moramo, je li res umestno, da strijskimi narodi. Zidje imajo vse večje dunajske liste v se tako organizuje proletarijat. rokah in so lahko zatorej hujskali avstrijske narode. Tako Brez dvombe morajo se po taki volilni reformi do bodo pa sedaj delali mej raznimi sloji prebivalstva. Na skrajnosti poostriti socijalna nasprotja. Zastopniki nove Dunaji pa tudi v nekaterih druzih krajih v naši držav 130 da kaže se hudo nasprotje proti Židom. Zidje se že boje, se vse združi proti njim. To pa najbolje preprečijo s tem, da zanete hud boj mej delavci in drugimi stanovi. Potem Politični pregled. Hohenwartova zaupnica Več volilcev radovlji- se ne bode nikdo več brigal posebno za žide, ki bodo lahko v miru nadaljevali svoje delo, v tem ko se bodo d rugi stanovi ravsali mej seboj. Že pri snovanji koalicije se je pokazalo, kako dobro služi strah pred socijalisti nemškim liberalcem. Strah, da bi kedaj morda le socijalisti utegnili v večjem številu priti v zbornico, je pripravil konservativce, da so zata- $ jili vse, za kar so se borili že desetletja, in bratovski so prav v zmislu koalicije. škega okraja je poslalo zaupnico Hohenwartu in s tem nekako paralizovalo vpliv nezaupnice, katero je bil dobil gospod grof. \rsebino zaupnice se mi ne strinjamo, kolikor se tiče de- času. lovanja grofa Hohenwarta v poslednjem V dunajskem notranjem mestu je voljen za državnega poslanca židovskoliberalni kandidat Noske z t2173 glasovi, dočim je dobil demokrat Ofner 1017, in protisemit Rabenlechner 532 glasov. Konservativci se volitve največ niso udeležili, nekateri so pa glasovali za liberalnega kandidata liberalcem podali roko. Vodja konservativne stranke je Državni zbor sešel se je zopet v torek. V prvi seji kar vsiljeval svoje zavezništvo liberalcem. Če je bil tak ûi bil° ™ posebnega. Poročilo budgetnega odseka se je raz- strah že, ko se je še socijalizem kazal v daljni megleni daljavi, pomislimo, kakšne zmede bodo, ako bode v državnem zboru sedelo zares že 43 socijalnih demokratov. Mari ne bodo potem zastopniki vseh tistih stanov ki delilo mej poslance. Budgetna debata se je pa začela včeraj. Pričakujemo, da bodo sedaj slovenski poslanci vladi povedali, da se samo z gimnazijo v Kranji in pa z napol obljubljeno slovensko dolenjo gimnazijo v Celji ne moremo zadovo- ljiti. To so dolžni že zaradi tega, ker sicer bi vlada in pa se danes ponašajo, da država in pa sedanji socijalni red koalirane stranke mislile, da smo Slovenci odstopili od svojih vzdržujejo, se trdno združevali v boj proti rudeči soci-jalnodemokratični pošasti, ali z drugimi besedami, mari ne bodo konservativci in mnogi Slovani kar liberalcem prejšnjih zahtev. Glavna naša zahteva zastran šolstva mora biti, da se očitno prizna in pa tudi izvrši načelo, da ljudske tlake delali in se polagoma zlili z liberalizmom. Saj šole po vsem Slovenskem morajo biti slovenske, da ne bode treba za vsako slovensko ljudsko šolo moledovati in prositi po vseh inštancah. Če pa vlada tega ne dovoli, je pa dolžnost prejasno vidimo, da se že nič več prav ne vidi, kjer se vseh slovenskih poslancev, da pojdejo v opozicijo. konservativec nehava, pa liberalec začenja. Možje, ki so še nedavno veljali za stebre katoličanstva, sedaj že trobijo v liberalni rog. Mladočehi in Madjari. rt mej drugim priporočati tudi zvezo z Madjari. boljši dokaz, da Čehi niso na pravi Narodni Listyu so začeli To je pač naj-Od Madjarov ni poti. Po tem takem je jasno j da bi vladna volilna nikakor pričakovati, da bi podpirali kak slovanski narod. Sicer re so pa o svojem času v ze forma le liberalcem koristila. Narodno in versko vpra Staročehi bili storili podobno napako. kakimi slavnostmi so bili vsprejeli Madjare, ko so bili ob šanje bi se moralo popolnoma poriniti v ozadje, da se ne neki priložnosti prišli v Prago. To kaže, da je slovanska moti lepa sloga mej koaliranimi varuhi socijalnega reda. Polagoma se vse sedanje koalirane stranke zlijejo v nekak liberalen tabor in imeli bodemo veselo sliko, kakoršno smo gani, da po tej poti Čehi ne pridejo do svojih pravic, temveč imeli zadnja leta na Ogerskem, da so celo odlični duhovniki še osmešijo se pred svetom. Posebno sedaj se ne kaže naudu- vzajemnost mej Cehi slabo razvita, da so v precejšnji meri separatisti, pripravljeni zvezati se s sovražniki Slovanov, da dosegli svoje državno pravo Mi smo pač trdno prepri- bili pri liberalni stranki in podpirali liberalne naklepe. Poslanci nove kurije bodo pa tudi jedino socijalni demokratje, ki bodo nasprotniki katoliške vere in vsacega narodnega gibanja. Volilni okraji v tej kuriji so tako raz- ševati za Madjare, ker košutovstvo se tako kaže na Ogerskem. Cehi. Mej Mladočehi se kaže očiten razpor. Jeden deljeni da bi v novi kuriji mogel v najugodnejšem slu- del Mladocehov je za najskrajneje postopanje, za to, da se ustavi plačevanje davkov in pa dajanje vojakov, drugi pa za zmernejšo politiko, da Mladočehi si pridobe zaupanje višjih krogov in tudi pridejo v poštev, kadar se bode sestavljala kaka čaji biti voljen jeden Slovenec, dosti na boljšem ne bodo nova vlada v Avstriji. Prva odločnejša stranka po raznih drugi Slovani, ker v vseh industrijskih centrih je jako močen nemški ali pa italijanski živelj. V Galiciji so pa vsa podjetja v židovskih rokah in ljudje v tej deželi so tako hudo stih obira glavne vodje Mladocehov in jim očita izdajstvo. po- Gotovo je obžalovali tak razpor mej Mladočehi, ali je sledica politike dr. Gregra in tovarišev Zabavljali so vedno proti Stare čehom, obetali narodu Bog ve kaj in se bahali s odvisni od Židov, kakor v nobeni drugi, za to smemo pri- svojim pogumom. Naravno je, da je narod se jel od njih obra- čakovati, da iz te dežele v novi kuriji pride v državni cati, ko je videl, da se njih dejanja nikakor ne vjemajo z ba- zbor 10 pristnih Abrahamovih potomcev. Iz povedanega je razvidno, komu bi bila v korist nova volilna reforma in kaka nevarnost je za avstrijske narode, ako se vzprejme, se volilci sami začeli oglašati zato bi bilo želeti da proti njej, ker od tistih poslancev, ki so se zavezali z Najčudneje je pa, hatimi besedami. Košut je bil v Budimpešti tako slovesno položen k poslednjemu počitku, kakor še nobeden Oger. Došle so deputacije od vseh krajev Ogerske. Košatova sinova sta imela na narod nagovore, kakor bi bila sinova kacega ogerskega kralja. da so se tega žalovanja vdeležili tudi liberalci, ni dosti upati, da bi sami od sebe se liberalcem hrvatski poslanci, da pokojnik ni bil nikdar Hrvatom prijazen. uprli, posebno ker se bode jim reklo, da