iei* .K« i> >1)6* pri- on"' roW 0 bi' ob"8 \X' ■edsl a# reciti pa i{ ,Pe P0'0- tovi*1 1 Po1 vP0* e!>'c) 'Im ,ovi‘f ,ro^ ditt (lai1 ko) t#1 Vaslov — AUiem NOVA DORA 6117 St. C!alr Ave. Cleveland. Ohio (Tel. IIKnderson 2888) (NEW ERA)' ' URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION ■ —a Bratstvo, poštenost in nesebična ljubezen člaiiftvn do J. S. K. Jed- note niorc i.-l° še tudi v teh ča-znatni uspehi. t . A Vstg društvena zabava no-r!|0v'.lcuega društva Zdru- Pth w.ani> št- 225 JSKJ v Milwaukee, Wis., se bo jjL v soboto 10. februarja ^ \ Šoštaričevi dvora-.. u‘stvo obljubuje kar naj-^postrežbo in vabi k po-v Milwaukee in oko-11 roj,^e člane JSKJ in družit, * več aradno veselico priredi 5g ' februarja društvo "t. v Bear Creeku, W nreditev se bo vršila v 6rn domu v Scotch Cou-' S)o A '% V|^S^em domu v Pitts-«o]n’ a-’ se bo na praznik lj>, f'?ga rojstnega dne, to % ruarja zvečer, vršila eselica vseh sloven-\kiUštev v Pittsburghu. 'W Veselice so namenjelii Ske^u tioftiu. Sb* * n° dvbrano v Krainu A2oaW)’ Washington, je v N i,',;lanuarja požar popol- \ X1*Cll \7 • • i • So i v omen.iem dvo-^ v° državala seje in pri-^'Sc^ce tamkaj šna slo-'^i tut]0(^Porna društva, med 1 društvo št. 162 JSKJ. Sto i * Shitl arUštvo “Naš Dom” l lp. priredi na ve- ■ ve e*?ruarja maškaradno • tW. ic° v veliki dvorani 0t*ia. \ . 6>»sk! CJ . ot, 0 V kokol v Clevelandu, « ^ nedeljo 11. februarja lfi\ ^ Veselil slovensko ob-iGtl° sv°jih zanimivih v ^°P°'dne ob treh ^ p 'toriju S. N. Do-o /*air Ave. telovadba Pa, ***, dorasta in na- v^elipf Pa se bo vrŠila N’u 1 v spodnji dvo- tnd.pr^reditvi bodo go- Hi,.' čežki Sokoli. Med J* tUd;1 ^nk°li in Šokolica- . Več članov JSKJ. V^o * k\ t>‘‘ Jugoslaviji “The U* 0d];,!l^n,” kateI'0 je spi-V^i Ln. 1-0iak, ameriški K^°biti Adamič’ je zdaj ■Vi lin ameriških knji- ki i, 75 f*™* »- v Clevelandu, ki na 4. strani) TTlUf df nj^i ljf praš ,vof iirs v j«: OH pr«)1 ?! pr* ’H ^ pi'l ,pd li I" l'aV M ji*!? ii ie iste bilJ i S i %1 J'5' in' $t ■ft V, N' ' I« $ t li irA > vipi J* % y RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA VSE DENARNO ZLATO v Zedinjenih državah spada po novi postavi pod kontrolo zvezne vlade. V cirkulaciji bo le papirnat in s.vbrn denar. Zlato v kosih bo spravljeno v zvezni zakladnici kot garancija za bankovce n a pram inozemstvu. 1-------- PREDSEDNIK ROOSEVELT je s posebno proklamacijo znižal zlato vrednost ameriškega dolarja na 59 in šest stotink centa prejšnje zlate veljave. Podlaga čistega zlata za vsak ameriški dolar je bila prej 23.-22 “grains,” po novi določbi pa bo ameriški dolar garantiran le s 13.70 “grains” čistega zlata. Napram inozemskim valutam bo torej dolar znatno manj vreden. Za mednarodna plačila bo imela zvezna vlada pripravljeno zlato v kosih. •V WASIIINGTONU so se pretekli teden zbrali direktorji National Emergency Councila iz vseh 48 držav naše Unije in predsednik Roosevelt jih je pri tej priliki z jasnimi besedami poučil, da mora biti zvezna pomožna akcija popolnoma nestrankarska. Direktorji naj bodo odločni in naj ne poznajo nobene stranke. Skrbeti se mora za to, da se pomaga potrebnim, in vsak političen vpliv naj se odločno odklanja, pa naj bi se hotel izvajati od koderkoli. ZVEZNA VLADA v Wash-ingtonu je odločena, da brezobzirno razkrinka vse, ki bi se hoteli okoristiti na račun odpo-možnega fonda za javne gradnje in dela. Nikogar se ne bo prikrivalo, brez ozira na to, kako visoko mesto zavzema. Vsi, katerim se bo sebično okorišče-varije dokazalo, bodo kaznovani. GIFFORD PINCHOT, gover-ner države Pennsylvanije, je pretekli teden v javnem govoru označil razne javnonapravne (utilities) družbe kot pirate, ki izvlečejo vsako leto iz ameriškega ljudstva nad 500 milijonov dolarjev v obliki previsokih previsokih cen ali pristojbin. Omenil je, da so nekatere javnonapravne družbe tekom depresije znižale plače svojih uslužbencev, pri tem pa so povišale cene napram odjemalcem in povišale svoje profite. Vladno upravo Muscle Shoals vodnih sil je označil kot prvi uspešen korak vlade, da se zdrobi monopol javnonapravnih družb. LEPA PRILOŽNOST ------------------ j Podporne jednote in prosvetna društva tujerodcev imajo sedaj redko priložnost, da morejo organizirati tečaje za svoje člane in njihove prijatelje in dobiti federalno podporo za to. Da dobijo tako pomoč, se pa morajo pobrigati takoj. Morajo predložiti izjavo o svoji nameri in načrtu državnemu šolskemu nadzorniku (State Superintendent of Schools) in upravitelju za civilno delo (Civil Works Service Administrator) tam, kjer imajo društva svoj sedež, zaprositi (la se njihov načrt smatra kot “Civil Works Service project” in da se določi učitelj za tečaj. Društva ne smejo sugerirati le nekaj nedoločenega, marveč morajo predložiti gotov načrt ter označiti, kako vrsto tečaja j ali tečajev se hoče organizirati j in kak predmet naj se podučuje. Morejo zaprositi, da se tečaj j drži v kaki šoli ali pa tudi v društvenih prostorih. Ako društvo zna za učitelja, ki bi bil sposoben za tak tečaj, smejo zahtevati, naj se dotičnik imenuje. Ako se take prošnje vložijo takoj v katerikoli državi, je upanje precej upravičeno, da se dobi denar za učiteljevo plačo, kakor tudi tudi za šolsko gradivo. Lokalna uprava za civilna dela bi dajala denar za to. Pravila, po katerih se ravna Federal Emergency Relief za podpiranje prosvetnih tečajev za delavce, so jako širokogrudna in dovoljujejo vsako vrsto poduka. “FERA” označuje kot delavsko vzgojo, za katero je ; pripravljena plačati, vsako pod-učevanje ljudi v obrtih, trgovini, hišni službi ali drugih poklicih, ki naj prispeva k jasnemu mišljenju o onih vprašanjih, ki so ozko spojeni z vsakdanjim življenjem. Program poduka S daje zato najširšo svobodo. Svr- j ha je vzbujati aktivno in stalno zanimanje za gospodarske proT bleme naših časov in razvijati čut odgovornosti za njih rešitev. Socialna vede tvorijo podlago programa delavske vzgoje. Vsebuje tečaje o gospodarstvu, ekonomični zgodovini, vladi, zakonodaji, občinskih problemih, zgodovino delavskega gibanja, tekoče industrijalne položaje, mednarodne zadeve in slične predmete. Tečaji pa, ki jih društva lahko organizirajo, se ne omejujejo le na socialne vede. Delavci imajo mnogo interesov, ki bi jih radi razvijali Spotom nadaljne . vzgoje. Angleški tečaji, na pri-. mer, so vedno potrebni med tu-) jerodci, ki hočejo zboljšati svo-, je znanje v angleščini ali angle-. ški literaturi. Drugi dobrodošli j tečaji bi bili o elementarnem x znanstvu. Nekateri bi radi raz-3 vij ali svoj talent na polju umetnosti. Slikanje, modeliranje, pi-1 sanje, glasba in drama privla-1 čujejo talentirane posamezni-. ke, ki niso nikdar imeli prilike i za tak poduk. Zopet drugi se zanimajo predvsem za strokovno izobrazbo, ki naj jim koristi . v modernem industrijalnem živ- i ljenju. a Naše organizacije pa morajo o hiteti, ako hočejo vporabiti to - priložnost za federalno podpo-j ro, kajti ta priložnost utegne i- trajati le nekoliko dni. Vsak ii energičen predsednik ali tajnik o društva ima še čas sklicati od-> bor, pripraviti načrt in stopiti \ i- zvezo z lokalnim ali državnirr )- solskim nadzornikom in z upra (Dalje na 4. strani) SREČA V NESREČI UREDBA ČASOVNIH ZON Znano je, da imamo v Zedinjenih državah pjtiri časovne zone. To je potrebno radi velike razsežnosti dežele. Ko je v New Yorku poldne, je y Chicagu enajst dopoldni, v Denver ju deset in v San Franciscu devet. V manjših deželah, posebno če njihova širina o®vzhoda proti zapadu ni velik* rabijo enak stalni čas, dasi je v sončnem času nekoliko raziike. Kraji, ležeči v istem poldnevniku ali meridianu, imajo j;istočasno poldne; vzhodno od tam je poldne nekoliko prej, zapadno pa nekoliko pozneje. Poldnevnik je namišljena ravna Črta, katero si predstavljamo potegnjeno od severnega do južnega tečaja. Poldne je v vsakem kraju takrat, kadar doseže sonce najvišjo točko na nebu. Pred razvojem železnic v Zedinjenih državah so se ljuo|je v vsakem j kraju držali tega.| Toda, ko so .sc začele graditi železnice in se raztegnile daleč na zapad, so časovne razlike različnih krajev povzročale mnog<|| neprilik in nesporazumov. Večina železnic •se je ravnala po času, ki so ga imela večja mests^.gkozi katera so te železnice votjUle. To pa je povzročalo mnogojkorifiizije, saj je bilo v veljavi več kot 75 različnih “železniških časov.” Leta 1869 je dr., Dowd izdelal 'načrt razdelitve časa v Zedinjenih državah v štiri zone in je 1 istega predložil konvenciji želez- 1 niških dircklorjev/^ki so ga z navdušenjem o darili. Leta j 1879 so ta načrt odobrile tudi znanstvene organizacije. Od Greenwich observatorija na Angleškem računano proti zapadu so vzeli 75., 90., 105. in 120. poldnevnik, ki naj delijo čas v Zedinjenih državah v štiri I zone. Tako imajo isti stalni čas, ; imenpvan vzhodni • čas (Eastern j time), kraji, ki ležijo med Atlantskim oceanom in med nekoliko zveriženo črto, ki drži skozi Toledo in Columbus, O., Huntington, W. Va., Asheville, j N. C., ter Atlanto in Macon do ■jMehiškega zaliva. — Od te črte pa do črte ki se vleče skozi mesta Minot, N. D., Pierre, S. , | D., Plainville in Dodge City, •j Kans., Clinton Okla. in Big •Spring, Texas, je v veljavi cen-■jtralni čas (Central time'1. — i Od te črte pa do črte, ki gre skozi mesta Helena in Butte, Mont., ■ j Pocatello, Ida., Salt Lake City, - Utah in dalje do Mehike, je v i i veljavi gorski čas (Mountain i j time). Vsi kraji, ležeči od te ' črte zapadno, pa imajo pacifič- - j ni čas (Pacific time). Tako ,je -poslovni čas vsaj deloma sprav- - jljen v soglasje s sončnim časom. - i Ta razdelitev v štiri časovne i, zone je odgovorna, da se potni-i ku, ki se vozi proti zapadu, sme- - šno ali zabavno zdi. da vlak pri--! vozi na gotovo postajo ob štirih -:popoldne, nadaljuj:, pa vožnjo - ob 3:15 istega popoldneva, i-1 -------o------- e! DEŽEVNI PREROKI I e i ------- i # ■- j Cheyenne Indijanci, ki živijo i ( po našem jugozapadu, zaupajo '-sovam, da jih pravočasno opo-j zorijo na deževne nalive, pred o katerimi je treba premestiti šo-0 tore od obrežja rek in iz nižin j. na višje ležeče kraje. Dotične e sove živijo v podzemskih luk-k njah v mirnem sosedstvu s pre-k rijskimi psi, ki so te luknje iz-j. kopali. Kadar sove izlezejo iz v domovinskih lukenj in začnejo ■n izzivajoče ukati, je Indijancem j. gotovo znamenje, da se bliža deževje. BURLINGTON železnica bo s I. junijem t. 1. znatno skrajšala svojo progo iz Chicaga do Pstcifične obali s tem, da se bo poslužila Moffat tunela v Colo-radu. Dosedaj so železniške proge delale velike ovinke na jug ali sever, da so se izognile gorovja zapadno od Denverja. Šest milj dolgi Moffat tunel pod James Peakom, ki je bil nedavno dogotovljen bo preko-kontinalno zvezo s pacifičnim obrežjem znatno skrajšal. Nekateri ljudje imajo tako smolo, da jih trdovratno zasleduje nesreča, a pri tem so zopet toliko srečni, da se iz najbolj nevarnih položajev izmotajo. Med te nedvomno spada 23-letni Ralph Crigler, ki je zdaj ljudskošolski učitelj nekje v državi Arkansas. Tega fanta je že dvanajstkrat smrt skoro za vrat držala, pa se ji je vselej srečno izvil. K temu je nedvomno mnogo pripomoglo dejstvo, da je njegov oče dober zdravnik. V prvi resni nevarnosti je bil fant, ko je bil komaj osem let star. žel se je z drugimi tovariši kopat v nek tolmun, kjer je pri skoku v vodo zadel z glavo ob kamen, da se je onesvestil. Prebudil se je na očetovi operacijski mizi z vrsto šivov na glavi. Ko je bil fant 14 let star, ga je ugriznila na roko uporna mula in rana se je zastrupila, ker ni bilo hitro razkuževalnega sredstva pri rokah. Po večmesečnem zdravljenju je zopet prišel na noge. Kmalu potem si je fant pri “football” igri zlomil obe nogi. še predno si je nogi pozdravil, ga je moral oče operirati za akutnim vnetjem slepega črevesa. Nekaj mesecev pozneje je fant pri igranju “baseballa” zopet tako nerodno padel, da si je poškodoval kost na kolenu. . UuUrt. ^skxbi ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV VSAK PO SVOJE Kako je ves svet trgovsko zvezan, najbolje kaže dejstvo, da lahko izdelki zelo oddaljene dežele škodujejo domačinom na zaslužku. Tako na primer so ceni steklarski izdelki iz Ja-p o n s k e mnogokje izpodrinili steklene izdelke Evropejcev. Žalostni množici brezposelnih v Sloveniji se je nedavno pridružilo okoli 500 steklarskih delavcev v Hrastniku in Rogašk Slatini. Vzrok temu je hudi konkurenca japonskih steklarskih izdelkov. Prvi krematorij na Balkanu bo zgrajen to leto v Beogradu. Društvo za sežiganje mriičev “Ogenj.” ki obstoja že več let, je končno spravilo skupaj toliko kapitala, da se bo z gradnjo krematorija začelo že to spomlad. V preteklem letu so se Ljubljančani znatno manj pravdali kot v letu 1932. Ljubljansko srezko sodišče je v letu 1932 rešilo 6368 različnih tožb, lani pa le 5655. V splošni krizi je bilo tudi manj denarja za pravdanje. Bilanca poštnega prometa v Jugoslaviji izkazuje za 1. 1933 nazadovanje v številu pisem in brzojavk napram letu 1932. Dolžina brzojavnih prog znaša nekaj nad 92 tisoč kilometrov in iitt leto oddario nekaj nad 4 milijone brzojavk, kar pomeni, da se je brzojavni promet zmanjšal za 30 odstotkov. Narasel pa ,ie promet tiskovin v notranjosti države ter poštni in brzojav-pri promet z inozemstvom. V CLEVELANDU, O., je pretekli teden umrl bivši policijski načelnik in bivši župan mesta Clevelanda Fred Kohler, zelo zanimiva osebnost. Za župana je bil izvoljen kljub vsej opoziciji vodilnih strank in časopisov. Bil je strog mestni gospodar in je odpravil mnogo grafta. Njegov županski termin je potekel z vpeljavo “manager” sistema, katerega so vo-(Dalje na 4. strani) poškodbe kmalu okreval. Leto 1926 je bilo za fanta posebno usodno. Takoj v začetku leta je padel z neke lestve, 30 čevljev globoko in si je polomil par kosti, zakar je moral ležati v obvezah vse do poletja. Ko je ozdravil, se je nekega dne podal v gozd, iskajoč zakopanega zaklada po načrtu, ki mu ga je dal neki stari Indijanec. Zaklada ni našel, pač pa je naletel na veliko kačo klopotačo, ki ga je ugriznila v nogo. Fant se je zvijal v hudih bolečinah, ležeč v gozdu, daleč od bolnišnic in zdravnikov. Sreča pa je hotela, da ga je tam našel neki butlegar, ki ga je nesel v svojo kabino v gozdu in ga je v štirih dneh ozdravil. Ozdravljenje od ugriza kače klopotače je zelo redko, če ni takoj pravih pripomočkov na razpolago. Po štirih dneh se je kandidat smrti še nekoliko slab vračal peš proti domu in je hvaležno sprejel povabilo dveh mož, ki sta ga pozvala, da prisede v avtomobil. Toda nesreča ga je tudi tu zasledovala, kajti na nekem ovinku se je drveči avtomobil prekucnil in pokopal potnike pod seboj. Pri tej zabavi je iztaknil trikratno počenje lobanje, zdravnik pa je kožo za-šil s triindvajsetimi šivi. Prihodnjo zimo se je fant podal v domačo garažo, kjer jo “startal” avtomobil, nakar je še nekaj pregledoval na avtomobilu. Vrata garaže so bila zaprta in “carbon monoxide” strup v avtomobilskem izpuhu ga je omamil, da je obležal brez zavesti. Našli so ga še baš v pravem času, da so ga iztrgali gotovi smrti. Kmalu potem se je vsled neke bolezni v prebavilih moral podvreči resni operaciji. Kakor hitro pa je bil pravilno zašit, se ga je lotila dvojna pljučnica, katero pa je v nekaj tednih srečno premagal. Po vseh teh ncšrečah se zdaj namerava fant še oženiti. Posestniku Repcu Francu iz Sedlaška je bil predlanskim ukraden plug. Orožniki takrat tatu niso mogli izsledit, obdržali pa so zadevo v evidenci ter še vedno poizvedovali za tatom. Zdaj se jim je pa posrečilo izslediti tatova v osebah Junger-ja Mihaela, viničarjevega sina iz Podlehnika, in Feguša Antona, posestnikovega sina iz iste vasi. Orožniki so oba trdo prijeli in sta naposled oba priznala tatvino. Rekla sta pa, da sta ukradeni plug zanesla k bližnjemu potoku in ga tam skrila pod grmovjem. Ko sta se čez nekaj dni vrnila, nista pluga več našla. Tatvino pa sta izvršila zaradi tega, ker verujeta v vraže, češ: ko se plug vzame tretji osebi in .se zanese v potok, potem čez nekoliko dni dežuje. Ker je bilo poleti leta 1932 zelo vroče in tudi velika suša, sta to storila, da bi pričarala dež. Oba zanikata, da bi plug ukradla iz koristoljubja. Orožniki slikajo oba kot nevarna tujemu imetju in sta plug najbrže prodala. Dež pa bodo sedaj delali na sodišču v Ptuju, da se uresniči njih čudež. Novo hmeljarsko glasilo. V Zvezni tiskarni v Celju je izšla nedavno prva številka “Hmeljarskega v e s t n i k a,” glasila Hmeljarskega društva v Žalcu. List, ki ga urejuje društveni poslovodja in hmeljarski organizator g. Anton Petriček v Žalcu, bo izhajal mesečno enkrat, v hmeljski seziji pa večkrat na mesec. Pred kratkim je dunajska oddajna postaja Ravag priredila i jugoslovanski Večer in je odda-(Dalje na 3. strani) Chicago je še vedno vetrovno mesto (Windy City), kar se posebno opazi v zgodnjih jutrih januarja. Ko sem se izluščil iz vlaka N. Y. C. železnice in rrle je Parmelee bus kot edinega potnika prepeljal na Northwestern postajo, sem najprej stopil preko cesto v restavracijo. Pesnik Zupančič je nekje zapisal: “In spoznal sem te po tvoji beli tačici, po tvoji mehki dlačici.” Mislim, da je to slišalo mačici. Jaz pa sem spoznal Chicago po njenem posebnem parfumu, po nervoznem pocestnem drvenju in po ostro nabrur šenih vetrih. Pocestni vrabci pa se ravno tako necivilizirano pretepajo in kavsajo kot povsod. Ljudje hitijo mimo, tesno zaviti v plašče z odvihanimi ovratniki, od mraza zardelih ali pa bledih obrazov, gledajoči predse, skrbi polno ali pa topo. Nihče te ne pogleda v obraz; zato ni časa niti razpoloženja. Domislil sem se nekega velikega mesta na južni pacifični obali, kjer sem se pred leti mudil več tednov. Gospodarske razmere so bile tudi takrat precej blizu ničle, na cestah sem srečeval revno oblečene ljudi, toda obrazi so jim bili jasnejši in pozdravil me je marsikater skoro prijazen pogled. Ampak podnebje je tam mehko, božajoče; v takem podnebju uspevajo palme, oranže in optimi- Po zajutrku sem sedel par ur v postajni čakalnici, čitajoč Adamičevo knjigo “The Native’s Return.” Prečital sem poglavje o Dalmaciji in najbolj so se mi priljubili Splitčani, o katerih pravi pisatelj, da se najlažje smejejo in da zbijajo šale iz vsega. Kljub težkim gospodarskim razmeram, kljub depresiji in diktaturi se smeje-.10 in šalijo. Jaz imam rad ljudi, ki se smejejo, in če bi kdaj obiskal Jugoslavijo, hotel bi videti Split. Odstavek o Splitu in njegovih vedno veselih prebivalcih je tudi mene spravil ne sicer v smeh, pač pa v dobro voljo. Odpravil sem se po mestu, kajti do odhoda vlaka je bilo še več ur časa. Vse se mi je zdaj zdelo lepše in prijaznejše. Zimsko sonce sicer nima prave gorkote, vendar je prijazno. Veter je še vedno oster, toda vzel sem ga za predpripravo na minnesotsko zimo. Izložbe v oknih so pestre, stavbe impozantne, brhke deklice pa peketajo po cestah, ponosno zravnane kot cedre libanonske. Zabavale so me licenčne tablice na avtomobilih, posebno zato, ker jih je dobra polovica še lanske izdaje. Pri nas v Ohio avtomobilisti ne uživajo take svobode. In začudeno, kot rodoljub z dežele, sem se ustavil pri nekaki visoki pagodi podobni stavbi. Tam parkajo avtomobile, drugega nad drugim, kot huriske v sedmerih nadstropjih turških nebes. Meni se je to zdelo praktično, četudi malo špasno. Razmišljal sem, da-li bi stopil v muzej, ali bi se odpeljal pogledat rastlinjak Garfield parka. Odločil sem se za zadnje, kajti tam je življenje. Gosposke orhideje, palme, muze, gumijevci, drevesnate praproti, kavovci, čajni grmi, grmiči kakava, sladkorni trs in druge tropske rastline so me pozdravile prijazno kot nekdaj. Zabavali so me kaktusi v rtot^rih čudnih in bedasto zveriženih (Dalje na 4. strani) NEKAJ VAŽNIH ZAKLJUČKOV LETNE SEJE GLAVNEGA ODBORA J. S. K. J. V sredo popoldna, dne 31. januarja, je bila zaključena letna seja glavnega odbora. Zapisnik in finančno poročilo bosta priobčena drugi teden. Odbor je soglasno sklenil, da se kampanja za nove člane v obeh oddelkih nadaljuje. Nagrade za pridobitev novih članov so bile znatno zvišane. Vsak član, ki pripelje novega člana v mladinski oddelek, bo opravičen do 50 centov nagrade. V odraslem oddelku se bo plačevalo članom, ki so pridobili nove člane k Jednoti, sledeče nagrade: Za člana, ki se zavaruje za $250.00 posmrtnine, $1.00 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $500.00 posmrtnine, $1.50 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 posmrtnine, $3.00 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 posmrtnine, $3.50 nagrade; 2a člana, ki se zavaruje za $2,000.00 posmrtnine, $4.00 nagrade. VSE TE NAGRADE SE BODO IZPLAČALE ČIM JE NOVI ČLAN PLAČAL TRI ASESMENTE PRI JEDNOTI. Vsakega člana naše Jednote se smatra za organizatorja in vsak član, ki je pridobil kakega novega člana k Jednoti, je upravičen do gori navedenih nagrad. Poleg gornjih nagrad je glavni odbor dovolil še posebne nagrade, ki se bodo izplačale društvom ob zaključku vsakega četrtleta. Te nagrade so sledeče: Za 5 novih članov odraslega ali mladinskega oddelka, $2.50; za 10 novih članov odraslega ali mladinskega oddelka, $5.00; za 15 novih članov odraslega ali mladinskega oddelka, $7.50; za 20 novih članov odraslega ali mladinskega oddelka, $10.00; za 25 novih članov odraslega ali mladinskega oddelka, $12.50; za 30 novih članov odraslega ali mladinskega oddelka, $15.00. Za manj kot 5 članov se ne bo plačevalo društvom nobenih nagrad, toda od 5 članov naprej se bo plačevalo po 50 centov za vsakega novega člana ne oziraje se na število. ZAPOMNITE SI, DA TE NAGRADE SE BODO PLAČEVALE DRUŠTVOM ZA ČLANE OBEH ODDELKOV. Ne pozabite, da zraven vseh teh nagrad plačuje Jednota tudi do $1.00 za preiskavo kandidata za odrasli oddelek in do 50 centov za preiskavo kandidata za mladinski oddelek. Glavni odbcr je tudi dovolil posebno nagrado v znesku DESET DOLARJEV organizatorju vsakega novega društva. To pomeni, da če bi kak član organiziral novo društvo z osmimi člani, in da bi se vsak član zavaroval za 1,000 dolarjev posmrtnine, bi prejel od osmih članov nagrade 24 dolarjev in vrhu tega še 10 dolarjev posebej, tako, da bi pri tem prejel 34 dolarjev v nagradah. Bratje in sestre, ki imate čas in katerim je naša Jednota v resnici pri srcu, enakih prilik niste še nikoli imeli, da si napravite nekaj postranskega zaslužka. Še nikdar v zgodovini jugoslovanskih podpornih organizacij ni nobena jednota ali zveza razpisala tako bogatih nagrad za pridobitev novih članov. Naša Jednota je v stanu to storiti z ozirom na sijajno stanje njenega stroškovnega sklada in pa na podlagi novega sistema, ki predvideva gornje izdatke, ne da bi bil stroškovni sklad pri tem izpostavljen kaki nevarnosti za izredni asesment. Naša Jednota plačuje danes najvišje in najbqlj liberalne podpore svojim članom. Nobena druga jednota ali zveza ni sedanje depresije uspešnejše prestala od naše. Mi smo bili prvi, ki smo uvedli American Experience lestvico in dali članom priliko, da si izposodijo denar na svoje lastne certifikate. Mi imamo ŠTIRI člane v pasivnem oddelku. Koliko jih imajo drugje? Kar nam člani dolgujejo, je zavarovano na enak način, kot da bi imeli zastavljene Liberty bonde. Vse to je omogočila zadnja konvencija, ko je dala našim članom priliko, do spremenijo svoje stare certifikate v nove načrte. Bratje in sestre, kadar greste na agitacijo, povejte svojim prospektivnim članom, da boljših pogojev za zavarovalnino ne morejo dobiti nikjer, kot pri JSKJ. Najbolj popularne police za mladino so danes 20-letne plačilne police (20-year payment life) in pa 20-letne ustanovne police (20-year endowment), za starejše člane so pa najbolj popularne 20-letne plačilne police (20-year payment life) in dosmrtne police (whole life policies). Vse te tri police izdaja JSKJ na podlagi najnižjih prispevkov. Bratje in sestre, na delo! Je še veliko neobdelanega polja in veliko prilik za pridobitev novih članov. Posebno naša tu rejena mladina ima zelo lepo priliko storiti nekaj za svojo Jed-neto. Druži se vsak dan z mladino drugih narodnosti in to lahko pripelje k naši organizaciji. Zapomnite si, da vam pri tem Jednota ne dela nobenih ovir, ker sprejema v svoje vrste vse dobre in zdrave osebe belega plemena, neoziraje se na njih vere ali narodnost. Poleg vsega tega, s tem, kar boste dobrega storili za Jednoto, boste obenem tudi sami sebi koristili, kajti prej omenjene nagrade dajo lepo priložnost vsakemu članu in članici, ki se želi potruditi, da si napravi nekaj postranskega zaslužka. V mladinskem oddelku je glavni odbor zopet suspendiral dva asesmenta, in sicer za marc in april. Lansko leto so bili suspendirani štiri asesmenti, tako, da je tekom leta 1933 vsak član mladinskega oddelka prispeval povprečno le po 10 centov na mesec. Kot izgleda, bodo skoro gotovo tudi letos suspendirani štirje asesmenti v tem oddelku. Katera organizacija nas v tem oziru prekaša? Nobena! Novi člani, ki bodo pristopili meseca februarja, bodo plačali asesment samo za mesec februar, za marc in april bodo pa že prosti asesmenta. Člani, ki bodo pristopili meseca marca, bodo plačali asesment za mesec marc, za april bodo pa asesmenta prosti. Kje drugje vam rudi jo boljše ugodnosti? Na noge, dečki in deklice mladinskega cddelka! Vsak dan pohajate v šolo in se družite z dečki in deklicami, ki še niso pri naši Jednoti, zakaj bi jih ne nagovorili, da pristopijo. Za vaš trud vam ne bo naša Jednota dala ko-it Jičkcv ;?.!» kaj sličnega, ampak “cold cash,” da si boste lahko kupili, česar si boste sami poželeli. Šolske počitnice bodo kmalu tukaj in rabili boste takozvani “vacation money.” Kdo vam bo dal denar za “vacation”? Oče mogoče ne dela, mati je brez sredstev, a vi ši želite veselih počitnic. Naša Jednota vam lahko pomaga do teh veselih in prijetnih počitnic. Plačali vam bomo od vsakega dečka ali deklice, ki ga ali jo boste pridobili v naš mladinski oddelek, po 50 centov, in, več članov in članic boste pridobili v ta oddelek, bolj vesele in zabavne bodo vaše šolske počitnice. ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik. Iz urada glavnega tajnika Plačana pojojila in obresti na certifikate med 15. decembrom in 30. decembrom 1933 Repaid Loans and Interest on Certificates From Dec. 15 to Dec. 30, 1933 Dr. St. št. cert. Posojilo Obresti Skupaj 1( odgeCert. It No. No. Loan Interest 'Total I* 2 34723 $ 135.00 $ 4.14 $ 139.14 ^ 2 34726 17.11 .52 17.63 1< 2 34449 50.00 1.79 51.79 2 34721 30.00 .92 30.92 1- 13 34130 40.00 1.63 41.63 1 16 344S0 41.30 1.48 42.78 1 16 33646 58.86 2.71 61.57 1 16 34746 42.50 1.30 43.80 1 16' 34146 34.12 1.39 35.51 16 34145 23.06 .94 24.00 16 34139 22.58 ,92 23.50 16 34138 38.53 1.57 40.10 20 34151 50.00 2.04 52.04 36 34506 21.60 .77 22.37 36 33705 24.80 1.14 25.94 36 34505 73.12 2.62 75.74 36 33477 24.62 1.01 25.63 45 33322 30.27 1.56 31.83 45 33790 23.72 1.09 24.81 1 45 33317 51.33 2.64 53.97 I 1 55 33811 23.44 1.08 24.52 1 55 33817 24.39 1.12 25.51 1 55 34565 36.15 1.30 37.45 1 55 33814 42.03 1.93 43.96 2 58 33822 22.38 1.03 23.41 2 58 33821 59.58 2.74 62.32 2 66 34272 51.51 2.10 53.61 66 34820 17.42 .53 17.95 66 34821 75.50 2.32 77.82 68 34278 30.00 1.23 31.23 68 34277 30.00 1.23 31.23 71 34582 31.95 1.14 33.09 71 33940 68.76 3.16 71.92 94 33420 45.92 2.36 48.28 99 34322 95.40 3.90 99.30 99 34844 27.82 .85 28.67 104 34326 47.19 1.93 49.12 128 34876 34.98 1.07 36.05 129 34886 13.92 .43 14.35 143 34368 16.93 .69 17.62 143 34367 22.87 .93 23.80 143 34366 37.36 1.53 38.89 150 34896 32.20 , .99 33.19 150 34377 43.02 1.76 44.78 158 34001 50.29 2.31 52.60 158 34071 6.66 .31 6.97 158 34070 40.56 1.87 42.43 Dec. 19 1 34093 33.76 1.38 35.14 4 34100 100.00 4.08 104.08 26 B34771 22.80 .70 23.50 '37 34198 44.52. ,1,82 46.34 37 33763 63.14 2.90 66.04 37 33269 14.62 .75 15.37 55 33818 29.39 1.35 30.74 85 34597 73.01 2.62 75.63 92 33554 72.88 3.75 76.63 137 34357 8.04 .33 8.37 137 34646 16.32 .50 16.82 144 33436 34.96 1.80 36.76 162 34075 49.08 2.26 51.34 162 34657 84.04 3.01 87.05 200 34907 63.74 1.95 65.69 200 34914 40.09 1.23 41.32 200 34909 60.14 1.84 61.98' 9 34120 34.38 1.40 35.78 9 B296 6.18 .22 6.40 9 34468 2.75 .10 2.85 9 34469 9.01 .32 9.33 9 33258 23.73 1.22 24.95 86 33860 85.64 3.94 89.58 Dec. 30 3 34451 100.00 3.58 103.58 6 33620 20.37 .94 21.31 6 34460 23.44 .84 24.28 6 33547 11.41 .52 11.93 6 34106 27.52 1.12 28.61 29 34488 86.84 3.11 89.95 31 34785 16.73 .51 17.24 36 33702 42.49 1.95 44.44 71 34284 20.27 .83 21.10 71 34826 5.40 .17 5.57 71 34827 7.06 .22 7.28 94 33414 74.53 3.84 78.37 99 34321 41.77 1.71 43.48 101 34845 53.43 1.64 55.07 103 34608 18.96 .68 19.64 144 34923 12.16 .37 12.53 Skupaj S3,395.35 S 135.52 $3,530.87 Druga posojila na certifikate načrta AA in I? od 15. decembra pa do 30. decembra 1933 Second Loans Granted to Members Insured Under I’lans AA and B From Dec. 15 to Dec. 30, 1933 Dr.št. Št. cert. Vsota Lodge No. Cert. No. Amount 2 34723 $ 36.00 2 34726 16.38 2 34449 24.48 34721 13.26 13 34130 8.94 16 34480 17.04 16 33646 16.38 16 .. •. 34746 10.44 16 34146 10.44 16 34145 12.00 16 34139 22.62 16 34138 19.92 20 34151 20.70 36 34506 7.20 36 33705 12.78 36 34505 19.92 36 33477 6.30 45 33322 6.66 45 33790 13.02 45 33317 17.04 55 33811 6.06 55 33817 15.60 55 34565 9.48 55 33814 16.38 5.94 58 20.46 66 13.14 66 ................ 34820 13.26 66 ................. 34821 21.60 68 ................ 34278 18.96 68 ................ 34277 12.00 71 ................ 34582 12.60 71 ................... 33940 19.92 94 ................... 33420 15.78 99 .................. 34322 22.26 99 ................... 34844 7.02 104 ................ 34326 16.62 128 ................ 34876 18.96 129 ................ 34886 13.50 143 ................ 34368 11.70 143 ....... ......... 34367 9.12 143 ................. 34366 17.04 150 ................ 34896 17.04 150 ................ 34377 12.36 158 ................ 34001 19.44 158 ................ 34071 9.60 158 ................ 34070 21.00 Dec. 19 1 ................... 34093 14.34 4 .................. 34100 21.00 26 ...................B34771 14.64 I 37 ................... 34198 16.14 37 ................... 33269 10.11 37 .................... 33763 19.44 55 ................. 33818 15.06 85 ................ 34597 18.96 92 ................. 33554 21.00 137 ................. 34357 12.78 j 137 ................ 34646 11.58 144 ................ 33436 18.96 162 ................ 34075 16.14 162 ................ 34675 21.00 200 ................. 34907 20.28 200 ................. 34914 10.74 200 ................. 34909 20.70 9 ................. 34120 8.10 9 ................. B296 6.71 9 ................. 34468 2.66 9 ................. 34469 13.38 9 ................. 33258 13.26 86 ................. 33860 23.70 Dec. 30 3 ................. 34451 36.72 6 ................. 33620 14.16 6 ................. 34460 11.46 6 ................. 33547 13.26 6 ................. 341043 13.50 29 ............wi.-: 34488 21.60 31 ................. 34785 5.94 36 ................. 33702 15.84 71 ................. 34284 11.34 71 ................. 34826 10.20 71 ................. 34827 10.80 94 ................. 33414 22.92 99 ...............:. 34321 6.18 101 ............. .. 34845 17.40 103 ................ 34608 11.34 144 ................„ 34923 13.38 i Skupaj-Total5 .....................