drugače pride V državnem zboru so glasovali namreč za to, da se Košutu izkaže čast, katero je mogoče brez sodelovanja druzih postavo-dajnih faktorjev. Taki poslanci pač niso vredni naroda, katerega zastopajo. Hrvatje bodo pač prav storili, če bodo v bo- zato ne pričaku- doče bolj ogledali na može, katere pošljejo v postavodajne zajemo toliko od poslancev, kolikor od volilcev samih, da stope, da jim ne bodo delali sramote. zopet na dnevni red Taaifejev načrt o razširjenji volilne pravice, katerega se ti gospodje bolj boje, kakor hudič križa. Kdor je rekel a, tudi mora reči se o pravem času oglase in odvrnejo pretečo nevarnost. Nemčija. Bivši nemški državni kancelar Bismarck praznoval je v nedeljo dne 1. aprila v svojem bivališči v 131 Friedrichsruhe prav slovesno svoj je od vseh stranij nebrojno čestitk je tem povodom cela vrs^a députa čestital jubilantu. tni dan. Došlo mu I. Poklonila se mu Nemški cesar sam je dai IIMHHHi Obrtnija. I MUHU « ..........................................................................r......................... bilo razvideti Iste ni m da Bismarckovega govora ob tej priliki m spri] sedanj mško upravo prilikah padal in je grajal, kakor prej zmirom storil ob takih Ministerstvo Simičevo je dalo ostavko Vzrok finančnega ministra Mijatov Srbija. temu je demi sebnih ozirov odložil svoj portfelj stavil dosedanji minister notranjih stvarij Nikol ministerstvo ki je iz za- Kranjski odposlanci pri obrtni enketi na Dunaju. Lani je, kakor je že našim čitateljem znano, na Du No ministerstv je se- Novo naji bila enketa pr kateri so obrtniki iz raznih dežel povedali svoje mnenje kako • v je v vsem iste politične barve kakor prejšnje se dalo opomoči propa micev Simič se je za zdaj postavil v dispozi Bolgarija da so minoli časi, ko je ta brez usmilj proti najboljšim rodoljubom bolgarskim zaprl, čaj o i mu je že itak dajoči obrti. Ta enketa bode podlaga postavodajnemu delovanju državnega zbora v tem oziru. Ta enketa je torej očividno za naše obrtnike velike važnosti in zatorej se je Stambulove strahovlade konec in da nara potrebno zdelo, da še nekoliko spregovorimo o njej Bolgarski opozi listi zadnj cas mocno pišejo proti Stambulovu, ministerskému predsedniku bol garskemu. Pravijo, tako strašno postopal na podlagi obširnega poročila ki se ko je o tej stvarij ob da še celo dal usmrtiti. Listi zatrjujejo, da se že obra ajbolji Stambulovi prijatelji mnogo teh po- javilo po stenografičnem zapisniku. Pred vsem hočemo od njega Princ Ferdinand proteu kako torej Djegovo gospodo spregovoriti o izpovedbah naših kranjskih odposlancev. Najprej je v imenu vseh kranjskih odposlancev kr ne bo vtč dolgo Stambulov se v svojem glasilu le slabo za- jaški mojster Kune oddal nastopno govarja m ide ti močno podkopat Francija povsem, da so mu tla v Bolga v ze Avstrija Naš presvitli cesar po delil predsedniku francoske republike, Carnotu, red sv. Stefana Ta red izročil je predsedniku avstrijski veleposlanik v Parizu Hoy os. posebno zado coskem. br Slovenski obrtniki v svoji deželi nismo imeli no- nazorov obrtnikov povemo svobodno benih obrtnih shodov to nas loči od v druzih deželah, ker mi danes lahko vsacega tujega vplivanja svojo misel v vsakem oziru Veleposlanik je zagotovljal predsednika, da je bil cesar Mi mislimo, da obrtno vprašanje ni niti narodno niti porn bivanjem v St. Martinu na Fran- litično, da bodo torej sedanje politične in narodne stranke Predsednik Carnot je pa odgovoril, da se čuti sreč- nega govo da je cesar vzel s seboj tako bivanje v Francij ugodne spomine na nje-prosil grofa Hoyosa da naj bode pri cesarji tolmač njegovih iskrenih miroljubnih čustev Hoyos vstopil in izstopil vršila ta oficijelna avdij ki so sedaj merodajne v parlamentu težko to vprašanje razsojevale brez predsodkov. Za to pa moramo reči, da z neko nezaupnostjo gledamo enketo, ker imamo faktično ke palače se Ko namreč jako malo upanja da se rokodelcem dovolilo kar obakrat izkazale so se mu ve- ke časti To odlikovanje Carnota od strani avstrijskega cesarja smatrajo francoski listi kot znak prijateljskih odnošajev mej obema državama. Rusija in se je vsled sklenj Francija Veliko se piše zadnj da usko nemške trgovinske pogodbe Rusij močno oddaljila od svoje zaveznice Francij in Nemčij se približal močno zatrjujejo nemški listi in temi pritrkovaj se jim dovoliti moralo, ker vsaka stranka v državnem zboru ima politične predsodke in še tako gospodarsko vprašanje, kot je obrtno, presojajo s političnega stališča. Po našem mnenji se rokodelcu ne more pomagati, da se ne bi pritisnila velika industrija. Obrtna svoboda •t0r,: V ' • .-> ' », " 1 - - '*" » f «' ' L "*i - ^ ' i . / - ^ -, P i . r je tako škodovala rokodelstvu, da se zanj mora postaviti tudi drugi, mej temi celo angleški Da je pa na vsem tem jez podoben varstveni carini Če ni poguma, in se ne največ nemške poznane politične zvitosti, je pa tudi vsakemu omogoči, da bi se storile radikalne naredbe, vsa posve jasno. Kakor hočejo Nemci v žlici vode vtopiti Fran- tovanja rokodelcu ne pomagajo ; če bi se kaj vpeljalo coze. Vsako priliko porabijo, kako bi po teh udrihnili je pač, kako je bolelo Nemce približevanje F Znano Rusov , kar bi bilo navidezno koristno, in kar so sklenili obrtni shodi. zadnj Da bi nadaljno pribli prečili delali so z se razume samo po sebi da vso silo na to, da so misleč si, če smo trgovinsko sklenili trgovinsko pogodbo z Rusij tudi glede političnih prasanj v prijaznejšem razmerji Trgo vinsko pogodbo so srečno sklenili z Rusi in sedaj hočejo isto se politic da se je Ru izkoristiti Ruvati so pričeli proti Franciji rekoč, od nje oddaljila. Vidnega znamenja za to ko-nemške Tem ). da se dobre posledice pokazale še le v desetletjih, hitro gotovo ne. Vse je prora- znano, da je zgubljeno za rokodelstvo vsako leto, ki se zamudi za njega obnovljenje, in da bode še bolj propalo, že sedaj. Rusi, potem smo ž njimi čunjeno na jako daljno bodočnost; v tem je pa nego je edino iz trditev pač nimajo in isto izvajajo trgovinske pogodbe. Na vsak način hočejo Francijo osameti. trditvam in nakanam nasproti prvi ruski listi zatrjujej stvar Mi mislimo i da naj se storile take naredbe ki mi Rusij ni povsem taka in tudi ni lahko mogoča, ř sta zaduji čas videli potrebo za njuno zvezo, bi obrtnemu stanu kakor hitro je moč koristile in mislimo, da bi kapitalistične podjetnike, ki dandanes spe da bi bila Sicer kulirajo z rokodelstvom, morali prijeti ne le z zakoni temveč tudi fiskalično vsaj toliko kakor druge obrtnike 5 ta potreba naenkrat ponehala, za to ni nobenega poroka. pa Rusija posebnega prijateljstva vendar ne more iskati v Nemčiji, Znano je in se je velikokrat že naglašalo, da so veliki v kateri ima toliko sovražnikov, tudi glede Avstro-Ogerske, v kateri bivajo Madjari ljuti sovražniki Rusiji se listi posebno ni navdušujejo. Glede Nemčije pa listi še posebno preudarjajo oko podjetniki v procentualni razmerji nižje obdačeni nego mali rokodelci svojem času smo čitali v poročilih liščino da je ravno ta prouzročila položaj na Balkanu biti terim Rusija nikakor more zadovoljna iz tega, da Rusijo silijo še nadalje gotove okoliše v zvezi z Francijo. s ka Vidi se torej državnega zbora, da so modlingska čevljarska tovarna in mnoge druge tovarne jako nizko obdačene, dočim mali da ostane obrtnik, zlasti v pokrajinah, plačuje toliko davka kakor kakšna tovarna. * 132 Poštevati f MÍKV^y se moralo, da velika produkcija dela velikim kapitalom, ima veliko delavcev, in veliko meta. in pro se potem morala tudi obdačiti. Mali obrtnik • i * • Obrtnijske raznoterosti. Ruskoavstrijska začasna trg. pogodba stopila v ki ima malo delavcev, ali pa celo sam dela, bi se pa se sklene definitiv veljavo 1 dne t. m. Po tej dogodbi so stopile do tega časa, da moral razbremeniti pogodba, najpozneje to ne le glede dohodar temveč zoižane konvencijske carine v veljavo za bla pa do tudi s tem da se mu poniža najemnina za stanovanje prodajalnice, kar bi se doseglo davka s ponižanjem hišnega da bodo potem ložje tekmoval z veliko industrijo Poleg tega bi pa država lahko rokodelcu pomagala z osnovo strokovnih učnih zavodov. Trgovci z mešanim blagom zlasti v manjših krajih naravnost uničujejo roko- delca, zaradi tega bi se moralo jim prepovedati prodajo blaga, katero vzdržuje rokodelca to spadajo oblačila čevlji, klobuki itd. V naši deželi imamo prodajalnice kjer se prodajajo najrazličnejše stvari, kakor: ličilo za čevlje pomada, olje î čipke klobuki, solnčniki in dežniki itd., kaj pa ostaje potem še dežnikarju ali klobučarju Dotičnik kar izhajati ne more. v Če se govor o ohranjenji obrta, moramo storiti take naredbe bodo sicer sem prepričan, da posvetovanja ne pomagala. Pri stavbenih rokodelstvih v vsem obsegu, katerih imamo 14 1 bi se moralo prepovedati kapitalističnim stavbenim družbam, ki niso druzega, kakor spekulacija ljudij, da ne smejo v lastni režiji izvrševati nobenega dela, da ne bode škodovale rokodelcem, vati naj bi se smele samo kot financijelna podjetja naj bi pa prepuščala rokodelcem. Sno-dela Pa še na nekaj druzega bi opoziril, to je zakono-dajstvo o izterjevanji dolgov. Pred nekaterimi leti se je sklenil zakon, ki je v marsikakem oziru jako blagodejen, kateri pa specijalno malemu obrtniku silno škoduje, to je določba, da ni treba nikomur kaj plačati, ki ni precej bogat. manjših mestih in krajih dobe ljudij surovino, da jo podelajo. Rokodelec rokodelci od pri tem nima nobenega trgovskega zaslužka, temveč le delavski. Ta se pa ne da iztirjati, ker ne moreš nikomur kaj vzeti, ki nima 600 gld. dohodkov in kake odlišné hišne oprave. Ker je rokodelec navadno ubožnejši nego naročnik, mislim, da bi bilo pač umestno, da bi se rokodelcev zaslužek postavil v jednako vrsto z delavčevim, ki se lahko iztirja brez ozira na najmanji dohodek potreben za obstanek. Če mora mojster delavcu v prvi vrsti plačati in se pri konkurzih delavska plača v prvi vrsti iztirja, zakaj tega ne bilo pri rokodelčevem delavskem zaslužku. Poleg tega mislim, da bi država morala več storiti za strokovne in obrtne nadaljevalne šole in da bi se delavci morali bolje in umneje organizovati glede na iz- učenje obrtnih učencev. Da bi ne bil vsakdo prisiljen prebiti težav in trpljenja rokodelskega učenca, kakor je navada dandanes, bi bolj omikani mladi ljudje šli k rokodelstvu in bilo bi upanje, da bi rokodelstvo zavzelo višjo stopinjo bilo v korist rokodelstvu pa tudi državi. (Dalje sledi.) j kar Ç? 13 julija, se uvaža iz Avstrij v Eusij Rusije v Avstrijo. Izvzele so se ne- katere tarife, katere ne veljajo za vse države, s katerimi ima Avstrija sklenjene trgovske pogodbe z največjimi ugodnostmi. Tudi se ne bodo od kod je blago. več zahtev od carinskih uradov spričevala Kako izboljšati rejo goveje živine. Najvažnejši panoga kmetijska je gotovo reja goveje živine. Živina se še vedno precej dobro prodaja, dočim s pridelovanjem žita več ne gre zaradi silne konkurence tujega, zlasti ruskega, ameriškega in indijskega žita. Sicer je tudi pri živinoreji konkurenca, ali vendar nikdar ne bode tako huda kakor pri žitu. Iz drugih delov sveta živino v Evropo privažati, je težavno in tudi pride jako drago. Združeno je namreč z mnogimi nevarnostmi. Poskusilo se je bilo privažati meso v Evropo iz Amerike in Avstralije, ali poskusi so se jako slabo obnesli. Meso, ki je dolgo na ledu, ni okusno in zgubi vso redilno moč in zatorej ne bode nikdar moglo izpodriniti našega domačega mesa. Zaradi tega si pa mi Slovenci moramo posebno gle dati na rejo goveje živine. Radi priznavamo, da se je poslednja leta za zboljšanje govedarstva na Kranjskem precej storilo, ali vendar se še povsod umno ne redi vina. Kakor povsod tako tudi pri goveji živini ne gre Zato pa več po starem dalje, treba je raznih zboljšanj, kmet potrebuje pouka. Zato bode pa jako prav prišla knjižica, katero je spisal pristav deželne kmetijske šole na Grmu g. Viljem Rohrman: „Nauk slovenskim gospodarjem, kako je zbolj-šati rejo goveje živine." Kaj je vodilo pisatelja, da je spisal to knjižico, nam pove v predgovoru tako le : "Pričujoči nauk, kako je zbolj-šati rejo goveje živine, namenil sem našim gospodarjem in gospodinjam po deželi. Največ povoda, da sem jo se- stavil, dala mi je nova postava o povzdigi reje goveje živine, ki se je začela sedaj izvrševati. Ta postava je bila za nas zelo potrebna, če tudi mnogi gospodarji še tega ne iz- previdijo. Naša živina se je doslej iz mnogih ozirov slabo redila, zlasti tudi zaradi nezadostnega števila dobrih bikov. Da se odpravijo taki nedostatki, za to smo dobili novo postavo. Treba je le, da se sedaj prav in dobro izvršuje. Ker sem prepričan, da se s podukom lahko veliko pripomore tudi. boljšemu ševanju takih postav, kakor da se dado sploh le s primernim podukom odpraviti različne napake pri reji goveje živine, zato pošiljam ta da bi se kratek nauk med slovenske živinorejce z željo, vsi od kraja in kolikor mogoče po njem ravnali. Potem bodemo vedeli ceniti vrednost in važnost nove postave, 133 in bližnja prihodnost nas bode učila, za koliko se dajo rejo bikov dohodki