$1,295.14 . Pcsojila na certifikate načrta “A” od 1. decembra do 31. decembra 1933 Loans Granted to Members Insured Under Flan “AA” From Dec. I to Dec. 31, 1933 sti člani In članice, ki niso bili na zadnji seji, naj gotovo pridejo na to nabavo, da se medsebojno seznanimo. Leta in leta smo bili raztreseni po mestu Milwaukee in se, kot bratje in sestre po JSKJ niemo poznali med seboj. Potrebno je, da se medsebojno spoznamo, obenem pa je seveda potrebno tudi, da1 spravimo nekoliko društvene blagajne skupaj. Naj omenim, da vstopnino v znesku 25 centov mora plačati vsak član ali članica, pa če se zabave udeleži ali ne. Tisti, ki bodo prišli na zabavo (in jaz upam, da pridejo vsi), naj povedo pri vratih svoje ime, da se bo označilo ime v knjigi. Zabava se prične ob 8. uri zvečer in trajala bo do zgodnjih jutranjih ur. Pripravljalni odbor se bo potrudil, da bo dobro preskrbljeno za vsakovrstna okrepčila. Poleg članov in članic JSKJ so prijazno vabljeni tudi drugi rojaki in rojakinje tega mesta in okolice, da posetijo to prireditev. Bodo nam iskreno dobrodošli in zabave bo dovolj za vse. Vabljen je tudi glavni pred-i sednik sobrat Paul Bartel, da tisti večer prestopi meje svoje domače države in nas pride pogledat semkaj v Wisconsin. Is-totako vabim sobrata urednika, da napreže svoj zrakoplov in nas poseti v našem slavnem mestu Milwaukee. To bo naša prva prireditev in kar se raznih dobrot tiče, niso več prepovedane, kot so bile v dobi pokojne prohibicije. Vsega seveda ne smem povedati niti glav-1 nernu predsedniku niti uredniku, zato je najboljše, da prideta in se osebno prepričata. Vsem posetnikom lahko že v naprej zagotovim vsestransko dobro zabavo. Torej, na svidenje v soboto 10. februarja ob osmi uri zvečer v Šoštariče vi dvorani v Milwaukee! Pauline Vogrich, ( tajnica društva št. 225 JSKJ. A At Verona, Pr, Člane društva “Gorska vila,” št. 175 JSKJ poživljam, da plačajo svoj asesment vsak mesec do 25. v mesecu do 8. ure zve-) čer. Pozneje bo prepozno. Zgodilo se mi je pretekli mesec, da J sem 28. V mesecu izgotovil me-j j sečno poročilo, 29. pa mi je član s i prinesel plačat asesment, ko > sem ga bil že suspendiral. Tako; [ je treba v zadnjem trenutku i mesečno p o r o č ilo popravljati, > kar je velika sitnost za tajni-| ka. i Člane našega društva, ki za leto 1933 še kaj dolgujejo na asesmentu, prosim, da tisto poravnajo letos v mesecu febru-1 arju. Ta dolg dela veliko sitnosti tajniku in glavnemu uradu. — Z bratskim pozdravom, Jacob Luzar, tajnik društva št. 175 JSKJ. Enumclavv, Wash. članstvu društva “Bratje svobode,” št. 162 JSKJ naznanjam, da se bo naša prihodnja seja vršila 19. februarja ob polu osmih (7:30) zvečer v Danski dvorani (Danish Hall) v Enumclawu. Za druge seje bo j pozneje poročano, kdaj se bodo | vršile. Društvena dvorana v j Krainu je dne 20. januarja zju-l traj do tal pogorela. — Z bratskim pozdravom, Frank Mrzlikar, tajnik društva št. 162 JSKJ. Canon City, Colo. Zadnja mesečna seja društva Triglav, št. 147 JSKJ, ki ne je vršila 14. januarja, je bila bolj slabo obiskana. Vsled tega so člani prijazno vabljeni, da se v čim večjem številu udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 11. februarja. Na omenjeni seji bomo imeli za rešiti važno zadevo, katera bi bila v korist društvu in članstvu. Obenem bomo vzeli v pretres iniciativni predlog društva št. 114. Vsak član bo imel priliko izreči o istem svo- je mnenje in končno bo društvo z glasovanjem odločilo, če predlog podpira ali ne. Na svidenje 11. februarja! — Za društvo Triglav, št. 147 JSKJ: Joseph Skrabec, predsednik. Kemmerer, Wyo. Društvo Marija Danica, št. 28 JSKJ je za leto 1934 izvolilo sledeči odbor: Ive Kropušek, predsednik; Frank Rosen-stein, podpredsednik; Frank Krusich, tajnik; Frances Ro-senstein, blagajničarka; Frank Krusich, organizator; Ive Ba-stel, zapisnikar; Anton Tratnik, j John Zebre in Konštatin Podlesnik, nadzorniki. Društveni zdravnik je dr. Marquis. Frank Krusich, j, tajnik društva št. 28 JSKJ.' South Range, Mich. Na seji društva sv. Florija-I na, št. 64 JSKJ, ki se je vršila | 21. januarja; je bilo sklenjeno, i da vsak član in članica našega i društva plača po 25 centov naklade v društveno blagajno. Ta naklada se začne z mesecem | februarjem in ostane v veljavi toliko časa, da se nekaj več nabere v društveni blagajni. Vsak član in članica lahko zna, da društvo brez blagajne ne more napdej. Toliko vsem v naznanje. — Z bratskim po-| zdravom, Peter Butala, tajnik društva št. 64 JSKJ. New Duluth, Minn. Članom društva sv. Srca Jezusa, št. 128 JSKJ, ki niso bili na letni seji v decembru, spo-i ročam. da so bili za leto 1934 izvoljeni sledeči društveni odborniki: John Novak, predsednik ; Frank Podgoršek, podpred-I sednik; Anna Podgoršek, ta.jni-i ca; Jacob Brula, blagajnik; Frances Kaplenk, zapisnikarica; Vladimir Braje, Mike Špehar in Joseph Špehar, nadzorniki. Člane in članice prašim, da pravočasno plačujejo svoje a-sesmente, ker s tem olajšajo delo tajnici in blagajniku. Asesment mora biti plačan najkasneje do 26. v mesecu do 8. ure zvečer. Naznanjam, da bom doma ob večerih do osme ure od 22. do 26. v mesecu, da imajo člani priliko plačati. Lahko plačajo tudi druge dneve, ka-| dar bom doma. — S sestrskim ; pozdravom, Anna Podgoršek, tajnica društva št. 128 JSKJ. Pitsburgh, Pa. Na dan 12. februarja bo a-meriški praznik, to je proslava '| rojstnega dne velikega ameriškega predsednika Abrahama Lincolna. Na omenjeni ameriški praznik priredijo vsa pitts-1 burska slovenska društva s Slovenskim domom vred veliko ' skupno veselico v Slovenskem domu na 57th in Butler Sts. Priporočljivo je, da se vsi člani in članice raznih društev u-deležijo te veselice. Istotako so. vabljeni na poset te veselice vsi drugi rojaki in rojakinje iz Pittsburgha in okolice. Ves čisti dobiček veselice je name-jnjen Slovenskemu domu za nu jno izplačilo dolgov. Ta veseli-j ca ne bo samo v korist Sloven-; .s k emu domu, ampak tudi vsem posameznim društvom, ki zborujejo v Slovenskem domu. Kot je večini rojakov znano, je s prvim januarjem stopil v veljavo “blue law,” ki določa, da razni klubi ne smejo biti odprti ob nedeljah. Iz tega lahko vsak povzame, da Slovenski dom vsled omenjene postave ne bo imel takih dohodkov, kot jih je imel poprej. Zato bo potrebno, da se večkrat med tednom priredi kakšna zabava ali ples. Dosedaj je bilo vse drugače, ker so imela društva svoje seje ob nedeljah in si je marsikateri privoščil kakšen kozarec pijače, kar je povečalo dohodke Slovenskega doma. lies čudno se vrti svet. Med tednom nam ne pustijo delati, ob nedeljah se pa ne s1110^ zabavati. Torej nam ne ^ ostaja drugega, kot iti v g koze past ali pa sedeti doWa Pečj°. -v.it Torej, rojaki v Pittsbur ^ in okolici naj ne p°zabU°^_ se bo v ponedeljek 12-arja vršila velika skupna lica v Slovenskem domu. selica se prične ob p°lu oS. (7:30) zvečer v avditorij11 t i bo venskega doma. lgi'al , kester Johna Balkovca i*1 .; light Serenaders. Na svi e Josenh L. Bah°rl ’ tajnik Slov. *>«* Braddock.^ Zadnja seja Zveze se tev v zapadni Pennsylv*11^. je vršila v nedeljo 28. jap.tjs. i ja v Slovenskem domu v ^ ici, burghu, Pa. Istočasno -^pj Cfl rovala tudi Federacija društev v istem poslej zborovalci Zveze JSKJ s0 ^jtai. lili dva zastopnika, da sP° 4 zborovalcem Federacije ^ društev pozdrav in želj0 I spešno zborovanje. jepo jci SNPJ Federacije s0 .^e zahvalili za pozdrav in 1 ^ želje in sporočili zboio' Zveze JSKJ društev, l%. istotako želijo najbolj«1 ključkov in uspehov. ^ Na gori omenjeni sej1 _ e„o je bilo poročano, da ^ vZrdf društvo izstopilo iz Zveze> ^ za to pa ni bil naveden- ^ zastopnik pa je omenil ^ tično društvo smatra ^ bolj za zabavno kot ^ 0 l organizacijo. Seveda S. K. J. društev v zapa*11 ^ sy Ivani ji ne more ^ Miklavž, ki bi delil na ^ ni darove iz svoje ko®are',.si!i&' za pa je pomagala že 11 ‘ ^ teremu planu, ki je ^ # trebi, pri plačan ju ase> ^opi' Na zborovanjih Zveze jo včasi tudi dobri 8°' kar je koristno v izo^1' no svrho. Zveza dalj® priredi kakšno veselico nik;' katerega dohodki bi jo v svrho, ki .je k°rl članstvo JSKJ. Take prireditve so tudi re^a1.(,i^i pomena, ficr seznanjajo z našo organizacijo. e je pa tudi, da se vča«1 g bojno nekoliko razvedri1 ^ takih prilikah si člani štveni zastopniki tudi 1' jo razna mnenja in ^ rijo o problemih dru*' je gotovo v korist vsetf1, .^n1 Vsa JSKJ druStva v ■ ' Pennsy Ivani ji so va» J pristopijo v Zvezo, al!“ | so. Zveza je u stan o' ^ J; koristi celokupnega ^ vif S. K. J. v tem okrožJ11^^ i'1 svoj namen po*" zmoz1 prilikah, ki so na r.azP° J' Za publikacijski odboi S. K. J. društev za Pennsy Ivani jo: Martin ^ — , , Chish . Kakor je bilo že P0* ‘‘Pjl Novi Dobi, je naše drurf . niča,” št. 150 JSKJ, V* ^ kim izgubilo dve Č!^^ary.V|^ijc je preminila sosestra j, *tSv logar, ki je bolehala 0^ ^ leti. Prav tisti dan-pokojno sosestro P°^ ^ je ^ mili k večnemu P0^V.1'!, minila sosestra Karo 11 jieP* Obe članici sta bili 11 letih. Naj se na tem 1Tie®1?i # še zahvalim društven j f. cam za veliko udelez ^ grebih; istotako "JLyA čena zahvala za s°c^ stalim društvom. . umrlih sosester pa I18 ženo iskreno sožalje- ^0>, Pri takih prilik“|; ‘ , iiy no izkaže, kako pot ^ rislna so naša P° ^eStfe štva. Sobrati in s°:et\^* bi,jo za bolnika in> c ,Q lV;^ članica umrje, ukie11 • juj<^ va marsikaj v p°r*1()C ^ve ostalim in glede urC -je ba. Bolniku prav P ^ ;(li1 ška podpora in, ce j( (Dalje na 3. ‘ ' ■ ■ m "nii It v k R fcevati Poitin likda ^ ni, * lah] t 5 Here ‘«Po, h % h Dr. št. Št. cert. Vsota Lodge No. Cert. No. Amount 1 35482 $ 35.40 6 35483 32.25 9 .. 35484 9.01 16 .. 35487 24.30 16 , 35486 34.76 18 .. 35482 51.09 20 .. 35489 36.13 20 35490 33.06 20 35491 55.17 27 .. 35494 17.78 27 .. 35493 28.81 30 35495 57.80 36 35497 25.68 36 .. 35498 51.37 37 .. 35499 24.84 45 35502 30.63 54 .. 35503 42.73 55 ... 35283 21.81 61 .. 35508 17.79 61 .. 35506 21.81 66 ... 35511 4.22 70 ... 35513 54.53 79 35514 36.46 90 35515 30.28 92 34313 14.34 99 7.27 104 35517 28.23 110 ... 35518 58.3! 116 ... 35520 24.41 116 ... 35519 52.82 123 .. 35521 38.24 123 .. 35522 33.86 124 ;. 35523 27.28 128 ... 35526 5.70 128 .. 35524 2.75 143 35527 17.78 144 .. 35528 18.16 144 .. 35462 12.36 154 ... 35529 13.29 154 35530 17.73 190 . 35537 32.59 199 .. 35538 33.76 201 .. 34670 5.70 211 . 34407 12.16 Skupaj-Total li|lliC( da :»jej jih 10 to T ni j lani isesn »»v as Pri Jo Nin •‘ati. ,»iki Pii s »es * da lr>je ebfl Del *ab t, "Uni 150 DOPISI t i Milwaukee, Wis. Na redni seji društva Združeni Slovani, št. 225 JSKJ, ki ‘ se je vršila dne 21. januarja, je bilo sklenjeno, da priredimo domačo zabavo na večer 10. februarja. Zabava se 'J0 vršila • M. Soštaričevi dvorani. Naše društvo je začelo poslovati j šele z januarjem in stroški so; ved;io, dohodkov Pa ni otl nikoder. Vsled teg'a smo sklenili, prirediti domač« zabavo v ko- j rist društvene blagajne. Vsi ti-1 t. X *\i mo ire- OfO jSS3ev.anje 2. strani) v ’ Je smrtnina mnogo- ?'lU p'e\'ko pomoč sorodni- ^ ^evat,eS 'lG’ ^ll J'e vt"aK1' težko )**' htJ.mese^e prispevke, to-ef" IC* ^ mora‘i» da nesre-^e’ j % 110 P0čiva in da ne nlih S (s J, Ure niti dneva, kdaj P | trt. d° zadene bolezen ali °r' :| ?ner e(lanje slabe delavske oo’; jl;2a ,di.ne bodo vedno tra-n^' Hstir, Stl*)‘rn Je še vedno pri- \ C'"1'- ,nia'1 S, |j, Zasega društva pro- 1 i u« SP i, ‘U i o i vecJern številu u-I'J' !iiii j:,0 (^’uštvenih sej. Ob-dru‘ ! % j °P°zorim na eno zelo ji s« :ii|, o v društvenih pra- lUar" ! ^ m'1 to^a se tiče plače-'i^S" ° 's ° č n i h asesmentov. tožiti za katero-8am° za dva mese-i 1 ^ Gl1^ Ako je katera i2'0” ^ as da se založi oč>ta,1 %H,esment še za naprej, ;pff 1 na sejo in tam po- ;a '! !e io J(i Se^a ^a^^° sklene, °' S»,Z?°Ži še naprej. Ta ^inV ’ so -***1 osv°jile iže(!Č !',ati> a-inica jih mora upo-ilcf W, današnjih časih tu-^junica *na srarn°ta» če član Zl* ^ pja-rii} Pove, da nc S vetn C8^ asesmenta; saj /j\'e,e ^ ° kakšne razmere so en» \ .j Marsikje. vzr°! \ ^anite so prijazno vab-Nclil Xe gotovo udeležijo a ^ febj-,, Se,,e’ ki se bo v.ršila -je Del;9^' t‘° seji bomo re8"5! ^ 2aba° Prigrizka in do-za !ll, /|Ve' ToreJ> na svide-peiii1- ruarja1 i#1’' Mary Pluth, & ^ lRft društva “Danica,” m Jskj. 1 --------------- v' S Slik 1, Pittsburgh, Pa. } l\ v , sej’e Zveze JSKJ M jsg ■ ZaPadni Pennsylvani-,ri i ( v * Vršila 28. januarja 0venskem domu v < >cu> Pa- i IV A. Eržen je o- m 10:30 dopoldne, fl® j! navzoče zastopni- ^ tipiV Jim priporočal A t J Vie » korist J. S. 'oJL \ ^atJej' ^d^jenih dru-itV'e, 11 hv " so bila prečitana ^ So^ik°v; navzoči vsi, !' jfii' k lra,ta Balkovca, ka-1 ^ tej seji nadome- % V V SePh Pogačar. Za-iSshji,8' ^neler prečita na-’> j j * |i(^i ,2ft(Jnje seje, kateri j,ii Nn.»to Rprejet. Sledila ^ i j )leio v,_ Ul’adnikov, ki se ?' f S , & {i raf. žigman nato llS1 J' fv k»tUl' dohodkov in iz-tv;,fji S kot eresa potrdijo nad-\ i" r< 1)ravil1'ega. ^ S e'an prečita spisan l’cJ' 6,’ki 7,Zastopnike društev V drUgi S°' s kj,4 dv. doma. Izvolje-I C 7;ast0P»ika, da v ! zl JSKJ društev podi# | °Pnike SNPJ dru- .Jj\S S{6 bilo izvršeno. Za-tf. ^ ^Poročila zboro- -'Veze prijazne po- I y , pnil k\ 7 klanje. iii'1’ J^-la zastopnikov ° d/ V^6. ' ’ se vzamejo i jj>* | ^ oi't ^seio2rze je bii°pr_ Vka>' rustvo št 12 v, 'arriejo zborovalci ,*r: II -Mfi' ' i t. • plsma nekaterih C,f ^ h ov’ poroča- ?V iC^i 2» ?ruštva ne mo’ ’je °; Vj* ker 1°Pnikov na se' lV h I’a- 3lm radi slabih b,“- \ ’ da ',ej0- Zborni-J' ri 'le Vsako društvo ',0'/ 1 il^^h v erie£a zastopni- i(/ "> w« p- 1 / i\ ^o, blagajne to o- 'C, ^ ,^ačajo stroški K'.,/ \h?; nilta iz zvezine u/ IflSl ^bi^G Se’ da mora X 1101 in •ICefjŠ° in / ^HiN«edvu lzkažatl s « ft ' \,\S da i tajnika in ■l!l 'VSv; rUštvo res ni- a Piačanje stro-, 'astopnika. Sledijo poročila agitatorjev in posameznih članov o uspehih pravkar zaključene kampanje. Med vsemi društvi je pridobilo društvo št. 26 največ novih članov, in sicer 36 v mladinski in 6 v odrasli oddelek. Društvo št. 149 je pridobilo 14 novih članov v mladinski oddelek. Priznati je treba, da so bili agitatorji tudi pri drugih društvih na delu in pridobili večje ali manjše število novih članov. Prilike za pridobivanje novih članov so v različnih naselbinah različne. Vsi agitatorji, ki so pokazali, da jim je napredek Jednote pri srcu, zaslužijo pohvalo in priznanje. Pri tej priliki je bil stavljen in sprejet predlog, da vsi oni, ki se izkažejo s potrdili iz glavnega urada, dobijo 25 centov nagrade za vsakega novega člana na tej seji. Za one, ki so poslali prošnje za novopristople člane na glavni urad do 28. januarja in da še nimajo tozadevnih poročil iz glavnega urada, se sklene plačati omenjena nagrada, kadar se prizadeti izkažejo z dotičnimi potrdili. Sklenjeno je bilo tudi, da se nadaljuje z agitacijo za nove člane, prihodnja zvezina seja pa bo razmotrivala o nadaljni javni kampanji. Verjetno je, da se do takrat splošne delavske razmere kaj izboljšajo in bodo boljši pogoji za agitacijo. Prečitajo se pravila Zveze, katera ostanejo neizpremenje-na za naprej. Le novi dnevni red, ki je bil sestavljen po sobratu J. Previcu, se soglasno sprejme. Nato je bil stavljen in podpiran predlog, da se naj vsa korespondenca iz glavnega urada, v kolikor se tiče angleško poslujočih društev, vrši v angleškem jeziku. Apelira se na urednika Nove Dobe, da vsa važna naznanila iz glavnega urada priobči tudi v angleščini, da bodo tudi mladi člani poučeni o poslovanju gl. urada. Nato je bila predlagana in sprejeta sledeča resolucija: “The Zveza of Western Pennsylvania in a meeting assembled January 28 adopted the following resolution: Whereas, according to our by-laws, section 512, the official languages of the S. S. C. U. are Slovene and English, Whereas, many of the members of English-speaking lodges are' not versed in the Slovene tongue, the English-speaking members are to be considered the future life-blood of the organization, Whereas, the business of the Union could be better transacted if the whole body understood the affairs at hand, Be . it hereby resolved that all official and other communications be sent to the English-speaking lodges in the English language, and that all official announcements from the Home Office, and all matters of importance be published in English in the Official Organ, the Nova Doba.” (Pripomba urednika: O tej zadevi se je razpravljalo na letnem zborovanju gl. odbora, ki se je konci januarja tega leta vršilo v Ely ju, Minn. Glavni tajnik je zatrdil, da se vsa korespondenca med glavnim uradom in med angleško poslujočimi društvi vedno vrši v angleškem jeziku. Urednik je v zvezi s tem tudi poročal, da se vsa u-radna poročila iz glavnega u-rada, ki so priobčena v Novi Dobi, prestavijo v angleščino, in v angleščini priobčijo, ako glavni -tajnik smatra, da so ta poročila tako važna, da je potrebno jih priobčiti tudi v angleščini in ako tako sporoči u-redniku. Tak sklep je bil sprejet že na enem prejšnjih zborovanj glavnega odbora in se je od strani uredništva dosledno izvajal.) Stavljen in sprejet je, bil predlog, da Zveza priredi izlet v prosto naravo (piknik) enkrat v prihodnjem p o 1 e t j u. Prostor in čas določi prihodnja zvezina seja. Dalje je bilo sklenjeno, da se za leto 1934 ne bo pobiralo nikake članarine od društev; društva, kk pristopijo k Zvegi te^om leta 1934, bodo tudi članarine prosta. Nato se vname živahna debata o iniciativnem predlogu društva št. 114, katerega so nekatera Zvezi pripadajoča društva že prej zavrgla. Navzoči zastopniki društev so omenjeni iniciativni predlog enostavno obsodili v koš in priporočajo drugim društvom JSKJ, da storijo enako. Iz iniciativnega predloga se jasno vidi, da njegov namen ni izključno napredek organizacije, ampak je naperjen proti glavnim odbornikom, kar ni lepo in bratsko. Neumestno je iskati pomanjkljivosti v pravilih in jih popravljati, dokler se ne izkaže, da so taki popravki res potrebni. Na tej seji so bili sledeči zastopniki: John Demšar in Rudolph Pleteršek za društvo št. 4; Frank Peklaj, Frank Magister, Frank Golob in Frank Alič za društvo št. 12; Joseph Pogačar, Joseph Kovačič, John Jurgelj in Ivan Čelan za društvo št. 26; John Medved za društvo št. 29; John Šuštar in Martin Hudale za društvo št. 31; Frank Šifrar, Joseph Škerlj in Martin Kumar za društvo št. 33; Frank Zupančič, John Zupančič in Rudolph Kosoglav za društvo št. 40; Alex Skerly, Julij Previc in Frank Kern za društvo št. 116; Frank Kužnik in Anton Kovačič za društvo št. 138; Anton Tomšič in Martin Žagar za društvo št. 149; Mary Čadonič in Barbara Bubaš za društvo št. 182; Anton Klemenčič in Anton Leskovec za društvo št. 203. Za leto 1934 je bi! izvoljen ves stari odbor, dasiravno so hoteli imeti zastopniki nekoliko zabave s tem, da so vsakemu postavili enega ali več protikandidatov. Tudi plače so ostale po starem, z izjemo, da bo za-naprej tudi podpredsednik dobival nekaj plače. Za mesto prihodnjega zborovanja sta bili predlagani mesti Canonsburg in Center. Pri vo-litvi je bila oddana za Canonsburg večina glasov. Prihodnja seja Zveze se bo torej vršila 27. maja v Canonsburgu, Pa. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik A. Eržen je zaključil sejo ob 2.15 popoldne. Izrekel je tudi iskreno zahvalo slovenski naselbini Pittsburgh za prijazen sprejem in postrežbo. Za Zvezo JSKJ društev v za-padni Pennsylvaniji: Joe Sneler, zapisnikar. Gilbert, Minn. Članom in članicam društva sv. Jožefa št. 20 JSKJ naznanjam tem potom nekaj podat kov k zapisniku glavne seje meseca decembra. Dadatek za pogrebe. Vsi čla^ ni morajo kotakati za krsto pq kojnika, ne pa voziti se v avtomobilih. To je zadnja čast, katero moremo izkazati pokojnemu članu ali članici. Ako bi pa delali tako, kot se je godilo ob prilikah zadnjih par pogrebov, bi se delala sramota pokojnemu članu ali članici in tudi vsemu društvu. Članov nas je pri društvu 160 do 170, pogreba se pa udeleži zelo majhno število in še od tistih se nekateri rajši vozijo kot hodijo. To ni posebno častno za tako veliko društvo; videti je, kot da pokojnik ni imel nobenega društva ali pa nobenega prijatelja med svojimi rojaki. Menda bi se vsakemu članu težko zdelo, če bi se tako majhno število članov udeležilo pogreba njegove žene, sina ali hčerke. Pomnimo, da se to vsakemu lahko pripeti. Danes meni, jutri tebi, je pregovor, ki vedno velja. Bodimo torej pravi bratje in se- stre, ne pa samo na polovico. Bolniški strežniki. Bolnik si lahko vzame za postrežbo profesionalno bolniško strežnico, mesto strežnika, katerega mu društvo pošlje. Vendar pa taka strežnica (nurse) ne dobi večje plače kot je plača društvenega strežnika. Ako zahteva višjo plačo, jo mora bolnik sam doplačati. Člane opozarjam, da se malo bolj brigajo za pravočasni plačevanje asesmentov. Nikar naj ne čakajo do predzadnjega ali celo zadnjega dne v mesecu. S pravočasnim plačilom prihranijo člani dosti dela meni in glavnemu uradu. Priporočam članom, da prečitajo pravila, kjer je označeno do katerega dne v mesecu mora biti plačan ases-ment. Dalje priporočam, da člani prečitajo v pravilih določbe, tikajoče se suspendiranih članov, da bodo vedeli, kaj jih čaka, če jih tekom suspendacije zadene bolezen ali poškodba. Res je, da nekateri člani našega društva ne dobijo plače pravočasno, da bi pravočasno plačali asesment. Vsem tem sem že povedal in povem še ponovno, da kdor ne prejme plače pravočasno, naj pride k meni ter pove to in obenem obljubi, da bo asesment prinesel, kakor hitro prejme plačo. Potem že jaz naredim, kakor mi je mogoče, da ga ne s u s p e n d i r am. Seveda, dotičnik mora prinesti asesment do tistega dne kot je obljubil, ne da bi odlašal teden ali dva. Kdor ne bo pravočasen, naj se ne zanaša, da bi še drugič zalagal zanj. Več kot en teden ali 14 dni tudi ne morem preložiti. Vsekakor se člani ne smejo preveč name zanašati, da bi zalagal zanje, ker mi je dostikrat iz finančnih ozirov nemogoče. K sklepu poživljam člane našega društva, da se v kar največjem številu udeležijo seje v mesecu februarju, ker bomo imeli na dnevnem redu zadevo v korist društveni blagajni. —-’/a društvo št. 20 JSKJ: Joseph Novak, tajnik. v sobi št. 1 (novo poslopje). Začetek zabave bo ob osmih zvečer. Vsi člani našega društva in vsi njihovi prijatelji so vljudno vabljeni, da poseti.jo to domačo družabno prireditev, da se prijateljsko pozabavamo in da vsa j za par ur pozabimo depresijo z vsemi njenimi pritiklinami, ki nas tlačijo. Torej, na svidenje v soboto 10. februarja zvečer v S. N. Domu! — Za društvo “Ilirska Vila,” št. 173 JSKJ: Frank Beniger, tajnik. in ki in Girard, O. Nekoliko vtisev iz Barberto-na. Federacija JSKJ v državi Ohio je častno zaključila proslavo 35-letnice J. S. K. J. Proslava se je vršila v slovenski dvorani “Domovina.” Kar se tiče programa, moram reči, da je bil povoljno zaključen. Predsednik porotnega odbora, A. O-koliš, je pozdravil navzoče povdarjal pomen federacije, deluje za dobrobit članstva Jednote. Nato je izročil vodstvo programa bivšemu predsedniku federacije, sobratu Zalarju. Tudi on je razložil pomen te proslave, ki bo zapisana v zgodovini naselbine in društvenega delovanja. Nato je govorit župan mesta Barberto-na, ki je v kratkih besedah veliko povedal kaj pomeni 35 let delovanja Jednote med nami. Nas Girardčanov se je udeležilo Ludi nekaj — z namenom, da po svoji moči pripomoremo k uspehu. Kot zastopniki društva št. 108 so predsednik Anton Selak, Frank Prevec in Karol Rogel. Seveda Mr. Prevec, Mr. Jesenko in Selak so ožji rojaki gl. predsednika J. S. K. J., Paul Bartelna. Zato je bil za nas še toliko večji pomen, da se osebno snidemo z našim vrlim voditeljem naše dične Jednote. Kot se razume, so bile tudi naše boljše polovice z nami. Govor gl. predsednika je bil jako pomenljiv,' ki je nam razložil stanje naše Jednote; izrazil se je, da je Jednota vkljub težkim razmeram na trdni podlagi, in imamo lahko zaupanje v .jed-noto, ki pošteno skrbi za svoje članstvo. Ravno tako se je izrazil radi jednotinega doma, da je stavba zgrajena v modernemu slogu in da je prostorna dovolj, ako se Jednota potroji. Apeliral je, da kdor še ni član, na'j pristopi, ako hoče biti zavarovan pri dobri podporni organizaciji. Za njegov pomemben govor je žel salve aplavza in prejel krasna dva šopka cvetlic. Enega mu je ,podarila federacija, drugega pa prijatelji iz Girarda. Izrazil se je, da prvi je namenjen celemu gl. odboru, a drugi pa direktno njemu. Ginjen do solz se je izrazil, da ne bo nikdar pozabil prijateljev iz Girarda in da bo dal te cvetlice v okvir za spomin. Na oder je bilo poklicanih še več drugih zastopnikov društev federacije. Vsak je želel še veliko napredka federaciji in Jednoti. Kar moram reči, da Cleveland je bil častno zastopan. Videl sem gl. uradnico S. D. Z., Mrs. Julijo Brezovar, tajnico Bradač, gl. uradnika S. D. Z., Okorna, tajnika federacije Veharja, Debelaka in še več drugih. Zato mi oprostite, ako sem katero ime pozabil. Nato je sledila drama v treh dejanjih “Krivoprisežnik.” To dramo je podalo na oder dramatično društvo Slovenija. Igra je bila vseskozi igrana v popolno zadovoljstvo navzoče avdijence. Le škoda, da je bila nekoliko predolga za ta večer. Izrekam pa iskreno zahvalo vsem igralcem, ki so častno dovršili svoje vloge, kar se pa tiče našega Johna Garborja, pa vsi vemo, da .je že rojen kot izvrsten igralec. To je zopet pokazal v gl. vlogi v tej drami. Pevsko društvo “Naš Dom” iz Kenmorea, je pod vodstvom pevovodje Franka Tomšiča zapelo več krasnih pesmi. Lorain je bil tudi zastopan ta večer po brhkih dekletih, pogrsšal sem St. Louis, Mo. Proslava 25-letnice društva sv. Alojzija, št. 87 JSKJ se bo vršila v nedeljo 11. februarja v Slovenskem Narodnem Domu na 3331 So. 7th St. Program prireditve bo pester in bogat. Pri programu bodo sodelovala razna bratska društva, kot srbski tamburaški zbor “Sloboda,” hr-vatsko pevsko društvo “Sla-vulj,” angleško poslujoče društvo SNPJ “Spirit of St. Louis,” itd. Po programu bo igral znani radio-orkester “Eddy Duns-moor.” Za dobro postrežbo bo skrbel v to svrho izvoljeni odbor. Vsa slovenska in slovanska društva v St. Louisu in okolici so vabljena na poset te prireditve. Istotako so vabljeni tudi vsi posamezni Slovenci in Slovenke in vsi ostali Slovani tega okrožja, da pridejo na to prireditev in praznujejo z nami ta veseli dan. Vsi člani in članice dručtva št. 87 JSKJ so nujno vabljeni, da se prireditve gotovo udeleže. Kdor se ne udeleži, vlača pet tiketov. Izgovor za neudeležbo je samo bolezen. Vstopnina za osebo je samo 35 centov. Zabave bo dovolj za vse in eden udeležencev bo dobil za nameček še električni refrigerator. Vsi prijatelji društva naj pridejo na to prireditev in pripeljejo naj s seboj svoje prijatelje. Ob priliki sličnih prireditev drugih društev bomo skušali naklonjenost vrniti. — Za veselični odbor društva št. 87 JSKJ: Theresa Speck. Cleveland, O. Kot vsako leto, priredi tudi letos društvo “Ilirska Vila,” št. 173 JSKJ svoj zabavni večer za člane in njih prijatelje. Ta ■zabava se bo vršila v soboto 10. februarja v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. pa naša narodna delavca Šemeta in Balanta. Rečem lahko, da je bil velik triumf za našo Jednoto ta večer, ko smo ponosno zaključili 35-letnico naše velike matere J. S. K. J. Sedaj pa hočem še spregovoriti par besed o našemu gl. predsedniku. Drugi dan srno bili povabljeni kot gostje v hišo našega narodnega rojaka Mr. Lekšana. Gl. predsednik ima v Barberto-nu dve sestričini in dva bratranca: Mrs. Lekšan, Mrs. Ber-toncel, Mr. Joe Gabrovšek, in Mr. John Garbor. V resnici smo se sestali v družabnem in socialnem razpoloženju. Mr. Lekšan, Mrs. Bertoncel in Mrs. Garbor so svatovsko obložili mizo in nas povabili, da Sedemo okoli mize kot gostje na čast našemu gl. predsedniku, ki že ni videl svojih sorodnikov 15 let. Naš Paul Bartol je rekel: “Počutim se med vami kot doma pri svoji družini. Prvikrat mi je bila dana priložnost, da sem posetil vašo naselbino. Bil sem presenečen nad sprejemom med vami.” On je v resnici gostoljuben družabnik. Mož veselega značaja, ki se mu vidi koliko skrbi ima za našo Jednoto, da .jo vodi po svoji najboljši previdnosti. Bili smo vsi kot ena velika družina. Mr. Joe Gabrovšek je dobil od gospodarja hiše ukaz, da bo sto-loravnatelj. Joe je zvršil svojo nalogo in tako na vse poklical, da izrečemo par besedi k temu pomembnemu dnevu, ko imamo v svoji sredi našega gl. uradnika. Vsi smo izrekli čestitke našemu predsedniku in mu želeli še veliko uspeha v njegovemu delovanju. Težko se je bilo posloviti od te družine, zato .jaz končno izrekam zahvalo gl. predsedniku, da se ni ustrašil dolge poti in truda ter tako posetil ta jubilej 35-letnice J. S. K. J. . Ravno tako hvala Mr. Lekšanu in vsem drugim, kakor tudi Mr. John Gar-borju, Mr. Ujčiču in njih soprogam* ki sp nas lako gostoljubno sprejeli za čas, ko smo se nahajali v njih naselbini. Naj bodo vsi bratsko pozdravljeni, gl. predsednik pa, upam, da ko bo čital te vrstice, se bo že nahajal doma, v drugi prijazni Vrhniki. John Dolčič, član društva št. 108 JSKJ. Pittsburgh, Pa. Članicam društva Marije Vnebovzete, št. 182 .JSKJ naznanjam, da se vrši redna mesečna seja 14. februarja, točno ob 7:30 zvečer, v navadnih prostorih. Na tej seji pride na razpravo več važnih točk v korist društva in Jednote. Članice so torej prošene, da se te važne seje gotovo udeležijo. Bolnim članicam naznanjam, da je za leto 1934 vpeljan bolj strog red glede obiskovanja bolnic. Članice so torej prošene, da dobro prečitajo pravila in še po njih ravnajo. Če bi članice čitale pravila, ne bi meni v pismih očitale glede bolniške podpore. Nekatere so pri društvu pet, šest ali še več let, pa še ne znajo, da so v centralizaciji. Ako bi se take članice ravnale po pravilih, ne bi jim bila odklonjena bolniška podpora niti po društvu niti po Jednoti. Torej, še enkrat, vse članice naj se gotovo udeležijo prihodnje seje 14. februarja, ki bo važna. Sestrski pozdrav! -društvo št. 182 JSKJ: Mary Čadonič, tajnica lepa hvala vsem, ki so darovali vence in ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Hvala bratu in družini, ki je dospel k pogrebu iz Milwaukee. Hvala Franku Vadnalu, bratu pokojnice, za krasen venec in za vso pomoč in naklonjenost v žalostnih urah. Hvala Mr. in Mrs. L. Samsa, Miss Josephine Perus, Miss Josephine Levstik, Mr. in Mrs. Geo. Zevnik, Mr. in ^IVIrs. Frank Janezich in sosedom in prijateljem za darovane vence, za darovane maše zadušnice, za spremstvo pri pogrebu in za vso tolažbo in pomoč, ki so nam jo izkazovali tekom bolezni in po smrti nepozabne pokojnice. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim za izraženo sožalje in naklonjenost. Hvala tudi J. S. K. Jod-noti za točno izplačevanje podpore. Ti pa, nepozabna soproga in mati, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda! Žalujoči ostali: Frank Podlogar, soprog; Frank, William, Adolph in Anton, sinovi; Mani Jevnik, hčerka. * ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje iz 1. strani) jala po radiu po dvajset minut prenosa iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Ljubljanski program .je izpolnil slovenski vokalni kvintet, ki je pel harmo-nizirane slovenske narodne pesmi. O tem jugoslovanskem večeru v dunajskem radiu so avstrijski listi polni hvale, prednost pa dajejo prenosu iz Ljubljane, za katerega le obžalujejo, da je trajal samo dvajset minut. Graška “Tagespost” je poročala doslovno: Iz Ljubljane, ki je otvorila program jugoslovanskega večera, smo čuli narodne pesmi ljubljanskega vokalnega kvinteta, najboljše, kar nam je večer nudil. Izenačeni glasovi, dobra izšolanost, medsebojna povezanost, lepa modulacija in nežni piano. Posebnost sta glasova obeh stranskih stebrov, tenorja in basa. Očarljiv lirični tenor, sijajna izšolanost, škrjančkovo žvrgole-nje, prelestni mezzavoce. Želimo ga čuti morda kot Lyonela, Postiljona ali Hoffmanna. Enakovreden mu je bas, čigar žametni glas je vsakogar prevzel. Ostali trije pevci so povsem izenačene moči, tako da je bil splošni učinek lepo harmonično zaokrožen. Žal, le prekmalu je minilo dvajset minut ljubljanskega programa. Tako inozemski list nepristransko sodi našo pesem in naše pevce. Slovenski vokalni kvintet je doma na samostojnih koncertih in drugih prireditvah že večkrat z Velikim uspehom nastopil in postal pri koncertnem občinstvu prav priljubljena vokalno glasbena korporacija. zelo Za Chisholm, Minn. NAZNANILO IN ZAHVALA.—Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi in mučni bolezni za vedno zatisnila oči nepozabna soproga ozirom a ljubljena mati MARY PODLOGAR. Preminila je 10. januarja in pogreb se je vršil 12. januarja. Pokojnica je bivala v Ameriki 21 let. Hvala društvu Danica, št. 150 JSKJ za venec in lepo udeležbo pri pogrebu. Istotako Stoletnica prvega časopisa v Srbiji. Pred 100 leti na dan 17. januarja je izšla prva številka “Novina srpskih,” ki so bile uradno glasilo , in obenem tudi prvi časopis v Srbiji. Današnje “Službene novine” so naslednik “Novina srpskih.” Da bi se ta jubilej čim dostojnej-še proslavil, je v Beogradu ustanovljen poseben odbor, ki bo ob proslavi jubileja prvega časopisa v Srbiji priredil v paviljonu Cvijeta Zuzorič tudi časopisno razstavo. Tatovi, ki so se skrivali na pokopališču. Po Banjaluki in okolici so že dolgo časa vznemirjali prebivalstvo tatovi in vlomilci, ki so po svojih zločinih izginjali brez sledu. Te dni pa so po nekem vlomilcu sredi mesta po naključju zajeli enega člana dobro organizirane tolpe, ki je naposled razkril skrivališče in taborišče tatov na starem pokopališču v zgornjem Šeheru. V zapuščenih grobnicah so našli velike zaloge plena in tudi vse člane tolpe so že spravili na varno. * * JVo-Va Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 7tc letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $t. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY no zadoščenje s tern, da so odglasovali za zgradbo jednotine-ga doma tam, kjer je bila Jednota ustanovljena. S tem so pokazali svojim bratom in sestram v Minnesoti nesebičnost in pravo bratstvo. Želeti bi bilo, da se to lepo pojmovanje bratstva razširi v vse naselbine, kjer ga še manjka. Da ima J. S. K. Jednota danes v svojem rojstnem mestu lep in vsem razmeram ustrezajoč lastni dom, zato ne gre zasluga samo njenim ustanoviteljem, niti ne samo sedanjim glavnim odbornikom. Vsi, ki so delali in se žrtvovali, da se je Jednota iz malega začetka razvila v tako ponosno in finančno tako dobro stoječo organizacijo, imajo pri tem del zasluge. Mnogi od teh so že odšli v kraje, odkoder ni vrnitve, in niso dočakali časa, ko si je Jednota zgfradila lastno hišo. Med temi je tudi bivši dolgoletni tajnik JSKJ, pokojni sobrat Joseph Pishler, katerega dobro in požrtvovalno delo bo ostalo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini naše organizacije. Novi dom je v čast vsem, ki so delali ali ki še nesebično delujejo za J. S. 'K. Jednoto, in bo v ponos vsem, ki bodo delovali zanjo v bodoče. ------------o------------ Subscription for members $.72 per year; non~memben $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VSAK PO SVOJE VOL. X. ■8c NO. 6 Dom J. S. K. Jednote (Nadaljevanje s prve strani) oblikah. V posebnem oddelku so se mi nasmejale hčerke pomladi, narcize, nunka, tulipe, primule in hiacinte. To je bil sladak in duhteč nasmeh pomladi, ki me je spremljal nazaj v mesto in še daleč proti severu, dokler me niso objele boginje sanj. Štirinajsta konvencija J. S. K. Jednote, ki se je vršila leta 1932 v Indianapolisu, Ind., je odglasovala, da si Jednota zgradi svoj lastni dom oziroma lastno poslopje za glavni urad. Pozneje je ta sklep konvencije vzdržalo še članstvo, ko je bila zadeva dana na splošno glasovanje. Glavni odbor je nato ukrenil vse potrebno, da se je z gradnjo jednotinega uradnega poslopja pričelo. Stavba je bila dogotovljena v decembru lanskega leta in še pred koncem leta se je vse uradno poslovanje Jednote pričelo vršiti v novih prostorih. Formalno je bilo jednotino uradno poslopje otvorjeno v soboto 27. januarja 1934, z banketom, katerega so elyska društva JSKJ priredila v bližnjem šolskem poslopju. Čast formalne otvoritve je bila poverjena prvemu glavnemu predsedniku JSKJ, sivolasemu sobratu Josephu Agnichu. Častitljivemu sobratu Agnichu, ki je že nad 78 let star, je bilo nedvomno v veliko zadoščenje, da mu je bila dana prilika otvo-riti dom organizaciji, katere detinske korake je vodil on; organizaciji, katera je tekom svojega 35letnega obstoja zvezala z vezmi bratstva vse večje slovenske .naselbine te velike republike. Naša jednota, ki je 35 let morala poslovati v najetih prostorih, ima končno svoj lastni dom, ki v vseh ozirih odgovarja vsem sedanjim potrebam organizacije in bo odgovarjal tudi potrebam bodočnosti. Zadnja leta se je vršilo jednotino poslovanje v premajhnih in vedno bolj natrpanih prostorih. Z vsakim letom se nabere več dokumentov, katere je‘treba hraniti, in važno je, 'da SO t^ki dokumenti spravljeni v primernih, varnih in dostopnih prostorih. Poslovanje se more vršiti bolj točno, če ima osobje v uradu dovolj prostora, zraka in svetlobe in če more biti vsaka reč na svojem mestu. Ako bi Jednota ne bila zgradila svoje lastne hiše, bi bilo za jedriotin urad na vsak način treba najeti večje in primernejše prostore kot so bili prejšnji. Povedano je že bilo, toda ne bo odveč, če se pove še ponovno, da so državne zavarovalninske oblasti dovolile vzeti za zgradbo jednotinega doma potrebni denar iz fonda mladinskega oddelka, ki je mnogo nadsolventen. Seveda so denar v ta fond vplačali člani odraslega oddelka, ki plačujejo asesmenie za mladino. Denar iz mladinskega fonda se na primer ne more rabiti za pokrivanje primanjkljajev v kateremkoli skladu odraslega oddelka, lahko pa se je porabil del gotovine iz fonda mladinskega oddelka za gradnjo jednotinega doma. Tako za gradnjo jednotinega doma ni bilo treba nikakih naklad na člane. Poslopje pa je enostavno vknjiženo kot lastnina mladinskega oddelka. Mnogi izven Elyja bivajoči člani JSKJ so gotovo radovedni, kakšen je novi lastni dom organizacije. Za te naj bo .v sledečem navedeno nekoliko podatkov. Novo jednotino poslopje je zgrajeno v rezidenčnem delu mesta Ely, nasproti parku elyske visoke šole. Na zunaj zgradba ni videti posebno impozantna, ker je zgrajena v preprostem modernem slogu pisarniških zgradb. Delo je videti prvovrstno do vseh podrobnosti. Notranja razporedba prostorov je najmodernejša in zelo praktična. Uradniški prostori so dovolj veliki, zračni in svetli, prostori za razne shrambe in pritikline so primerni in praktični. Dvoran ali stanovanjskih prostorov poslopje nima; kuri pa se z oljem V splošnem se lahko reče, da nobena druga slovenska podporna organizacija v tej de/.eli nima boljših uradnih prostorov. Morda šo njihova poslopja razsežnejša, toda ureditev prostorov ne more biti boljša, lepša, primernejša in bol praktična. Za člane JSKJ, bivajoče v Minnesoti, posebno pa še v * mestu Ely, pomeni zgradba jednotinega poslopja v Elyju lepo zadoščenje in počaščenje. Pomeni tudi več kredita zanje med drugorodci. To čast in to zadoščenje jim nedvomno bratje in sestre v drugih državah privoščijo, da jih s tem nekako nagradijo za ustanovitev naše organizacije in za težko pionirsko delo tekom prvih let njenega obstoja. Toda člani in članice JSKJ, ki bivajo v Elyju in državi Minnesoti sploh, naj ne bi pozabili, da je novi jednotin dom last vsega članstva. Ako bi se v Elyju ustanovljena organizacija ne bila razširila daleč preko mej države Minnesote, bi J. S. K. Jednota ne bila nikdar to, kar je. Za to imamo vzgled na raznih podpornih organizacijah, ki so ostale lokalnega pomena in nekatere teh niti več ne obstojajo. Večina članstva JSKJ biva izven države Minnesote. Ako bi bili zastopniki tegia članstva na konvenciji v Indianapolisu nasprotovali gradnji jednotinega doma na Elyju, Minn., in ako bi bilo temu pozneje nasprotovalo članstvo ob priliki splošnega glasovanja, bi bila gradnja jednotinega doma odložena za nedo-gleden čas ali za vedno. Toda člani JSKJ, bivajoči širom Zedinjenih držav, so bili prepričani, da bo v korist Jednoti, če dobi svoj lastni dom, obenem pa so želeli dati minnesotskim članom primer- Vlak, ki vozi iz Dulutha na Ely and all points north, ima samo dva voza za potnike. Ves vlak je torej približno tako kratka afera, kot so predsedniški termini na Cubi. Kljub temu ta mala žaba skoro neprestano zvoni, tuli in vriska. To je pač edini vlak na tej progi, zato se obnaša tako oblastno in razposajeno. Na gotov način bi ga lahko primerjali šolar-čku, ki na poti v šolo in iz šole parkrat zauka pri vsaki obcestni farmi. * Na Elyju imajo letošnjo zimo precej snega, toda nikakega res hudega mraza. Tako so mi zatrjevali in jaz sem jim seveda verjel. Če na primer toplomer kaže 20 stopinj pod ničlo, pravijo tam, da tisto sploh ni ni-kaka zima. Solventnost doseže tamkajšna zima šele, ko registrira 40 pod ničlo; to solventnost pa je letošnja zima samo enkrat dosegla. V starih dobrih časih je bilo vse drugače in tudi zime so bile res zime. Sedanjo zimsko nesolventnost pripisujejo samopostavljeni vremenski preroki vsem mogočim vzrokom, nekateri celo depresiji. * Prav prijetnega presenečenja sem bil neki večer deležen, ko sem bil obenem z drugimi glavnimi odborniki povabljen r.a večerjo k družini Shipcl. Prekipevajoče gostoljubnosti ne bom opisoval, ker ta je med na- j fi šimi rojaki nekaj tradicional- g nega in takorekoč samoumev- jc nega. Presenečen sem bil nad n pevsko in glasbeno nadarje- g nostjo vse družine. To je bilo n slovenskega petja nič koliko, z seveda tudi nekaj ameriškega, r in v mrzlo zimsko noč je zado-nela celo živahna mehikanska n La Paloma. Mlade, tu rojene n deklice vam prepevajo sloven- 4 ske pesmi kot da so se razcvetele kje pod Triglavom, v vinorodni Dolenjski ali zeleni šta- j jerski. In ko vzamejo tri lepe deklice in dva inteligentna fantiča vsaki svoj instrument v roke, vam tvorijo orkester za bo- j gove. Gledaš, poslušaš in se \ čudiš!, Kdo bi si mislil, da naj-l j de toliko veselja in talenta za 1 j pesem in glasbo pri skromni j $ slovenski družini daleč gori na I j zasneženem severu! < * Elyška društva JSKJ so ob ^ priliki formalne otvoritve no- j vega jednotinega doma priredi- ) la sijajen banket. Vse je bilo dobro, lepo, prijetno in raz- 1 igrane volje, dokler ni prišlo na vrsto neizogibno zlo govoranc. Takrat pa se začne pokora za 1 tiste, ki morajo govoriti, in v ne- j katerih slučajih tudi za tiste, ki ^ morajo poslušati. Revež, ki je t deležen pokore iz obeh skla- 1 dov! Vsekakor sem se nekako t izmuzal, ne da bi ga bil preveč 1 polomil. Ali pa mi poslušalci niso hoteli tega povedati, ker so j dobre in potrpežljive duše. Neki sogovornik pa je menda upošteval “new deal” in je nastopil z lepo tipkanim govorom, katerega nam je prečital kot pastirsko pismo. To je bila novost in jaz sem vedno navdušen za novosti. Vsekakor, če bom še kdaj na govorniški listi kakšnega banketa, bom zahteval od stolo-ravnatelja, da naj uveljavi postavo enakopravnosti, po kateri bodo vsi govorniki svoje govore čitali ali pa vsi na pamet citirali. Morda bi bilo umestno obrniti se na generala Johnsona s prošnjo, da uveljavi pravilnik, po katerem bodo morali vsi govorniki na banketih svoje govore čitati. To je mnogo lažje in zakaj bi ne hranili naših moči! Govor se lepo v miru napiše v tihi hotelski sobici, na banketi: pa govornik zadrego svojega obraza skrije za belo papirno polo in čita slavnemu občinstvu kakršnekoli levite brez vidnega zardevanja. Brez papirnatega ščita zreti v slavno občinstvo pa more le pravi govornik ali pa junak. Jaz pa nisem niti eno niti drugo. Brez kritja gledati v sto radovednih, začudenih, vprašajočih, trpečih ali porednih obrazov hi igrača. Med njimi so posejani tudi dražestni obrazki, ki bi zmešali samega svetega Alojzija. Iz teh vzrokov sem jaz za pisane in čitane govore. Ali pa bi bilo morda še boljše, če hi “govorniki” mojega kalibra svoje govore spisali in jih neprečitane spravili v arhiv. * 1 Danes, v nedeljo, ko zaključujem to kolono, da .jo odpo-šljem v Beautiful Ohio, imamo tu na Elyju zimo 25 stopinj pod ničlo. Nekateri trdijo, da je celo 30 stopinj, in za jutri nam obljubujejo 40 stopinj. Prva dva dneva mojega bivanja na Elyju je bila tukajšna zima tako prizanesljiva, da sem jo javno pohvalil napram večjemu številu rojakov. Nenadomapa nam je pokazala svoje volčje zobe. Je že tako, da dneva se res ne sme hvaliti pred sončnim zahodom, povprečnega človeka ne pred dovršenim 90. letom, minnesotske zime pa ne pved 4. julijem! A. J. T. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI ka “Cleveland Press,” je priobčil zelo laskavo oceno o knjigi v listu z dne 3. februarja. Tam pravi med drugim, da “The Native’s Return” ni samo knjiga tega meseca, ampak knjiga sezone; na svojem lastnem polju pa da je knjiga dobe (the book of an era). O Louisu Adamiču pravi, da je eden izmed definitivno važnih pisateljev Amerike, eden izmed tistih, katerim je zagotovljeno mesto v ameriški književni zgodovini. Samo ena knjiga, spisana o potovanju v zadnjih letih, se more nekoliko primerjati z Adamičevo knjigo “The Native’s Return,” to je knjiga “Twelve Secrets of the Caucausus,” katero je spisal Esset-Bey; toda Adamičeva knjiga je neprimerno boljša. Mr. Davis poudarja, da tudi za tiste čitatelje, ki se osebno ne zanimajo za socijal-no-politično-ekonomsko vsebino knjige, je “The Native’s Return” tako zanimiva knjiga, kot si jo morejo le želeti. William Soskin v velikem newyorškim dnevniku “New j York American” ima tudi zelo toplo oceno za Adamičevo knjigo “The Native’s Return.” Do-pade mu Adamičev opis vrnitve v domačo vas, ženitovanjskih in drugih šeg ter zdravega slovenskega ljudstva. Priznava, da pri čitanju gotovih odstavkov čitatelja stisne v grlu od ginjenosti. Med, vrstami se čita, da je kritik nevedoma vzljubil malo Slovenijo in ljudstvo, ki biva tam. Ugaja mu opis življenja v vasi Galičnik in glede legende o Guggenheirnu pravi, da bi sama zaslužila posebno knjigo v moderni mitologiji. Za newyorški “World Telegram” je napisa! oceno Adamičeve knjige literarni urednik Harry Hansen. Tudi ta ocena je zelo laskava, prepletena s kratkimi izčrpki iz Adamičeve knjige. V nekem odstavku pravi kritik dobesedno: “Knjige, tako privlačne in tako odkritosrčne; tako upapolne in pri tem tako odločne v obsojanju (zatiralcev ljudstva) ni bilo spisane po sinu imigrantu že “mnogo lun.” Dolgo in vsestransko simpatično oceno konča kritik s sledečim stavkom: “Knjiga je krasno delo, ki bo vzbudilo gorke simpatije za u-boge, ki so le nekaki zastav-ljenci za vladajoče razrede v Evropi, ki so pa kljub’temu sol zemlje.” Obširno oceno o knjigi “The Native’s Return” je v newyor-škem dnevniku “New Yorle Times” napisal kritik John Chamberlain. Tudi ta kritika je zelo topla in simpatična. Kritik kratko omenja nekatera posebno zanimiva poglavja knji-jge in na konci pripomni, da je | posnel le smetano s knjige, “brez katere ne bi smel nihče biti.” Pisatelj Adamič je hotel pronajti o Jugoslaviji vse, in “rezultat tega je knjiga, taka, kot je še nismo videli prej.” Kritik pravi, da “The Native’s Return,” katero je Book-of-the-Month-Club razposlal svojim srečnim naročnikom, je ena izmed tistih redkih* originalov, katerih ne moremo nikamor klasificirati in ki se pojavijo med nami na zelo redke čase. Kritik pravi, da si ne more predstavljati niti ene žive osebe, kateri se vsaj nekateri deli omenjene knjige ne bi dopadli. Pisatelj Adamič da je svež, nepokvarjen, popolnoma naraven, oster, preprost, nežen, poslužujoč se živega jezika dobre angleščine. Fred T. Marsh, katerega oce-; na je priobčena v dnevniku “New York Sun,” imenuje knjigo “The Native’s Return” pravo zakladnico z ozirOm na opis j naroda, ljudske mitologije, zgodovine, narodnih posebnosti, vlade, ekonomskih razmer itd. Po njegovem mnenju je, brez ozira na politično prepričanje čitatelja, knjiga očarljiva od prve do zadnje strani. “New York Evening Post” 1 imenuje knjigo “The Native’s Jugoslovanska Katoliška Jednota v Amerik1 El j. Mliwnotm GLAVNI ODBOR a) Izvrševala! odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave.. Waukegan. u-Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Min«- land.O Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave-Ciev^ Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely. Mirm. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Ely, Minn. iirzB pa Vrhovni zdravnik: DR. F J. ARCH, 618 Chestnut 8t., PltWD“,#ir'A?*' Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Cleveland. O. ( b) Nadzoru! odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St.. Lorain. O. , o. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Clev«8' • | 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC. 5400 Butler St., Pittsburgh pl 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR. 1812 N. Center St.. ^ 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely. Minn. GLAVNI POROTNI ODBOR: Q Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn. * 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane. Pa. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Ciair Ave.. Cleveland, O. ^ ZDRUŽEVALNI ODBOR: n Tajnik: JANKO N. ROGELJ. 