povečati z boljšo rejo goveje živine." Mi krav telet in mlade goveje živine vsem piše jako poljudno in zanimivo. Končno pisatelj govori, želimo, da gospod pisatelj doseže s to knji- kako je skrbeti za zdrave hleve. Ta odstavek je jeden žico svoj namen. Potem pa pisatelj govori občno o reji najpotrebnejših v knjigi, ker baš v tem oziru je še jako Mnogim živinskim živine tako mnogo mnogo nedostatkov pr nas n Reja goveje živine nam obeta v sedanjih časih še boleznim so krivi baš slabi goveji hlevi največ dohodka. Zaradi tega se kaže z rejo goveje živine Končno so pa pridejane knjigi glavnej določbe pečati če si hočemo zboljšati svoje stanje. Že sedaj pri- nove postave o reji goveje živine. Ta dostavek bode pr naša goved lepe dohodke. A še dosti lepše dohodke bi Prišel vsem kmetovalcem, ker se sicer nimajo priložnosti nam lahko dajala, če bi bila naša goved boljša in lepša, seznaniti s postavo. Če je tudi kdaj bere v kakem listu ali z drugimi besedami rečeno redili. če našo goved boljše ali kje drugje, tudi hiti pozabi Drugače pa bode će Če bode imel knjižico doma, da je vselej lahko pogleda imeli pri nas lepšo govejo živino, postala bi Pa moramo tudi, da je cena knjižici jako nizka živinska kupčija po naših krajih dosti bolj živahna, in namreč 15 ki živina bi imela dosti lepšo ceno. Lepa živina ima zmiraj dobro ceno, ker jo kupci radi iščejo če jo tudi dražje Založila je družbe v Novem Ome-Velja Dobiva se pri J. Krajcu v Novem mestu. knjižico podružnica kmetijske in se s tem gotovo pridobilo pa to mestu plačati. Od dobro rejene govedi bi imeli pa tudi doma mnogo zaslug za zboljšanje narodnogospodarskega stanja več užitka in koristi kakor je imamo sedaj na Dolenjskem Reja goveje živine je i pri nas še v marsičem po Pogoj vspešno rejo živine zadostna mno Te pa po naših krajih navadno primanjkuje î da manjkljiva. Prvi žina krme. Nezadostno krmljenje goveje živine je največ kr je naša goved še tako slaba, in da nam tako malo koristi. Resnica je, da si z najboljšim plemenom ne moremo nič pomagati, če pridelujemo premalo krme. Žlahtna ple- niso Če Kmetijske raznoterosti. Kako konje spraviš iz gorečega hleva. Znano je, da je vedno težko spraviti iz hleva str konj kadar gori Pre en od ognja konj stoji na jednem mestu. Takoj pa konj pojde iz hleva, ako ga osedláš, ali pa okomataš. Dobro krmo in veliko je dobimo, če sejemo grah in mena oslabe dosti hitreje pri nezadostni krmi ker turšict jako zd v kupe in to potem zeleno pokosimo in tečna za živino Tak krma je stradanju tako vajena kakor naša domača goved rlobro vpeljujejo tedaj dobra plemena iz drugih krajev, da zboljšali z njimi domačo goved, potem moramo skrbeti da jim bodemo dajali boljšo krmo in več krme, ker potrebno Brananje ozimine pomladi. Skušnje uče, da je jako akoseozimino pomladi prebranamo. Brananje je posebno zredči žito pregosto tem dosežemo, da se toliko •t da ne pol Raste pa močneje ker so zemljo. Branati se ne sme v presuhem ak bolj preši še manj pa premokrem živali žlahtnih plemen navadno težje, kakor je naša do mača živina vremenu brananjn Najbolje se brananje obnese, ako dež gre kmalu po Da imajo n. pr. po planinskih krajih in po nižavah ««JU** !4L9C >ÂL9t največ severne Nemčije tako lepo živino, to je pripisati obili in dobri krmi, katero pridelujejo tamkajšni gospo «■«"II Poučni in zabavni del. if.'*« (T, ** iT/ Ï>J;T. èGTK è darji. gotovo Če î h t* iTi i» ? • m * điftififijXL?ÍjXLríJI.řf2t^r3í ť^iř f f ili f * a f f il f-a r1 - x a ® ^ ^ ^íí ; imeli pri nas na Dolenjskem toliko krme, bila tudi naša živina dosti boljša, kakor je sedaj. dosti krme Ker je treba za vspešno rejo živine pred vsem zatreba bode zanaprej naše kmetije tako pre- Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.) III. (Dalje.) Samo v največjih vzhodnih mestih Novem urediti, da bodemo pridelovali več krme. Po naših njivah bo treba sejati več detelje in drugih krmskih rastlin, Jorku, Philadelphii in Baltimoru so pa le v majhnem travnike bodemo morali pa bolje obdelovati in bolje gno- številu večnadstropne hiše jiti kakor smo bili doslej vajeni s najemninskimi stano Drugi pogoj za vspešno rejo je pa lepa plemenska stavbeni prostori vanji; po vseh đruzih mestih, tudi v Čikagu, kjer so dražj živina. Ta je za zboljšanje reje ravno tako neobhodno po- vsaka rodbina v posebni trebna kakor zadostna množina krme. Dokler ne bodemo nego v Novem Jorku 1 • v • hisi naj bodo se živi tako skrbeli za dobro plemensko goved majhna njena sredstva za življenje. Te zasebne hiše vsejedno ali dokler nam bode rezidencije (residences) kot i se edimo dobro ali slabo goved za pleme, in popolnoma umestno dokler ne bodemo sploh boljše redili goveje živine, tako imenujejo v Ameriki, so najrazličnejše, kar se tiče njih vrednosti in zgradbe, načinajoč s kočo zamorskega dni- dolgo niti misliti ni, da bi se goveja živina zboljšala. Pri narja stoječo 50 dolarjev do palač Astora in Van- derbilta v Novem Jorku, stoječih milijone. Govore, da » nas se godé še velike napake, posebno pri reji bikov tudi » tedaj reji ki î telet in mlade govedi Skraj pa čas je da tudi v tem oziru napredujemo in skušamo do- njegovo smrtjo, je nova hiša starega Vanderbilta, zgrajena malo pred stala sedemnajst milijonov, a pa-seči lepše vspehe pri reji, kakor smo jih imeli dosedaj." lača Fera, kalifornskega špekulanta s srebrnimi rud- Na to pa pisatelj v posamičnih poglavjih razpravlja niki, je pa stala še več. 134 Bodi koča še tako majhna, vselej ima dva prostora. Naj bo še tako reven Amerikanec, vendar ne bi za nobeno ceno svoje sobe porabil tudi za kuhinjo, poslednja mora vsekako biti posebej. Sicer je pa še jako malo hiš samo dvema prostori, morda jedva sto jedna, vsekako so trije prostori, jedna čista soba, podpisala dne 1 Leta 1885. sem zgradil za 20 milj daleč 8nadstropni hotel z 800 sobami, največji v vsej floridski državi, na katerem je bila obžagana in obdelana vsaka deska. Celi vlaki bili so naloženi s tem materijalom. Če tudi je hotel stal nad milijon dolarjev, vendar se je pogodba . maja in dne 15. je bil že dodelan in jedna ali dve spalnici sestradani dninarji in kuhinja. Samo najrevnejši odprt za občinstvo Federalno poslopje, katero sedaj delavci v bombažnih tovarnah, gradim v našem mestu in katero sem že omenil se ki so najnižje plačani, v Ameriki žive v tacih hišah, zida iz temnorujavega peščenika iz kamnolomov Južne Rokodelski in raznovrstni trgovski pomočniki žive v ličnih hišicah, ki imajo po 5 6 sob. navadno z dvema nadstropjema, poslikana in preskrbljena