6207 Schade Ave., Cleveland, u. jjj. 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12. Aurora, Minn. Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Vse stvari, tikajoče 6e uradnih nadev, naj 8« pošiljajo na denarne poftiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritoihe in pr:\,-nov. p „«*» slovi na predsednika porotnega odbora. Proftnje eh sprejem novin vrb°f za EviSanj« zavarovalnine in bolniška spričevala naj se po&iljajo zdravnika. ej0bi °j' Dopisi, društvena naznanila, oglas!, naročnina nečlanov in bIovov nnj se pošiljajo na naslov: Nova I)oba, 6117 St. Clair Ave., vRT1sk* 1 Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najlibei alnejše podpore 8 i*1 p>j Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v ajj p* hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega drust plen* j piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani "e neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jed* v nji* tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo latl ukom oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoženje znaša nad $1,600,000.00. Odrasti oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,< C He cer (t>ced ‘•■’t ?lii tor, car t ta h -iti ::‘s CO] tet satiSf ki en H iv fr< at dočnosti. Nit' Jap°n;^ $ j/"« Rusija si ne želita v°j ^ ^ imeti jo hoče jaP°n lllCjje ^ k klika, ki se boji revd jd ma, ako naroda ne znJf^0 $ 1^° T:im patriotizmom. .jV. $ odličen ameriški časni j, ver Clark, ki »e je ’ f** Pb' stvu več let udejstv°v ; t® ponskem in Kitajski1- a RUSKI VOJNI * jj , * Vorošilov je na kongresu v Moskvi \ vs8l( fi«:, den izjavil, da * pride do vojne z JaP0^ bo . sija si želi miru m L padla nikogar, toda ^po^^oi svoje meje. Ob ^,1# ■, \ vazalne države torej Rusija zgradila ( i koncentrirala večje ,jfUj *4 jaštva. V vojaške*;, ^ Rusija bolje P^0> l k kdaj prej. Ako gle$ Jai|jr skusi invazijo ruske# ty ?.e bo opekla. ' %---------tl PORABA PIVA ' se je od leta 1914 n»P L la za polovico. eija rajši poseea fc trt \ pivnice. Tako poi°c ski department, , , || LEPA PR1LO^°k y ’ —T”i &fd „ 'Nndnlievanie 'z jce ' d \l VO Civil Works Sel'* ^ | «v, nem mestu. Na ta nejo storiti nekaj j \\ ’ svoje članstvo in f1 ^o' ? ^ 't pomagati vredne'1'1 J'i da dobi začasno I) 1 .. ^ is VLADA PROTI BjjSv , 'ti NEZAPOSLEN Vlada hoče jS dansko romanje t ^ U sirom dežele. x gency Relief Adm^ dlfr yS pregovorila želeZf ' pr°sVf t)*0 naj omejijo zlorab p ženj skritih potm . lagti J L, 'v žavne in mestne u0fie i strožje izvrševale ‘ i0fic j L S “hitch-hiking” P° * poy S vrh a tega stro%$e -e tjy ^ \« n ja je, da se r0.r” kajti ljudje, ki deP’/^r več trpijo ob seda ,], : j Ne dobivajo PoClF ^ nikjer. p1'1 J Vlada pa usta« 0 roKf r, J, 200 središč za ° kje1 M /!?*« čih bfezposlenceV’ jj-a' • . v jo stan, hrano * oskrbo. Dosedaj • oSio j - L‘o volila $3,605,500 I J, ljudi v 3G država* • (Nsdslievsnie li t. errsni) je naročil več sto izvodov te zanimive knjige pred 1. februarjem, jo je dobil po znižani ceni, in jo razpošilja naročnikom po $2.00 komad, dokler zaloga ne poide. Naroča se na naslovu: “Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.” Pri^ pomniti je treba, da je zaloga prej omenjenega odbora omejena in, ko poide, bo knjigo mogoče dobiti le v knjigarnah po regularni ceni S2.75 izvod. A Literarni kritiki velikih ameriških dnevnikov prinašajo sijajne in navdušene ocene o knjigi “The Nat)vc’s Return,” katero je spisal naš rojak Louis Adamič in katero je Look-of-the-Month-Cluh P1 iznal za najboljšo novo knjigo. Elrick B. Davis, literarni u-redhik (_*}g\*elandskega dnevni- 1 co jnto S h t ^ ati, ^ura % ! !»t, i trt. Return” za najboljšo potopisno knjigo, obenem pa knjigo glo-; bokih osebnih izkušenj, sliko visoke kmečke civilizacije in za-' pletene politične situacije. Knjiga da nima niti enega mrtvega odstavka in je vredna odlike "treh zvezd.” V nedeljskem magazinu “New j York Herald-Tribune” priobča \ Dorothy Thompson zelo toplo oceno o Adamičevi knjigi. Po njeni izjavi je knjiga “The Native’s Return” skoro poezija in kot potopisna knjiga tako o-čarljiva, da ko jo prečitaš, začneš iskati informacij kdaj vozijo parniki proti dalmatinski obali. — V dnevniku omenjene publikacije je priobčil obširno in zelo pohvalno oceno Lewis Gannett. Lepo oceno o Adamičevi knjigi je priobčil tudi “New York Daily Mirror.” Neki kritik izjavlja, da je knjiga “The Native’s Return” prinesla jugoslovanskemu ljudstvu v enem dnevu več ugodne publicitete, kot so je bili Jugoslovani deležni v vseh petnajstih letih vse od ustanovitve Jugoslavije. Navedli smo samo nekatere kratke izčrpke ocen literarnih kritikov velikih ameriških listov, katerih skupna naklada znaša več milijonov. Škoda, da nam prostor ne pripušča priobčiti vsaj nekatere teh laskavih ocen v celoti, da bi naši či-tatelji videli, na kako lep in privlačen način je znal pisatelj Adamič Slovenijo in Jugo-I slavijo predstaviti Američanom lin kake tople in, sijajne ocene je deležna knjiga “The Native’s Return” v ameriških literarnih krogih. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje iz 1. strani) lilci po nekaj letih preizkušnje zopet odpravili. Pred meseci ga je zadel delni mrtvoud, katerega posledicam je zdaj podlegel. EKSPORT ameriških izdelkov v Rusijo se je v lanskem decembru, to je komaj dober mesec po priznanju ruske sovjetske vlade, potrojil. Jeklarska industrija pričakuje novih velikih naročil iz Rusije, kakor hitro se uredi sistem finančnega kredita, s katerim se zdaj bavi zvezna vlada. \ i VOJNA med Japonsko in Rusijo je najbrž stvar bližnje bo- d ENGLISH SECTION OF^g v Official Organ ▼ of the South Slavonic Catholic Union. A °' Pi d*«* AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS CURRENT thought ^ealth-A Priceless Treasure ^nt'y while traveling between Cleveland and Chicago I (lilts man boarding the train at one of the intermediate lj ' With the assistance of what appeared to be his near rel- te ^ , as a young man of about 30, hist body lean and slightly #!ofj, mPlexion pale, and a voice that betrayed his earnest the t° detract a stranger’s attention from his ailment, lad* s^°PPe(^ only ^or ^ve minutes at this station. The -ed /eS anc^ three men—presumably his relatives—were i ° bid him a hasty farewell—one that was short but „„ which reflected a deep sympathy, but also with a "ltlCe that all would turn out well, the train started moving again I could not help but l>eaf nees admiration for this man who tried so hard to c&r tl°.riTla!'—W^10 so har(t to impress the occupants of W ai 1 ment was of little consequence. *ais f°-legain health—that priceless treasure, which we if a*l to appreciate fully until it is lost—was this man’s ^ cern. All other interests in life were of little conse-satisf° ^'ni‘ daiJy occupation, recreation, etc., could not ^a'|lCt°rily executed when the stalwark of sickness hov-Hen 'V-°Ver like an eagle stalking his prey. I) j Slckness overtakes a man his chief thought is to gel ifr 6 Seeks such medical aid as will benefit him. He de-!sta°T accustomed daily routine and subjects himself , 'Urin ( Care so that he may recuperate from the illness. " i \ ^ Sllcli a critical period a man cannot and must not V * his finances, for such worries enhance the disease ■' If1 the human power of resistance. 15 i\Se u sort of compensation replaces the income unearned !itte/!.absence from work, how much easier it is for one ^ to an ailment to recover than it is for the one who fclj, leceive any compensation whatsoever during one’s Mb sr^'^fits—one of the many benefits offered by our SSCU lfCed ,3erS^—supplants, in part, a member’s income lost due lit 1(^ness resulting from illness. 1«^ _e our old-timers, member of many years’ standing, it t n Some lodge banquet, and the chances are good that a*3ou^ the time he was ill and unable to work, with it 6 Cu^ suddenly, and how the dollar-a-day sick r°ved to be such a big help. ‘He • fX^er*enced youth may be inclined to think that the °bi ,receiviiii? sick benefit are remote, that it isn’t neces jj t Ir>sured against sickness. • S ^ 0 knows what fate has in store for us tomorrow. A tha y today may be ill tomorrow. ^ch C°st carrying not only sick benefit insurance, but .'°n, iH eilt, operation, and death benefits offered by our ( WVS° Snial! in comparison with benefits to be derived, J^itkr ^Ur'tr man and woman assumes an unnecessary risk V 0 carry insurance with our South Slavonic Catholic | the i) kVt °t every member of our organization to warn a unnecessary risks that he or she is taking by ■.ui fraternal insurance, and it is also the duty of each \h, exP*ain the benefits offered by our SSCU, a mutual er>efit insurance organization. ------------o--------- ^Ib X čl°' J.* J' ,A*; fnd, 0 George n Lodge, No. 180, sP°nsoring its fifth e ance, which will y Saturday, Feb. 10, National Home, i!"11' Ave. ^h°ny and his WJAY ief *Jeen secured to ^th* ^^'lodious dance "(/h> b^„0Vunine- ■ A S>; č “nounced that ‘ $ V thp lusaders were to 'Jl ru8*0’ but due to a s’ Don Anthony p"Ce *iiud t0 play- \ !l 1. at 8 p. m. L thr u^til the wee (i ^ a -o S on*y 25 cents, k 'V. Ijou'Cent tax. t C Cornrnittce has j V! H Poiht to yive' nhi? 8 a very good %' on its fifth Val-»-ta committee is th ^ban ever of tA|i %. ° glu‘sts of all ex-sscu iodycs invih,, V!cmity are \ ^c’e V attend the ioU 0;;^e the friends. \ the 10th of Feb K hut won 1 you all be hogs for space so tha? I won’t get too tat on it! Heh ! Besides, all of these E]y lod£es are so active that there certainly is plenty t° W1'he about That’s why I 0et so silly on£,e in a while! Heh, heh, heh! Well. New Home Both Practical and Beautiful A monument to posterity best describes the new SSCU home office building. Built of Pink Mansota Casota stone blocks, average size 36”xl8”x4”, the outside of the building strikes one as anything but an ordinary office building; rather one expects to find documents and relics on exhibition on the inside, much like the State of Illinois Building exhibited at the Chicago World’s Fair. The building is set back about 20 feet from the sidewalk, giving the entire site a necessary depth. Six large windows, three on each side of the entrance, confront the visitor, as does the beautiful outside oak. door with its silver-effect handle and stripes. A tall chimney hovers over the building, much like a watch tower, its color blending with the entire structure. On stepping into the building the visitor enters a small hall and an adjoining waiting room. Curiosity urges him onward, and before him, to the right, spreads a large room—an office working room—which in spite of the three desks, a large table, calculating machines, typewriters, and other equipment used in the home office, creates a picture of beauty and taste rarely found in an office. The high ceiling extends to two ordinary floors, and the room is flooded with natural light coming from the tall windows that surround the room on two sides of the wall. Set aside are two smaller offices, that of the Supreme Secretary and the Assistant Supreme Secretary. Each has a mahogany desk that impresses the visitor with the realization befitting the magnanimity of our South Slavonic Catholic Union. To the left of the entrance the visitor is pleasantly surprised to not'e tnela'rge arid impressive directors’ room. Here he sees a large mahogany table, I2’x4’, with 13 chairs to match, one for each member of the Supreme Board. The directors’ room also extends two stories high, and facing the inward wall are the three tall windows which appear to the left of the entrance on the outside. Plenty of natural light fills the directors’ room. A clothes closet completes the picture of the directors’ room. Opposite the directors’ room and facing the large office room is the vault with its huge iron door and combination lock. In here are stored all the important documents so essential in the conduct of the Union’s business. A small room, but large enough to accommodate the supply of Union’s stationery and printing, completes the second floor, which extends about one-third the length of the building. Rows of shelves are filled with blank certificates, local secretary’s blank records, envelopes, pencils, stationery and other printing. The basement.of the building extends a little more than one-third of the entire ground structure. Immediately upon descending the stairway the visitor sees shelves containing records of the Union. An adjoining room houses the Oil-o-matic burner controlled by a Honeywell electric thermostat regulator. Oil is the fuel used in heating the home office building, and as a result no dirty ashes need be contended with, thl; room always being kept clean and neat. The remaining part of the I guess I’ll have to leave you before you leave me. So long! P. S. Gophers, don’t forget Dinner at Eight—I mean—Feb. 8, the date of our next meeting! Stanley Pechaver, No. 2, SSCU. Wanna Go Places? Ely, Minn. — Wanna go places? What, you’ll try anything once? Heh, heh! All light! Everybody join hands with Little Stan and let’s start a-travelin’. Why, we’re headed for the last roundup—here, Stan, control yourself! All right, where did you say we were headed for? Little Stan grins sheepishly. Yes, folks, we’re heading toward the National Home, where we are all going to attend the monthly meeting of the Gophers. Yes, the meeting of the Galloping Gophers. (Perhaps you wonder where 1 get all of this extra enthusiasm. Well, I’ll tell you, the U. S. Army Band is playing over the radio.) Do I make myself clear? But we were headed for the National Home —gee, I almost forgot, we have to stop at the National Bakery to get those two Little Pigs. We are at the National Home. Frank Seme is our butcher, the gals, led by our charming hostess, Louise Seme, and including Mary Turk, Mary Seme, Christine Bellhar and Mary Kuzma, are all busily engaged making sandwiches from all of the little piggy-wiggys that died happily, we hope! Here, Frank Seme, how about saving some ham for us? O. K., Stan, says he. There, the sandwiches are done, now we’ll all take our seats in the auditorium and on with the meeting! Yes, Little Stan is actually going to let you in on our meeting this time! The officers take their seats. Say, doesn’t Stan look lonesome sitting up there all alone excepting for those three, no,four other girls? Tsk ! Getting down to business, the Gophers are planning to sponsor a movie at the Opera House, the title of which will be announced in the near future. Also plans were formulated to the effect that at the end of the winter session of the Gophers a big “G” banquet will take place at the National Home, and honorary letters will be awarded to all Gophers who participate in athletics, and who are doing their share otherwise. Here is everybody’s chance to earn a letter, and should inspire all to attend meetings regularly, the next meeting being on Feb. 8. This \Vill be the last meeting before Lent, so everybody must come out and do their last dancing before, or I should say, until Easter Monday. Everybody out cn Feb. 8! The meeting is over, the floors are cleared and Frankie Kromar starts doing his daily dozen on the good old music box; couples start in dancing and the monthly fun frolic of the Gophers is on the air! That Frankie Kromar certainly is no slouch when he starts in playing, that accordion seems to leap in his hands, in anticipation of what is yet to come; couples whirl and dance. Whirling and dancing is the same, isn’t it? I guess so, any- -----------------------Ss, Al Mlinar Feted Upra* Al Mlinar, y°un^Slf|i southpaw pitcher, will ® _lj o s. guest of honor at a %]ov-* 1135 dance to be given at ^ uarja i. ae National Home 011 | 1 p Feb. 23. rthfV’k Al, who is a graduate o ^ Cleveland sandlots, lS ^ ^ s south with the NeW,eveH ^ Pelicans where tne Indians are going to over. Considering the ^ is a portside flinger, ^ ^ management is g°ing , e# ^J him careful attention < ^ |, ^ opportunity to make 11‘ ■ ^ ^ ^ to the big leagues. 