z vsemi ugodnostmi civilizacije — vodo, plinom, banjami za kopanje in mehaničnimi stranišči. Take hiše stoje od 500 do 1500 dolarjev; narejene so jako udobno in če Karoline in stisnjene opeke iz Filadelfije; jekleni stebri in matice narejene so v Pittsburgu, medenina v Čikagu, grafit za strehe privaža se iz Virginije, rumena smreka iz Alabame, bela smreka iz Michigana, marmorne plošče iz Vermonta terra kotta iz Indijane, železnina iz Mas-sachussetsa, steklo iz Destroita itd., z jedno besedo, gra- jih je zgradil kdo, da jih daje v najem G do 15 dolarjev dohodka na mesec, zasluži 2 Vq, 3 ali celo 4 dolarje na dan ima od njih divo za to poslopje se je zbralo iz vseh koncev Z je- ki dinjenih držav, kjer sem je mogel ugodneje kupiti in Rokodelec lahko pla- vse se je porabilo za lepo poslopje v gorah Sev. Karoline čuje toliko za stanovanje. Take hišice so navadno sene, pokrite s škodeljcami in Ko smo omenili javnih poslopij, ne moremo preiti grej ej o se s kamini z molčanjem poslopij učnih zavodov Zal, da nimam leto. te Ljudje svobodnih profesij, odvetniki, notarji, spe- pri rokah poročil šolskih svetov za minulo kulanti vsake vrste, katerih je v vsakem mestu cela številke poročil bi jako presenetile vsakega Rusa, in legija, vsakovrstni trgovci, tovarnarji, bankirji, vadno žive v drugih ulicah kakor delavci v lepih na- jaz ne dvomim, da bi mnogim čitateljem se ta poro čila zdela neverojetna samem Novem Jorku je do pogosto jako razkošnih hišah, ki stanejo od 5 do 30, 210 javnih šolskih poslopij ki stane vsako po 40 do 40*in celo 100 tisoč dolarjev, ter so jako lepe od zunaj, 400 tisoč dolarjev. Če se prav spominjam, stanejo ta Vsa ta poslopja so jako Učne sobe pripravno pa vrejene od znotraj. Hiša, v kateri jaz poslopja nad 50 milijonov sedaj stanujem, stoji me nad 30 tisoč; gorka in hladna iepo sezidana, in jako pripravna znotraj voda napeljana je v vsa nadstropja, v vsakem nad- niso nikdar nižje kakor 15 čevlje imajo najno- stropji je kopališče, in po posebni jako pripravno na- Vejšo in najboljša sistemo kurjave in ventilacije pravljeni pripravi se lahko spusti ali vzdigne 12 dnega nadstropja v drugo. Vsa hiša je električno svetljena, greje se avtomatično z gorkim zrakom je- Od tega časa, kar sem se preselil v Ameriko, bil sem se po raznih poslih skoro v vseh glavnejših mestih Zjedinjenih držav povsod so šolska poslopja aparata, ki je v kleti; teleion jo veže v centralno mi pa(jala posebno v oči. Posebno so mojo pozornost torej z vsem mestom. Največja gubernska 0bračala nase poslopja vseučilišč in specijalnih šol, postajo in mesta v Rusiji ne morejo dati zaselniku tacih ugod katerih imajo toliko severne in vzhodne države Har nosti, in za tako malo plačo, kakor jo ima v Ameriki war(j} Yale, Cornell, Prinseton, Kolumbia — vsa ta vse-V neznatnem selu. Jaz mislim, da v vseh zjedinjenih nlS0 v polnem pomenu javna, temveč zasebno državah ne dobiž mesta z dvema ali tremi tisoč prebivalci, da bi v njem ne bilo odvajajočih cevi, vodovoda električne razsvetljave, telefona i. zgrajena in izdrževana od zasebnikov dohodkov teh posestev in glavnic, katere so jej zapustili v raznih časih zasebniki. Ker sem že v interesu resnice Hiše take so zgrajene iz obsekanega bruna, stis- omenil v dovolj rezkih besedah o amerikanskih verski nene opeke, ali so pa lesene pločevino ali z grafitom desk Pokrite so s le prevečkrat hinavski gorečnosti, moram tudi v interesu notri so pa prevlečene resnice omeniti, da je tukaj ravno tako ali pa bolj da se za okrašene jako potratno z orehom, hrastom, češnjo, vse razvita vera v vsemogočnost izobraženje je najfineje in jako drago narejeno, povsod so krasne šole in vseučilišča žrtvujejo še večje svote kakor za preproge in drago pohišje. Stavbeni prostori so na- cerkve in kar je najlepše, žrtvujejo se ogromne žrtve vadno jako veliki, tako da je za hišo veliko dvorišče ne da bi se objavila imena dariteljev. Tako je samo in večkrat lep cvetličnjak pred hišo. Grajenje poslopij vseh teh vrst je jako popolno in naglo. Stavbeni načrti napravljeni so navadno jako točno in podjetnik lahko točno izračuna vse gradivo do zadnjega žeblja. Vsled tega je moč pošiljati cela poslopja po železnici ali pa po vodi. Jaz moram več krat pošiljati cele hiše od temelja pred nekaterimi meseci neznan dobrotnik podaril nad pol milijona dolarjev za novo poslopje za vseučilišče Kornellovo v Itaki. To je dalo povod čudni pravdi, v katero se je vmešalo postavodajstvo novojorške države, kajti premeniti se je moral ustanovni zakon tega vseučilišča, po katerem to vseučilišče ni smelo imeti do strehe po že- nad milijon glavnice in tako glavnico je pa imelo že leznici po 100 ) 200 in 300 milj daleč od tovarne, davno. Sedaj se v Kalifornij zida novo tihomorsko 135 vseučilišče na sredstva, katero je žrtoval senator te Zgradba novega poštnega poslopja v Ljubljani države Stanford, izdalo se že nad 5 milijonov in kakor se kaže, bode to vseučilišče nekaj tacega, kar dosedaj še ni bilo, tako bode pripravno in prekrasno poslopje, tako bodo bogate zbirke in kabineti. podiranjem Luckmannove hiše na oglu Slonove in Selen burgo ulice, še le koncem meseca avgusta t 1. bo stalo novo poštno poslopje, pričeli bodo Do zime se potem priča- kuj da bodo že temeljne zidove za poslopje napravili. V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je me Na jugu ni takih javnozasebnih vseučilišč, če seca marcija 572 strank 156 650 gld. 28 kr., vzdignilo pa ne štejemo vseučilišča v Nashvillu v tennesseejskidržavi za zamorcé, ki se sedaj zida na stroške Vanderbiltove. Zato so pa na jugu vseučilišča raznih verskih sekt. 1886. leta sem zgradil poslopja za vseučilišče kon- 429 strank 105 718 gld. 81 kr. V prvem četrtletji dovolilo se je 172 prosilcem po v skupnem znesku 101.31 gld 76 kr 30 marci) 4 Pri naboru za mesto Ljubljana vršivšem se dne bilo je izmed 198 pozvanih mladeničev po- t gregacijonalistov v mestu Winterpark, ki so stala okoli trjenih 43 sto tisoč dolarjev. To vseučilišče se je zgradilo po pa- Nov altar dobi po prizadevanji preč. župnika o. vilijonski sistemi, jako ostroumno in primerno podnebju in življenskim pogojem v Floridi in načrte za. po-slopje je naredil znan bostonski specijalist v grajenju Kalista Medica loretánská kapelica v tukajš frančiškanski izvršuje kamnoseški mojster Feliks Toman v Ljub cerkvi. ljani iz isterskega mramorja Umrl je v Tržiči Leopold Ahačič fužinar hišni šolskih poslopij. (Dalje sledi.) posestnik i. t. d. v 28. letu svoje dobe. Pokojnik bil je vrl rodoljub in kot