'e son Mlinar pitched t ie j,, \ ville Greys to the ship of the Middle *• ^ , - i Pri league. . ^ * b0 EddieSimms and to?® p will supply the tunes ^ evening. Several b'2 ^ ^i]0 ^ players are going to ^tii' at the affair. h ne -0 TT j'totrei Editor’s Note >jsKj rfpflti J( p The *i Continuation ol m Brother has been SusP®i this issue due to sh01 e('' space and will be reg ’J next week’s edition. way, the clock . hands toward lunch t101^ jjttl ’ ozjt here are some arriva s> ^ \ late, but better late jf The Harmonica Twis ^ f ^ h the Shepel Sisters are IS, are Agnes Perushe > 4lt0 Otrin and Julie Pishle1, ^ %zj The gals that were to / ^ the sandwiches begin ^ Ni them, these gals seem ^-iiC f more pleasure out 0 { a than out of eating! W ^ ijllf ie ture! Everybody eah^’ lV«|%žj ing, laughing—that« to get along! . Well, everyone is e)M'itrn eating. You know, j boys doing the wiping them, Rudy and Kobe assist theSe ^1.8 and Mary Kuzma, »° ,j Hj.Hc tine Belehar. . Soo'1 things are put aVV'a\ei* ?J^V while the Shepel Slh tjv^1 i*.ltv companied by the 1 a ^ Twisters’ music, ren e.er?, '• ^ her of musical n11111 ^ eluding “Honeymoon. M ^ and many others. ,j n'e once got started, the> . # ;, <* the crowd) wouM« eKk stop. Thank you, 1 ters, and thank you, 0„ ! |j Twisters! We’ll call j e. again! S Frankie Kromar ;- ji y ] accordion and the t* ^ 0f ^ us their interpretati01 gjjV* V “pokšotiš,” that kee»tf f L. dance where VoU eSl ‘j \ hands so many ,pt 0,1 i,^ dance! Remembei' ^ o ^ A group of boys ^ ^ the door. There g°e* sir cock-a-doodle-d0"' jde „ [«J; Is that a laugh ■ \( j j« j the p (r * i dancing stops ana ,epi. ^ , % gins walking to-Je^^e e J ^ c by one the pe°P:lc ne*Pfy inated by Kromar s Q]1iy ^ ^ stops, soon there 0,(6 foe*^ people left standing- ^ ^ t>f; is now between 1* aoe>J \ to and Fran Otrin. J* music—the stop-j* olj j ^ Seme wins by a J chinny chin-chin- ti1*1/ M • T+’ 1 P il1f , dancing again. neW J ^ go home soon. Three « bers also attended 0 ' '■ —Lawrence Kuha1 a^-pr° L Franks — no, three J * ’ i Preshiren and .t1’ l! Well, the clock & ^ a. m., and I guess 1 \\ J go, but don’t g° •> jflC ^ you, probably °n_ ‘t0 te* '/ ifo part of this pape1’ I all about the ded'C ^ g y new and beautif11 }iidf J ■ Home. So-o, let’s P c‘j V seek. I'll be “it” “<>' ; ‘ me, so look aroun a j disillusioned. So 0 j^ A- Stanley^ basement is only about four feet-deep. This space can and will be utilized in the future. Due to the rock foundation, and -ince the 14th convention sanctioned the use of a limited amount of money, only a part of the rock had been blasted out to provide some room for the basement. In general, the office building is the last word in construction both for its practical use and for its beauty. Our South Slavonic Catholic Union joins the front rank of the fraternal benefit organizations of any denomination, who are fortunate enough to possess their own home office buildings. In beauty and practical use our SSCU new home office building compares favorably with the best of its kind. 1 Si ^rave o iniciativi i(> i1 KV Omaha, Neb. sv- Stefana, št. 11 .H L!,-SV0J'i redni seJ’i dne W> L. Ja vzelo v pretres ?re<^°£ društva št. the ij ’ er J’e soglasno skleci* odklanja} Pre-Orl# žadnin' ■ Polovica časa sveW K tov -n prihodn-i° kon' ti» L.®? na'i »e članstvo act ^ «popriZa m°rebitne po-- # Dru ke. Pravd za leto n "i'1 '"tain 111 Clani 111 ‘!,a" H sr.^ ,eti ««• d. l*kJ 111 Preštudirajo .> Ji*", tudi na kak na- VZ*? izbolj“ala’ nil# svoje mneme razpravah, ^mnodnja konvencija J ihn1^!* za umest-C $ tiri U^°^evala in nova '“kS%u So: .4 Pravila'pa bi P fkLPrecej zmešnjav in p, “stroškov. Naše dru- j hi'«blidi zv° ■ Sljj društvo J«hn Urek, tajnik. nd^| — a?e. ituj Cleveland, O. ed ji Recital Novo Dobo ddvJanuarja, sem takoj ^ i d ^ ^°Pisa, tikajoča -se ’ j je v.!Sa,_ oziroma enega. 'n^5i 1. ^rektni napad na e' litll ■’ 07,vm ne glede za kar a vf( V °ma> kar je glede l%Sdp7eda’ 'iaz nimam rs ( i da,. *°t tukajšnji do- ,el^ Vi86 na prsa trkal’ n> hj8em do^ za viri Ki h Se Pregledal re-n’ ,tA , let moje član- %? \*5 lTreVa !K“ j M o * zadn-ia le_ sCr iii' *■ Ja e on 110 m°re itaj »« 2 Sein vedno na sta-li‘ Hie delovati nato, stare člane. On pa pti^’ Ca ni. Marsikate-■ Sftl° že izgubili radi ker mu je bilo stvar, kot za član-kur se .je toliko fes ,.dru8tvo bi lahko članov, ako bi ^1-il> kot se je za 'J°- Kar se pa ’jitn naJ Pa kar fln1^Prsrag0m P°meta in Mrtul' P°trka: mea cul-A U|Pa' u . ■ [fl ,\i «y Kar se pa ti- °tjief % SamSalt Po svoje,” pa J nke „ 0 Sanjske knjižice v ^ eda b°vsak na_ j $ fi. J° H c'ni drugim ^ i\lp^ pa’ ako bi bol j ' ' I ( a*’ 'J' ^tovo tudi tt* iHril kar trdi, in ako vi \ J’a' življenje J. S. f1 koliu11 se brat A. Z. * J So l. ° Jc“ bilo navodil Sl«V °nvenc'.io in ko-■P jt\? Je porabilo v 9’ J i ir°vizorična pra- jt V ^tvHUV!jena in pred" /J Ž jj*. u> in kaj se je ^eC J Nili ‘ Ker z dotič-f^V , bll° članstvo po- ■i^K 'i pa vse v ,a (!'• iu >n< ’m.a nova- Brat-ef1, ijff k>o i5°če’ da l)o dele- Ve? Sledi,a VSem SP J v ^a k 111 popolnoma .'CK'.sfr'i? To je m;-W .J k' in, a).Jar^ Re z novo K k|lt! \\ih 1 n' bilo mogoče |iP (j . V . d> ki jih je se-/ ^U nvPl'avila? Delega- etij t’ ^ avice teh pravil l J bil anstv° pred konT !C' it°„pouiw‘“- Bra‘ *fy \ 81ede u tako naiven, / ;*li" VeH nca sveta ali Pr LA tudi, kar ^1»' t{‘ko1'Sl|lrn’ da ni tre" \ J ^tv0 daleč-. Vprašal v hm' eden 1:)0" / ^ a varavilih> kjer sto-e .i / l?). Da C1.na n101'*'1 biti te f ^6cj pisano v kitaj- ’V1' ^ t, ,. noka-i točk, s > k1 ia^ J".1 jaz ne stri-j,, pa tu-V1 C 'l!h z lahkoto ti0'1 ; \ ^tfeL 's° Pa druge to- ,er., '^Nusti?' Ako pa z0" W , konvenciji, ■ %ji ,l,i naredili, l;a- * 011 venci ji: eden bo pravila čital, ki jih bo sam na svojo roko sestavil. Delegacija bo pa zopet pritrjevala, kot na zadnji konvenciji, ako so pravila dobra ali ne. Jaz nimam popolnoma nič proti nobenemu glavnemu odborniku, pač pa proti pravilom kot takim. Brat P.: Kaj pa ko bi imela društva na Ely povod za to? Z bratskim pozdravom, Anton Vehar, član društva št. 37 JSKJ. Verona, Pa. Tem potom naznanjam, da .je naše društvo “Gorska vila,” št. 175 JSKJ na svoji redni seji soglasno zavrglo iniciativo društva št. 114. Naše društvo smatra, da iniciativni predlog ni v korist Jednoti in je zaradi tega podporo istemu odklonilo. — Za društvo št. 175 JSKJ: Jacob Luzar, tajnik. Reading, Pa. Ker je razprava o iniciativnem predlogu društva št. 114 JSKJ v teku, sem se namenil tudi jaz nekoliko oglasiti potom te razprave. Oglasil se ne bi, ko ne bi uvidel potrebe, to pa, ker se je že od gotove strani pisalo, da so delegati in delega-tinje zadnje konvencije JSKJ, vršeče se v Indianapolisu, Indiana, dremali, ko se je čitalo točko za točko provizoričnih pravil. Vsak kdor to trdi, je jako v zmoti. Kajti, ravno narobe je. Kot zastopnik društva št. 61 JSKJ, sem bil sam na že prej omenjeni konvenciji, in to tedaj že četrtikrat, in po mojem mnenju je delegacija zadnje konvencije bila najbolj aktivna in premišljena. Kajti delegacija že omenjene konvencije ni imela v mislih le preteklost in pa sedanjost. Delegacija zadnje konvencije je imela v mislih tudi prihodn.jost! Gotovo je, da vsem'se ne more nikoli ustreči; to je že star pregovor, kojega smo čitali v legendi, ko smo trgali hlače še po šolskih klopeh, o očetu in sinu, katera sta gonila osla na sejem. Ni moj namen žaliti ali pa diktirati bratskemu društvu, ki je stavilo iniciativo, upam si pa trditi, da, ako bi bilo bratsko društvo št. 114 JSKJ v svoji iniciativi omenilo le kaki dve ali tri točke za premembo, gotovo bi - bil iniciativni predlog sprejet, tako pa dvomim. Kajti, v omenjenem predlogu je celih 13 točk za premembo, kar bi povzročilo veliko zmešnjavo v pravilih, članstvo jih še sedaj malo čita, čita jih le tedaj, ko jih nujno potrebuje, ako bi pa bile te vse točke potom predloga sprejete, pa sem gotov, da jih večina članstva ne bi razumela. Po mojem mnenju je omenjena iniciativa ravno taka, kot če bi na njivi posejali skupaj pšenico, rž, koruzo, ajdo in proso. Ker pa skupno obenem ne bi moglo dozoreti seveda eno bi bilo zrelo prej kot drugo, in ko bi prej dozorelo želi, bi ostalo še nedozorelo pokončali. Tudi jaz se strinjam, da naj bi se točka 74 popravila, in točka 309 črtala. Toda to je nemogoče, ker iniciativni predlog se mora sprejeti v celoti, ali ga pa odkloniti, ^e prej omenjeni točki mi nista ugajali še na zadnji konvenciji, toda manjšina se mora večini pokorit, in Bosna je mirna. Kar se pa tiče drugih točk, koje so o-menjene v predlogu, sem pa prepričan, da so J. S. K. J. bolj v škodo kot pa v korist. Eno leto poslovanja po teh pravilih, koje je sprejela zadnja konvencija, je pokazalo, da niso tako slaba kot si jih nekateri predstavljajo. In stopili smo v drugo leto, in polagoma se jih bomo privadili. Ako bi se pa sprejela točka 16G že v omenjenem predlogu, sem pa prepričan, da bi zavladala nesloga in razprtija med j članstvom n:’še Jednote. Kajni. ir.i.j imamo še danc^ .pravico : potom “Nove Dobe kritizirat, 'ako je kritika poštena. To sem napisal za svojo 9se-bo, to pa zato, ker se je že pozivalo zadnje konvencije delegate, da se naj oglasijo, in kot tak sem podal svoje mnenje. Ob zaključku tudi rečem, da ako bo omenjena iniciativa zadostno podprta, in da pride na splošno glasovanje, jaz sem za to, da bom glasoval, da se iniciativa ne sprejme. Pozdravljeno članstvo J. S. K. J.! John Pezdirc Sr., tajnik dr. št. 61 JSK-J. Cleveland, O. Da nimamo tu in tam kakšnega iniciativnega predloga na dnevnem redu na naših sejah, bi bilo skoraj dolgočasno jih po-sečat. V onih dobrih časih smo imeli za priboljšek nanovo pri-stoplega člana, kateri nam je nudil malo užitka s predpisanimi obredi in prisegami; sedaj pa ni tega več v teh suhih letih, ,ni ga mogoče dobiti z najboljšo voljo in največjim trudom, razen če bi se dobil bogat stric, da bi on asesment plačeval. Le tu in tam se še dobi kakšnega malčka, in tudi ti so redki kot kresnice v jeseni. Je pač depresija — ni za pomagat; oziroma kdor bi temu lahko od-pomogel, noče, kdor nima, pa ne more. Menda je že tako, kot bi vrgli velikansko kroglo med malčke, češ, le kopljite se nanjo, če se morete; ker pa vedo, da jim ni mogoče se prikopati na vrh, da bi jo osvojili, so jim vrgli celo, lepo okroglo kroglo brez pripomočkov za splezati nanjo. Vse izgleda, da smo še malčki po svojih delih; imenovani smo kot zreli, dostojni, razumni itd., okrancljani z vsemi mogočimi naslovi. In to hvalisanje ne pomeni enakopravnost ampak obratno. V imenu društva za mir, trezno in nepristransko razsodnost in pošteno sodelovanje v korist celokupnosti. Ivan Kapelj, tajnik društva št. 71 JSKJ. da vsak je sebi najbližji. Po tej poti pridemo v splošne gospodarske probleme, zato naj krenem tja, kamor so mi pri društvu odkazali, na zadnji seji z dne 21. januarja t. 1. Mleli smo iniciativne točke kot celoten predlog; ker pa se ne 'sme ga raztelesiti po odredbi gl. odbora, jih je društvo v celoti odobrilo. Kot inteligentni člani so se ozirali tudi na komentar od gl. odbornikov, toda kljub temu jih ni oplašil, ker članstvo se zaveda, da v teh slabih časih se človeka po-lašča nervoznost in slaba volja. Marsikomu uide trpka beseda z jezika, ko bi mu drugače ne, ako bi,ga ne,,tria.čr^a skrb za jutri. Zaradi one točke, ki veleva vsakemu članu, da gre lahko brskat po knjigah v gl. urad, naj člani nikar ne bodo v strahu, da se bodo vsipali člani v gl. urad kot čebele v ulnjak. K večjemu bi se napotila ena skupina, da ukroti radovednost* in če bi pronašla, da je bila nje radovednost brez podlage in uspeha, bi bilo gl. uradu le v kredit, ostalemu članstvu pa v uteho. Torej strah, da bo zaradi one točke postal gl. urad ko nekak.na romarska postaja, je nepotreben. , Ob nekakšni slavnosti društva pred šestimi leti je stopil govornik na “prižnico” pred zbrane poslušalce, po večini člane dotične organizacije, ter jih povabil s temi besedami: “So-bratje in sosestre! Pri naši organizaciji ni nobenega gospoda ampak so le sobrati in sosestre. V gl. urad je vsak član in članica dobrodošel, ako ga veseli, da se prepriča, da-li je vodstvo in gospodarstvo vodeno tako, kot vsak želi izmed nas, pošteno in nepristransko x v vseh ozirih. Jaz mu bodem rade volje na razpolago, da se prepriča o istinitosti itd.” In kaj mislite, da je šel kateri radovednost past v gl. urad? Nikdo se ni zmenil za to povabilo. Saj jih je težko dobiti za pregled društvenih knjig in vodstvo istega, ki je komaj ena proti sto, kar se tiče obseg dela napram knjigovodstva gl. tirada: Pa se dobijo člani, ki tepejo po nevidnih strahovih, kako da se valijo proti gl. uradu na revizijo knjig, liki romarske skupine. Rabimo vendar svojo razsodnost enkrat, ter preT vdarimo kaj je mogoče ali nemogoče, iz lastnih izkušenj in svojega prepričanja. Končno pa bi bilo tudi dobro če bi gl. odbor pojasnil v '■b.silu, da čemu ne dopusti ''•an Lv;i. da bi izbiralo po svoji volji kadar tima več točk na ! razpolago. To vse tako izgleda, Youngstown, O. Na seji društva sv. Antona, št. 108 JSKJ, ki se je vršila 21. januarja, je prišel na razpravo tudi iniciativni predlog društva št. 114. Namen našega društva ni bil, da bi nasprotovalo društvu, ki je stavilo omenjeni iniciativni predlog, niti da bi podpiralo glavni odbor, ampak razmotrivali smo stvarno, brez ozira na vsako morebitno strankarstvo. Vpeljavati špijonstvo pri organizaciji se nam ne zdi umestno niti potrebno. Članstvo pri raznih društvih JSKJ je o predlogu že obširno razpravljalo in izrazilo svoje mnenje v našem glasilu. Po veliki večini se je dosedaj izražalo proti predlogu, ker v njem ne vidi koristi in napredka za Jed-noto, ampak prej škodo. Tudi naše društvo .je razpravljalo o predlogu stvarno, brez predsodkov na katerokoli Stran, ampak samo z ozirom na korist naše organizacije. Po razpravi je soglasno odklonilo iniciativni predlog društva št. 114.