tak zelo delaven v Tržiču v m Poučni in zabavni drobiž. Mejnarodni kongres zdravnikov združen z zdravstveno razstavo je sedaj v Rimu Zbralo se je na tisoče zdravnikov iz vseh evropskih pa tudi nekaterih izvanevropskih držav. Došli so najslavnejši zdravniki, mej njimi tudi slavni Virhov iz Berolina. Zdravniki predložili so jako veliko kaj zanimivih poročil, s katerimi se zdravniška veda gotovo jako obogati. Posebno veliko poročil se peča z jetiko, kar kaže, da se zdrav- Šisenska čitalnica priredi dne 10. junija pri Koslerji veliko vrtno veselico"v korist „Narodnemu domu". Zdaj ko se dom že gradi, potreben denar pa še umestne take daruj ni vkup, so posebno Sploh se rodoljubi opozarjajo, da pridno n nabirajo denarne zneske za „Narodni dom". Bohinjska železnica. Konzorciji kateremu je na čelu Prašniker v Kamniku predložil je vladi podrobni pro- Lesce Bleda do Bohinjske Bistrice niki vsega sveta bavijo s tem vprašanjem. Neki rumunski zdravnik je jako obširno poročal, kake poškodbe napravljajo krogle iz Mannlicherjevih pušk, ki kosti že iz daljave močno gosp jekt nameravane železnice iz Železnica bi bila dolga 31 kilometrov in bi stala 1,410.000 gld. »Službeni red za gasilna društva« izšel je te dni v slovenskem j ziku. Za člane zaveze gasilnih društev stane izvod 1 krono, za vse druge 2 kroni Dobiti knj i go zdrobe. Pri današnjem Času, ko je vsa Evropa v orožji je pri knjigovezu Josipu Gerberj v Ljublj seveda tudi to poročilo vzbujalo največjo pozornost. Nagrade stavljenj koz Ministerstvo je za pospešitev stavlj koz v 1 1892. podelilo nagrado gosp «š= S Novice. Imenovanje. Notarski kandidat znesku 63 gld. okrožnemu zdravniku v Vel. Lašičah, L. Zalokar-ju, drugo nagrado v znesku 52 gld. okrožnemu zdravniku v Šmarji, gosp. L. Lukeš-u in tretjo nagrado v znesku 42 gld. okrožnemu zdravniku v Ljubljani gosp. Fr. Finc-u. Novo šolo v Eetečah pod Škofjo Loko so slovesno dr. Ign. Kotnik otvorili dne 29. marcija t v Ljubljani, je imenovan notarjem v Tolminu Ponarejeni desetaki so od 22 marcija t v Premembe v ljubljanski škofiji. Cast gosp. Jož. prometu, na kar bodi vsakdo opozorjen, da se obvaruj more Prtša, župnik v Pecah, dobil župnij Erzar, župnik na Golem, pride za župnika v Selce nad Skofj Ovsiše ; čast g Mat. bitne prevare. Dosedaj so se izdali vsi ti ponarejeni desetaki Loko Premeščeni so čc v Pečuhu (Fiinfkirchen) na Ogerskem Simon Smitek kapi v Moš Ponarejalce naših petdesetakov prijeli so v kot kaznilnični kurat v Begunje, Ign. Fertin, kaznilnični Vidmu (Udine) na Benečanskem. Ponarejalci so trije trgovci kurat v Begunjah, kot župnijski provizor v Belo peč Anton Poljšak, kaplan na Vačah, kot kapi brata Calligar teh svak Aito. Dobili so pri njih ponare v kaplan in beneficijat v Gorjah kot kaplan v Iškovas 1 in Jože Knific, jenih bankovcev v skupni vrednosti 85 000 gld sane so župnij Peče Golo Razpi Kat. politično gospodarsko društvo za Zaplana, Reka na Kočevskem Lichtenbergov beneficijat v Vrhpolj na Koroškem ima v sredo dne 25. aprila v Celo Slovence svoj peti Za župnijo Kranjsko občni zbor goro je predložen č. g Anton Zlogar, kurat v c. kr. kaznilnici na Gradu v Ljublj za župnijo Šmarjeto na Dolenjskem pa g. Andrej Zaman, župnik v Podgradu pri Novem mestu kar ob • w nji Pehotna vojašnica v Novem mestu se z vsem spada dražbenim potom proda dne 30. aprila t. Volilni shod za ljubljanske občinske volitve 10. uri dopoludne pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Do- od polnilne volitve v občinski svet ljubljanski vrše se letos 16. do 21. aprila. Dr. vit Bleiweis kot načelnik klubu mestnih odbornikov sklicuje v ta namen volilni shod v nedeljo dne aprila t. 1. ob 11. uri dopoludne v mestni dvorani. Novo poslopje za deželno vlado. Ljubljani, kjer so raz videti tudi vse natančneje dražbene podrobnosti. Novomeška mestna hranilnica bode začela poslovati dne l.maja v mestni hiši. Od tega dne se bodo vspre-jemale vloge. Prošnje za posojila pa se lahko vlagajo že od kr. mi- 15. t m naprej. Uradni dnevi bodo vsak torek in petek od nisterstvo za notranje reci je na predlog deželnega predsedstva 10. do 12. ure dopoludne. kranjskega principijelno pritrdilo zgradbi novega poslopj stanovanje dež. predsednika v Ljublj za urade deželne vlade Velika požara. V Dolnji Zetini občine javorske potrebnega stavbenega prostora Olede deželno vlado namreč za zgradbo pridobiti od stavbene družbe vogel vrta ob Zažgal ini. nad Škofjo Loko vpepelil je 30. marcija t. 1. velik požar pe- vrše se pogajanja mej terim gospodarjem vsa poslopja. Škode je do 12 000 gli, za- kranjsko stavbeno družbo. Deželna vlada misli varovani so pa bili ponesrečenci za skupnih 100 Tržaški Erjavčevi cesti gld. Dne 1. aprila po noči nastal je velik ogenj v Zajčjem vrhu, občine o— je 8kletni dečko igrajoč se z žveplenkami. 136 V • Smihael-Stopičn pri Novem mestu. Vsled velike pogorelo 16 poslopij z orodjem, krmo in drugim vred. Škode je do 22 000 gld. Ponesrečenci zavarovani so bili 3 670 gld. Kako je dognati. 5 nastal za vkupnih se dosedaj še ni moglo kakor to trdi hrvaška opozicija. V njenem interesu je, da pospešuje blagostanje na Hrvaškem. Iz tega članka bi se dalo sklepati, da se Posilović v političnem oziru precej vjema z vladno stranko. Sicer Jakob Nesreče. Dne 23 marcija se je 821etni cerkovnik pa z imenovanjem Posilovičevim so zadovoljne skoro vse Stroha iz Vrhnike dom Podlipe, noseč s seboj Pri tej priliki se je na nekem klanci pri olje, peljal iz stranke na Hrvaškem. Opozicijski listi omenjajo, da je Stari Vrhniki odpela konju zaprega, voz je zdrdral po klancu zdol in zadel ob skladanico dilj. Tem povodom se je cer- Dne 24. kovnik tako poškodoval, da je 28. marcija umrl prijatelj Strosmajerjev in torej dober Hrvat. On je posvetil tudi djakovsko cerkev. Letos je izdal pastirski list, v katerem se odločno izreka proti civilnemu zakonu, s čimer marcija se je v Jesenicah v Krškem okraii hlapcu bik, ko ga je peljal iz hleva, iztrgal, istega napal barju ga tako nesrečno pritisnil k steni, da je vsled prizadetih notranjih poškodovanj hlapec dne 27 M. Hri- se pa pač Madjarom in njih prijateljem na Hrvaškem ni posebno priljubil. marcija um Dne 30 Dva v vodo skočila. V Pragi skočila sta te dni v vodo s Karlovega mostu neki moški in neka ženska. Njiju marcija peljal je 431etni posestnik Ferd. Vavpotič iz Ihana po cesti iz Podrečja v Ihan voz dil. Pri tej priliki se je voz prevrnil in tako nesrečno pal na Vavpotiča, da je kar na so Poznej° našli v vodi, ali dognati se ni moglo, kdo sta. mestu mrtev obležal ' — Stekel pes je v Plznu na Češkem grozno begal po mestu, obgrizel štiri ljudi in več psov, predno so ga mogli Krvav pretep bil je na belo nedelju okrog ure popoludne na Tržaški ces i pred Jožetovo gostilno. Stepli so se vojaki 27. pešpolka in civilisti. Prti veliko ubiti. močnejši na številu so baje poslednjim zabavljali, na kar se je vnel pretep, Planil z voza Deki Potnik, ki se je pripeljal iz Srbije in pri katerem sta bila dva vojaka in eden civilist prav nevarno ranjeni. Več bilo jih je lahko ranjenih V Tržiči štrajkajo usnjarski pomočniki pri tvrdki K. Maily. Pomočniki zahtevajo večjo tedensko mezdo, ker se Goluboviča iz vasi Rabra pri Valjavu. Sodi se, da je bil z Sumljiv potnik. V Zemunu je na kolodvoru hitro pri tem tako nesrečno zadel v neki svetilnični steber, da je mrtev obležal. Pri sebi imel 4670 frankov in hranilniČno knjižico za 8965 frankov. Policija je v njem spoznala nekega Trifuna jim ta ne dovoli, so delo ostavili. Tudi pri drugih ondotnih usnjarskih podjetnikih so pričeli štrajkati, a ti so jim sami od sebe privolili večje mezde, na kar so pomočniki takoj zopet prišli na delo. Novi zagrebški nadškof. m ■ i _ » 1 T £ ®4 ^^^^ ■ Nad tri leta je bila izpraznjena nadškofijska stolica v Zagrebu. Te dni je pa imenovan zagrebškim nadškofom sedanji škof dr. Jurij Posilović. Posilović se je rodil dne roparji v zvezi in se je na kolodvoru hotel odtegniti pregledo vanju potnih listov. Denar, ki ga je imel pri sebi, izvira od ropa. Zastrupljen anarhist. V ječi v Barceloni sta dva anarhista zastrupila svojega tovariša, ker sta se bala, da bode kaj povedal, pri zaslišanji, kar bi anarhistom škodovalo. Granatno užigalo razletelo. Berolinski telovadci našli so na vežbališČi v Cummerdorfu neko nerazletelo granatno užigalo Pobrali so je in vzeli seboj. Na poti srečajo nekega topničarja in ga poprašajo, kako se to užigalo rabi. Vstopili so se v okrog vojaka in on jim je začel razkladati. Da vse bolje razkaže, vzel je iglo v roke. Ko jim je razkladal 24. aprila 1834. v Ivanićevem Gradu v belovarski župniji pomen ušigalne ploče, se je z iglo preveč približal in kapica je in je sin navadnega rokodelca Svoje bogoslovske študije je dovršil v Pazmaneji na dunajskem vseučilišči in je dne . avgusta 1858. bil posvečen v mašnika. Potem je bil še nekaj časa v višjem duhovskem učilišču Augušti- razletela. Topničarju je levo roko skoro popolnoma odtrgalo, na desni pa štiri prste. Telovadce je močno opeklo po obrazih in rokah, jeden najbrž oslepi. Nesrečneže so hitro prenesli v bolnico. Pobegel rumunski častnik. Iz Bukarešta je po- neji na Dunaju in leta 1861. si pridobil doktorstvo bo- begnil častnik Janez Philostrat, blagajnik tamošnjega vojaškega kluba. Ž njim vred je pa zginilo tudi 86 000 frankov. Praharna razletela. Pri Kirchensteinu na Pruskem se je razletela praharna (tovarna za smodnik). Dva delavca je je popolnoma rastrgalo, več je pa težko poškodovanih. Nezgoda brunšvirskega regenta. Kakor poroča novan škofom v čenju na priporočilo bana Mažuranića. brunšviška „Landeszeitung", je dne 26 m. m zadela neka Tedaj je neki njega imenovanju nekoliko ugovarjala ogerska goslovja. Vrnivši se v Zagreb je postal profesor cerkvenega prava in svetega pisma na knezonadškofijskem semenišču in pozneje na vseučilišču. Posilovič je bil nekaj časa urednik „Katoličkemu listu". Leta 1876. je bil ime- lokomotiva v salonski voz brunšvirskega regenta, ko so po- vlada, ali prav za prav se je šlo bolj za načelo, ali slednji voz baš hoteli uvrstiti v brzovlak Berlin Aachen Vso ima ban hrvatski ali pa vlada pravico vladarju predlagati. Proti osebi Posilovićevi najbrž Madjari niso dosti imeli, ker steklo salonskega voza se je razdrobilo. Princ je padel iz postelje, ali je vendar ostal nepoškodovan. Odrezovalci kit. Te dni so zaprli v Malah-u na ništvom članek o spravi z Ogersko. V tem članku doka da je nagodba z Ogersko za Hrvate veliKe vred zuje on bil za nagodbo z Ogersko. „Katolički list" je južnem Tirolskem štiri mládenče, ker so svojim ljubicam naleta 1873. v 38. št. bil priobčil pod Posilovićevim ured- silû0 odrezali kite' iedûi tudi del,ušesa' ker ni bila Pri miru- Mladenci bili so jezni, da so dekleta pri neki slavnosti sedele pri druzih mladenčih. Dinamitna bomba v Pragi. V Pragi zaprli so nosti in je bila potrebna, če hoče Hrvaška popustiti ne- nekega mladega moža, o katerem se sodi, da je položil bombo plodovite strankarske boje in lotiti se potrebnih reform Pred poslopjem Vaclavske posojilnice. Roparja prijeli. V Schwechatu prijeli so Alojzija Koniga, znanega roparja in tata iz Požuna na Ogerskem. Konig priznal, da je oropal huzarja vračajočega se z odpusta tatvinr v vseh panogah uprave, povzdigniti blagostanje in ustaviti nravno korupcijo. Mejsebojno zaupanje mej sosednima narodoma, ki sta bila stoletja združena, more obema koristiti. Ogerska ne more želeti 4 ' !*. lllU ťá'''1 je že od svojih starišev k vojakom. Pozneje je poskušal več škodovati Hrvaški, ki se mu pa niso posrečile. 13? Nov zaslužek. V Parizu se je odprl nov zaslužek Zdravnik Nekateri so se lotili tega posla, da pijance spravljajo domu. nekem srbskem zdravniku, To pa ni lahka stvar kajti večkrat je pijanca treba nesti. morilcu odrezal Treba je gledati, da se pijanec ne spre s kom na cesti ne umori, tudi se pijančeva radodarnost ne sme zlorabiti človekožrc. „Novosti" poročajo je pri razparanji nekemu samo* pol jeter in jih dal v neki gostilni napraviti- sam ter jih sam jedel in dajal drugim, da so jih jedli, ker sicer bi pijanec drugi dan dolžil jedno besedo, kdor pijanca vodi domu, je popolnoma cdgo Najnovejši atentat v Parizu. Na okno neke gos-odnika, da ga je okradel. tilnice nasproti senatskemu poslopju v Parizu položil je pred- voren za vse, kar bi se pripetilo, dokler pijanec doma včeraj nekdo bombo, se je razletela in napravila precej da Drugi dan dobi tak varuh primerno odškodnino. janci iz navade plačujejo mesečno naprej takim ljudem jih vodijo domu. Se so dostojni tatje na svetu. V Madridu so apali na nekem trgu trije možje lepo oblečenega človeka in zaspi, škode Dva pisatelja in jeden slikar, ki so bili baš v gostilni, Nekateri pi- gostilničar, in 2 natakarja so težko ranjeni. Več druzih je pa lahko. Kdo je vrgel bombo se še nič ne ve. Prijeli so pač je hotel bežati. Po atentatu zbralo se je nekega človeka, ki pred gostilnico mnogo ljudij, ker se je mislilo, da so anarhi s ti zahtevali od njega, da jim da 10 peset (frankov) Ker razrušili senatsko poslopje. Deset hiš dalje je pa v neki ka-napa- varni bila družba pogumnih veseljakov. Grodba je igrala, ljudje denec ni imel pri sebi nobenega denarja, mu jeden napado- so se smejali in šalili in se še zmenili niso, kaj se je v bli- valcev iztrga plašč in beži njim druga dva sta ga pa stra v • zini Ces malo minut se prvi vrne, napadenemu atentatov. žila, da ne uide. gospodu izroči zastavni listek, ker je zastavil za deset peset plašč njegov. Vsi trije so se sedaj lepo zahvalili gospodu, da zgodilo. Tako so se že Parižani privadili dinamitnih jim nekaj dnij ne bode treba stradati dan in so ga pustil Drugi gospod v zastavnici rešil plašč in izvedel, da tisti ki ga je prinesel zastavit, ni hotel več nanj, kot 10 peset, dasi jih je plašč več kakor 100 vreden. Dvojni umor. Kurjač pri najvišjem računišči na Dunaji Hahn je v kleti tega urada, kj^r so imeli neki opravek, umoril zaradi dedšČine svojega ujca in nekega ujcevega prijatelja. Morilec se je pa potem, kakor se govori, v Dornabaškem gozdu ustrelil. Ponesrečeni liverpoolski igralci. Najboljši igralci 21 letni kij Umor ,v V Norimberku bili so vkupe zaprti tega gledališča so se te dni ponesrečili, ko se vračali od neke barvar Jožef Sampon dirke. Prekucnil se je namreč voz Od 12 jih je sedem jako Albert Hubert, 29letni in 361etni krojač Urh Krempel. Prva dva sta sklenila uiti Ker poslednji ni hotel jima pomagati, da izlomij iz jece. sta hudo smrtno poškodovanih, mej drugim najboljši igralec Wilkinson ga umo •ila, potem sta vojaka na straži poleg njiju celice namočila, naj pokliče paznika, ker se je nekaj prigodilo. Mislila sta prijeti paznika in s silo vzeti mu kij ter pobegniti To Tržne cene. se ima ni posrečilo, ker paznik ni hotel kar sam odpreti V Ljubljani dne 28 marc. 1894. Pšenica gld. 8 40 kr. temveč je le povpraševal, kaj se je zgodilo Ko je Hubert rž gld. 6 40 kr., ječmen gld. 6*40 kr., oves gld. 7 30 kr., ajda gld. 8 40 kr., proso gld. 540 kr.. turšica gld. 5'40 kr., videl, da ne uideta, je povedal, da sta Krempla ubila Igersdorfu so dne 1 t. m Čuden dogodek. prinesli nezavednega v bolnico Skrasa delniškega okraja na Hrvaškem. V bolnici je kmalu umrl in pokazalo se je, da je bil otrovan. Poizvedovanja so pokazala, da je ta dan dal neznan človek Mancetu steklenico leča gld. 14- kr., grah gld. 14. kr., fižol gld. kr. arja Josipa Manceta iz (Vse cene veljajo za 100 kgr.) jače rekši Pij Kočevec Mož postalo zpil in mu je na to slabo Moža, ki je dal Mancetu pijačo, ne morejo dobiti, ker jo je pobegnil. Razžaljenje veličastva. V Lincu so te dni obsodili zaradi razžaljenja velečastva 331etnega oženjenega kamno- tiskarja Antona Miko rojenega v Zemunu in pristojnega v a. Bil kaplj ice za « Prago. Zatoženec je brez dela in brez pravega stanovanj je 41 krat kaznovan, največkrat zaradi vlačugarstva, jedenkrát pa tudi že zaradi znalo, delalnico • * J * 4 < < razžaljenja cesarja. Sodišče je zatorej spo-da naj se po preiskani kazni pošlje v kako prisilno 4 ► ► izgotovljene v lekarni v angelu varhu u Notar poneverjevalec. V Trstu so prijeli dr Petra Polamija notarja v Bergatu pri Bolognu. Izneveril C. t BRADY-a y Kromerižu (Moravsko) svojim klijentom ečj svote in pobegnil ► * Pameten otrok. Pet in pol letni hčerki knjigo-veškega pomočnika Adeli Krečman na Dunaju je neka ženska po sili vzela uhane iz ušes in jih odnesla. Mlada deklica je seveda pustila vzeti uhane ali je šest ur po mestu bila vedno tatici na sledu, dokler se jej ponudi priložnost, _ da poli njo opozori. Tatico so prijeli. Našli so pri njej uhane in jo sodišču. Tatici je ime Ana Gaga, doma je iz < > ► > < i i ► > na so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (17) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : 1 steklenice 40 kr. je iz Požuna in ima na vesti še več druzih tatvin. Samomor iz žalosti zaradi smrti svoje prija-jateljice. Na Dunaji se je te dni obesila 191etna Karolina Lichblau, ker je umrla nje prijateljica Leopoldina Šerak. Obe sta hodili delat v jedno tovarno in sploh bile vedno vkupe. Ko je še Šerak bila bolna je Lichblau bila vedno pri njej. Po njeni smrti je bila jako otožna in je vedno zdihovala, da bi < i ► _ dvojne steklenice 70 kr £\J!*aAL>r Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec-carich; v Škofji Loki: lek. Karl Fabiani; v Radovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Rizzoli in lek. Bergmann ; v Kamniku : lek. < tudi ona mogla umreti in te obešeno. dni so jo našli v podstrešji Močnik; v Črnomlju: lek. j. Blažek. Loterijske srečke. V Brnu dne 28. marcija t. 1. : 19, 70. 40, 46, 90, Na Dunaji dne 24. marcija t. 1. : 56, CO 88, 50, 51. V Gradci dne 24. marcija t. 1 : 90, 73. 4 53, 2, 5. V Lineu dne 31. marcija t. 1. : 30, 9, 52, 46, kO OD • V Trstu dne 31. marcija t. 1. : 63. 34, 10, 65, 2. V Pragi dne 4. aprila t. 1 : 56, 18, 79. Š 12, 32. Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreinerova Kneipp ova adna kava z okusom prave kave. JíéyCn Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. — Nedosegljiva je kot do- datek k pravi kavi. Í9) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobi se povsod. V« kile 25 kr. i A-«' >5 Ne kupuj pri branjevci, temveč pri trgovci H pr star pred To se lahko uporablja na moje podjetje, kajti tako ve- likih mno- otov denar in drugih prednosti nizke stroške, lika trgovina, kot je moja, ima vsled kup V- i H- 1 . • V žili blaga za £ kateri so naposM le kupovalcu v korist. Mični vzorci zasebnim kupovalcem zastonj in franko Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar ni bilo, za krojače nefrankovano r «t Blago obleke. (9) W L Peruvien in dosking za visoko duhovščino, predpisano blago za uniforme c. kr. uradnikov, za veterance. požarne hrambe, telovadce, livreje, sukno za bilard in igralne mize, prevlake za vozove, loden tudi nepremočljiv ^a lovske suknje, perilno blago, potni pledi od 4 do 14 ^ld itd Ceno, pošteno, trdno, čisto volneno sukno ne eene cunje da se jedva sp.ača krojač, priporoča > 1 Janez Brno (avstrijski Manchester) največja zaloga sukna vrednosti i 2 milijona goldinarjev Pošilja se le proti povzetju ! Dopisuje se v nemščini, češčini, madjarščini, polj lijanšžini, francoščini in angleščini. ita- % 5! t .i »• r viřf V ** * v fît "v • • 4 T* - ^ ' t T • ~ t (17) antiartristični in antireumatični r ■k.. ... v. . . od * * lek aria Neiiiikii'chcim y a i dobiva se v vseh lekarnah j Li ubij ani : pri ' - I Trnkoczv i i J t,? m Mayr Peter Lassnik j y zabojih po gld av. velj Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. Tisk založba Elasnikovi nasledniki t