—Za društvo št. 108 JSKJ: Karl Rogel, tajnik. Gilbert, Minn. Predlog, katerega je inicia-tiralo društvo št. 114' v Ely, Minn., je zadel na precej močno in aktivno opozicijo, katera si prizadeva istega uničiti,‘toda dokazati stvarnega vzroka ne more, ker v iniciativnem predlogu društva št. 114 ni ničesar takega, kar bi škodovalo članstvu ali Jednoti. Vzrok za o-pozicijo, to je pravi vzrok, je vse nekaj drugega kakor to, kar se namerava navesti kot vzrok. Bratje in sestre J. S. K. Jednote, bodimo odkriti in resnicoljubni. Seveda, vsak ve, da pri vsaki stvari, bodisi majhnega ali velikega pomena, so dve ali več strank, ki, bodisi 'iz lastnega prepričanja, osebne koristi ali prijateljstva, zagovarjajo gotovo stvar brez, da bi pomislili, če delajo prav za skupno organizacijo. Pravila J. S. K. Jednote, katera je sprejela zadnja konvencija v Indianapolisu, Indiana, in katera so danes v veljavi, ne dajo članstvu Jednote pravic, katerih bi morali biti deležni, ampak so po mojem skromnem mnenju, v več točkah nič drugega, kot obramba avtorja samega. V smislu sedanjih pravil nima društvo, še manj pa posamezni član, nobene pravice niti moči obtožiti glavnega odbornika Jednote, čeprav glavni odbornik ali celokupni glavni odbor krši pravila, dočim ima glavni odbor ali odbornik pravico obtožiti celo društvo ali pO' sameznega člana za vsak najmanjši prestopek. (Ali ni to samoobramba glavnega odbora ali odbornika.) Ta točka v sedanjih pravilih je blamaža za celokupno članstvo J. S. K. Jednote, je nasprotna zdravi pameti vsakega človeka in je nasprotna tudi državnim zakonom, ker ni pravična napram vsemu članstvu enako. Da v smislu sedanjih pravi) morajo društva pošiljati mesečne asesmente glavnemu blagajniku Jednote, namesto naravnost v glavni urad glavnemu tajniku, je sledeči vzrok: Ker je Maryland Casualty Co. pre- klicala poroštvo sobratu Zbaš-niku, meseca februarja 1932, je sobrat Zbašnik kot avtor sedanjih pravil sestavil ista tako, da se izogne neljubi situaciji prositi Surety Co. za bond v vsoti $50,000, katerega bonda si mogoče najbrže ni upal dobiti. Seveda, članstvo Jednote in delegati zadnje konvencije niso tega vedeli, ker, če bi vedeli, dvomim, da bi bil sobrat Zbašnik zastopal urad glavnega tajnika skoraj sedem mesecev brez Surety bonda. Nadalje, mislim, da ako bi delegati 14. redne konvencije vedeli, da sobrat Zbašnik ni imel Surety bonda, oziroma, da mu je bil bond preklican ob času konvencije, bi ne bil nikoli ponovno izvoljen za gl. tajnika J. S. K. Jednote. Ali ni tako brati in sestre delegati? Zakaj ni sobrat Zbašnik ali kateri drugi tedanjih glavnih odbornikov Jednote, če je kateri vedel, povedal, da nima Surety bonda? V dopisu društva št. 171 iz Republic, Pa., podpisanemu po George Tomasevich, se namiguje, da društvo št. 114, ki je ini-ciatiralo predlog, da je vedno •v nekakem uporu, ker da je bil neki član društva št. 114 izvoljen za namestnika gotovemu glavnemu odborniku in da se je odpovedal. Ne vem, kako more priti to društvo in pisec gori omenjenih besed do tega napačnega zaključka. Omenjeni član društva št. 114 se ni nikoli odpovedal namestništvu. (Dotični stavek se v resnici glasi tako: “Vse to seveda izhaja iz- časa, ko je bil neki član do-tičnega društva namestnik nekega gl. odbornika, pa namestništva ni hotel prevzeti, ko .je bila potreba, ko pa so bili drugi možje izvoljeni v glavni u-! rad in je konvencija odobrila [postopanje večine gl. odbora, se j je začelo uporno in nasprotno gibanje v dotičnem društvu.” —Op. ured.) To je bilo jasno dokazano na okrajnem sodišču v Virginia, Milin., kar je ■ stalo Jednoto več sto dolarjev. Članstvo J. S. K. Jednote bi moralo to vedeti in bi tudi vedelo že davno, če bi bil priobčen v Novi Dobi odlok sodišča, katerega je poslala minnesotska Federacija za priobčitev. Napisal bi lahko celo stran Nove Dobe, toda naj za sedaj zadostuje. Clani in članice, katerim je,rast in dobrobit J. S. K. Jednote pri srcu in kateri nimajo osebnih predsodkov, bodo gotovo podpirali iniciativni predlog društva št. 114, da pride na splošno glasovanje, da se popravi, kar je krivičnega v sedanjih pravilih. Jacob Muhvich, član društva št. 20, SKJ. Jaz sem pa takega mnenja, da vsaj po večini vedo, kaj delajo in kaj pišejo, da pa bodo v kratkem razočarani, ko bodo videli, da so zopet pogoreli. Neki član piše v zadnji izdaji Nove Dobe, da kdor je nasproten predlogu društva št. 114, mora biti prijatelj glavnih uradnikov. Kaj so glavni uradniki res take zverine, da ne zaslužijo, da bi imeli prijatelje med članstvom? Ali jih ni izvolilo članstvo potom svojih zastopnikov na konvenciji? Sicer pa naj izjavim, da četudi bi bil sovražnik vseh glavnih odbornikov, ne bi podpiral iniciativnega predloga društva št. 114, ker ni v korist JSKJ, pač pa bi sprejetje istega bilo v škodo organizaciji. Društvom, katera o iniciativnem predlogu društva št. 114 še niso razpravljala, priporočam, da istega odklonijo, ker bo to v korist Jednoti. Tako je -storilo naše društvo.—Bratski pozdrav vsem članom JSKJ, tudi tistim, ki gori omenjeni iniciativni predlog podpirajo! Anton Eržen, preds. društva št. 33 JSKJ. Roslyn, Wash. Na seji društva sv. Barbare, št. 39 JSKJ, ki se je vršila 21. januarja, je med drugim prišla na dnevni red tudi razprava o iniciativnem predlogu društva št. 114. Po kratki razpravi je r.aše društvo odglasovalo, da omenjenega predloga ne podpira. Po našem mnenju bi sprejetje omenjenega iniciativnega predloga ne prineslo članstvu JSKJ nikakih koristi, pač pa bi povzročilo mnogo nepotrebnih prepirov. Ako bi podpirali vsako iniciativo, bi postale nepotrebne naše konvencije, naša pravila pa bi tako zverižili, da bi jih nihče več ne razumel, kajti skoro vsako društvo bi hotelo spremeniti kakšno točko v pravilih. Iz navedenih vzrokov naše društvo odklanja iniciativni predlog, društva št. 114. — Za društvo št. 39 JSKJ: John Brozovich, predsednik; Ivka Segota, tajnica; John Se-gota, blagajnik. taka tudi ostala, je pa od nas odvisno. Nikar ne mislimo, da drevo, ki je zrastlo do take višine, bo rastlo brez našega negovanja naprej. Tiste korenine, ki srkajo življenje iz zemlje, so društva in člani. Torej je od nas odvisno, kako bo to jednotino drevo rastlo in se košatilo. Vsled tega je čisto pravilno, da skušamo urediti vse tako, da bo prav za vse, če je namreč kaj takega mogoče. Bratje in sestre, iniciativa društva št. 114 ima veliko dobrega pa tudi dosti slabega. Ce bi bilo mogoče izbirati posamezne točke iz iniciative, namreč, da bi lahko izbrali dobre in pustili slabe, bi bil z vso vnemo za podporo. Tako pa, ko nam društvo slabo z dobrim vsiljuje, in ker ne moremo dobiti dobrega, ne da bi pri tem sprejeli tudi slabo, pa rajši nič! Frank Hostnik, član društva št. 144 JSKJ. Gilbert, Minn. Društvo sv. Jožefa, št. 20 J. S. K. Jednote je vzelo v pretres iniciativni predlog društva št. 114 in po nekolikem debatiranju je sklenilo, da podpira ta predlog. — Z bratskim pozdravom, Joseph Novak, tajnik društva št. 20 JSKJ. Bridgevillc, Pa. Vsak po svoje lahko mislimo, govorimo, agitiramo, nasprotujemo itd. Toda napredek skupnega blagostanja kateregakoli podjetja pa ni mogoč, če delamo “vsak po svoje.” Društvo št. 114 in nekatera druga JSKJ društva v Minnesoti so si meneči mislila, da bo dobro, če gremo “vsak po svoje,” pa so stavila iniciativni predlog, ki naj bi izpremenil več točk in določb v sedanjih pravilih JSKJ. Mogoče društvo št. 114 ni mislilo slabo, ko predlaga k točki 74 dodatek, da bi lahko tudi društva ali posamezni člani obtožili glavnega odbornika ali odbornike. Toda to je samoumevno že sedaj. Ako eden ali drugi glavni odbornik zanemarja svoje dolžnosti, ga član ali društvo, ki to zna, lahko obtoži. To ni samo pravica, ampak celo dolžnost društva ali člana, da tako stvar takoj naznani na glavni ali nadzorni odbor in da se takega odbornika takoj obtoži. / Glede točke 125 tudi lahko misli “vsak po svoje.” Morda ima društvo št. 114 prav, toda, ali nimamo zmožnega glavnega nadzornega odbora, da vsa izplačila pregledal Nadzorni odbor je vendar izvolila zadnja konvencija z večino, kar znači, da je v zmožnosti in poštenost dotičnih kandidato\ zaupa la. Dobro bi bilo, da smo tudi mi malo bolj zaupljivi. Glede točke 140, namreč, dali je bolj praktično pošiljati asesment glavnemu blagajniku ali glavnemu tajniku, smo na konvenciji precej debatirali. Večina je končno zaključila, da je bolj primerno in praktično, da se tajniku pošlje račun, blagajniku pa denar. Misli si pa lahko “vsak po svoje.” G'cde točke 232 bi bilo morda dobro, da se spremeni, če hočemo, da bo postopal “vsak po svoje,” ampaK, dokler DO naše glasilo urejevano, kot je bilo dosedaj, se nam ni treba pritoževati. Koristno in priporočljivo bi bilo, da sc izpremenita točki 376 in 497, če hočemo, da pojde lepo “vsak po svoje,” toda stari pregovor pravi, da vsem je nemogoče ustreči. Gledati moramo torej, da zadovoljimo večino. Ko je šla naša zadnja konvencija proti koncu, me je naš glavni tajnik vprašal, kaj mislim o pravilih, katera je on pripravil in katera je konvencija z gotovimi popravki in iz-premembami sprejela. Odgovoril sem, da se mi sprejeta pravila zelo dopadejo, da spada-(Dalje na 8. strani) Lloydell, Pa. Društvo sv. Petra in Pavla št. 35 JSKJ je na svoji redni seji dne 21. januarja razmotri-valo o iniciativnem predlogu društva št. 114, ter je soglasno sklenilo, da omenjenega predloga ne podpira. — Za društvo št. 35 JSKJ: Joseph Arhar, tajnik. Center, Pa. Ker ima vsak član in članica JSKJ pravico izraziti svoje mnenje o iniciativnem predlogu društva št. 114, upam, da mi ne bo nihče v zlo štel, če tudi jaz izrazim svoje. Takoj, ko sem omenjeni iniciativni predlog prečital, sem sam pri sebi dejal: No, ta predlog pa že ne bo prišel na splošno glasovanje, ker ga društva ne bodo zadostno podpirala, ako drugim članom ne ugaja bolj kot meni. Takega mnenja sem še danes. Ako bi sprejeli v naša pravila vso tako žlobudro, bi z vsako izpremembo prišli v nova protislovja, poleg tega pa bi bilo treba na novo tiskati pravila, kajti nameravanih iz-prememb je preveč, da bi se mogli popravki razumlj ivo označiti z dodatki. Tiskanje novih pravil pa bi stalo precej denarja. Po mojem mnenju je prišel iniciativni predlog društva št. 114 na dan največ zaradi nevošljivosti in osebnega sovraštva. Govoril seno nedavno z nekim sobratojn glede tega iniciativnega predloga, pa je mož napravil resignirano opazko:- — “Bog odpusti tistim, ki pišejo v prid tega iniciativnega predloga, saj ne vedo, kaj delajo!” Detroit, Midi. Razprave o iniciativnem predlogu društva št. 114 so v polnem razmahu. Prej iniciativa od društva št. 132, zdaj pa od društva št. 114. Zakaj prihajajo društva z iniciativami tako pogosto v javnost? Nekaj mora biti narobe v deželi Danski. Bratje in sestre, dajmo se malo poglobiti v to in pomislimo, kaj je vzrok temu, da prihajajo iniciative kar druga za drugo v javnost. Prvo, kar moram omeniti, je to, da pride vsaka kot en celo-t e n iniciativni predlog. Od društva št. 132 je bila tolika, da bi bili lahko napravili ena cela pravila iz nje, ako bi bila sprejeta! Ako bi ne bila predložena kot en sam predlog, bi bilo malo več upanja, da bi prišla na glasovanje. Sicer šem pa skoraj prepričan, da bi bilo s tistim opravljeno. Sedaj pa zopet iniciativni p r e dl o g od društva št. 114. Ta ima zopet isto slabost: vse ali pa nič! Vsaka ima nekaj dobrega in kar je dobrega, se ne bo izgubilo, ampak bo čez čas zopet prišlo na dan v boljši obliki. Veliko bi se lahko razpravljalo o tem predlogu za in proti. Iniciativa kot taka ne škoduje nič, pač pa naredi dobro, če že druzega ne, vsaj to, da vzdrami zaspano članstvo, da se zbudi in prične malo razmišljati o organizaciji. Naša J. S. K. J., je dobra organizacija, da bo pal Rado Murnik: NA BLEDU (N»d*llevanjt) Ko me je zagledala Minka, upognjena nad žitom, se je mahoma vzravnala in zadrgetala. Vsa izbegana je strmela kakor oka-menela vame. Povedal sem, kaj je rekel doktor. Minka se je globoko, globoko oddahnila. Lepi obraz se je poizkusil nasmehniti in solze veselja so se zalesketale na njenem rdečem licu ko jutranja rosa na mkjdi roži. Izpregovoriti ni mogla nobene besedice. “Bog daj, Oča nebeški, da bi bilo res!” so vzdihnili mati Neža. “Jaka je tak, kakor bi bil prišel z onega sveta! Tako je opešal, da . . . Seveda, spati ne more nič, spati, ker ga zbada kašelj. Po gospoda bodo poslali, če že niso, mi pa smo dali včeraj zapona (dopoldne) za mašo na Jezeru. In medve z Minko sva obljubili jezerski Materi božji vsaka po eno najdražjo “zeleno” svečo, če Jaka ozdravi. Škoda bi ga bilo, res preškoda!” Zgovorna mati so si obrisali mokre oči in nadaljevali: “Oh, ta fant je bil tako priden, da . . . Znal je gospodariti kakor malokdo. Nikoli ni pohajkoval, nikoli ni pijančeval. Ne bi ga našli takega mladeniča, in če bi ga z lučjo iskali! Zlatega denarja je vreden. Delal je ves dan, delal je rad, in kar je naredil, je bilo dobro in pametno. Kako ga je veselilo, če je dobil Bled novo hišo, nov vrt! Kako je zagovarjal in hvalil prijatelje! Nobenemu ni bil nevoščljiv in radi so ga imeli vsi in ga zelo obrajtali. Zdaj mu pa Bog pomagaj!” “Škoda bi ga bilo,” so pritegnili oča Martin. “Tako pripraven je bil ta fant! Pripraven pa moder. Vseh drugih je vreden, kar jih je pod svetega Martina zvonom. Smili se mi, kakor bi bil moj pravi sin.” Zdajci pa so oča umolknili, kakor bi jih bilo sram, da so jim ušle take besede, ki so kazale mehko srce. Kakor ponosna, samosvoja gora svoje vjre in zaklade, tako je skrival navidez trdi mož svoja čustva najrajši globoko v blagi duši. “Le čakajte, naj pa povem, zakaj je Zoretovemu huje!” so se iznova oglasili mati Neža, dočim sta Minka in oče nakladala snope na voz. “Rajnik Zore je podpisal menico za prijatelja, veste, več tisoč! Onega, tisti prijatelj je pa prišel na boben in Jakov oča bi morali zdaj zanj plačati. To jih je tako potrlo, da so nanagloma iimrli. Jaka je izplačal doto sestri pa bratoma. Odplačal je že tudi nekaj tistega očetovega dolga. Nekaj, veliko ni mogel. Vidite, ta dolg ga skrbi, da je revež še bolj bolan. In kaj bodo mati brez njega? Tudi to ga hudo skrbi! Vse to sem povedala tudi dohtarju. To je, to, kajne Martin?” Osojnik je molče pokimal. “Kakor bo božja volja!” so vzdihnili mati in dodali besede, ki hranijo jedro narodne filozofije: “Kakor jima je namenjeno! Če jima je namenjeno, pojdemov Radovljico pisma delat, če ne, 'pri iie." Rog 'in sveti križ" božji P* “Prokleti denar!” sem si mislil, ko sem se vračal na Bled. Blizu pošte sem srečal Balenoviča in kariranega Angleža v novih rokavicah. “Kaj pa se držite tako presneto žalostno kakor maček, kadar grmi?” me je prijazno vprašal veseli Hrvat. “Bodite Židane volje, mladi mož! Vabim vas’ najvljudneje na malo čašo črne kavo in na veliki domači koncert, ki bo drevi pri meni. Sodelovale bodo iz prijaznosti vse naše prve umetnice, ki jih že poznate. Začnemo točno ob osmih zvečer po srednjeevropskem času.” “Vaše prijazno' vabilo me izredno veseli, gospod Balenovič! Hvala vam prisrčna!” “Gospod Heywood bi rad obiskal rešitelja njegove hčere. Doktor Zalokar nama je povedal, da je junak nevarno bolan. Storimo dobro delo in obiščimo bolnika vsi trije!” “Prav rad pojdem z vama. Kako pa je že kaj gospodični Molly?” “Miss Molly pase nahod, pa bo kmalu dobra.” Krenili smo proti Zoretovim. Za nami je leseno in veledo-stojanstveno stopal Heywoodov lakaj s pokrito košaro. Vprašal sem ga v svoji najboljši angleščini: “Pray, Sir, what may be your name?” (Prosim, gospod, kako vam je ime?) £.am londonski Lord Mayor (župan) ne bi mogel odgovoriti bolj napeto-visokostno in slovesno: John Donkey, Sir; my name is John Donkey, at your service!” Naglo sem se obrnil, da bi skril smeh. Lakajev odgovor bi se ‘dasil slovenski: “Janez Osel, gospod; ime mi je Janez Osel, vam na postrežbo!” Jaka je napol sedel, napol ležal na visokih blazinah in nas gledal s plahimi svetlimi očmi. Celo in senci je pokrival obkladek. — Shujšano obličje in zlasti lica so mu močno rdela, okoli ustnih kotov pa so bledela. Na osinjelih ustnicah je imel izpuščaj. Sopel je naglo, s tiho stokajočimi izdihi; nosnice in vratne mišice so se napenjale in dvigale. Kašljal je pogostoma na kratko, sunkoma in od bolečine pritiskal levico na bolne desne prsi, ki so dihaje zaostajale za levimi. Ob široki postelji je stala njegova sestra Liza, velika in buj-noprsna dečla. Iz njenih drobnih oči, iz okroglega navadnega obraza in širokih ust je gledala sebičnost, hladen razum in zdrav apetit. Gospodu Donkeyu so imponirale zlasti njene bujne prsi. Lizi na čast se je — poleg kletvic •— naučil celo tri sladke slovenske besede: Dober dan, gospodična! Crko r je po angleškem načinu včasih zanemarjal. V “hiši” je dišalo po terpentinovem olju. Na mizi so stale lekarske steklenice in ležale škatljice za praške. Sito je varovalo mleko muh; v vodi so se hladile posode z' limonado in slatino. Liza je kaj naglo odmaknila nekaj teh stvari proti zidu, John pa je postavil košaro na mizo. Vsebino so v lepi slogi pokrivale sicer nasprotne si novine: liberalne Daily News, konservativni Standard, radikalna Pall Mall Gazette in svetovni Times. Liza mu je pomagala izlagati, mati pa so nam prinesli stolov in tožili: “Oh, saj ne mara jesti, nič mu ne diši. Le žeja ga zmerom, žeja! Samo mleko bi pil pa vodo.” Sklenili so žuljave roke in žalostno nagnili uveli, po starosti in skrbeh izdleteni obraz. “Bodite no tiho, mati!” jih je jezno zavrnila Liza in zašepetala, da sem komaj razumel: “Saj sva še medve!” (Dalje prihodnjič) Razprave o iniciativi (Nadaljevanje s sadmi strani) jo med najboljša, kar jih imajo slovenske podporne organizacije in da bo nedvomno članstvo zadovoljno z njimi. To se je izkazalo za- resnično. Članstvo je po večini zadovoljno s pravili kot so sedaj. O tem nas je prepričalo dejstvo da je članstvo že zavrglo dve iniciativi, in sedanji iniciativni predlog je po mojem mnenju na isi poti. Tisti član, ki se je izrazil, da so sedanja pravila JSKJ najslabša, se bo nemara dal nekoliko pogovoriti. Naj mi bo dovoljeno omeniti, da sem nadzornik pri društvih petih raziič-nih organizacij in da moram pri takem poslu precej poznati njihova pravila. Kljub temu sem dosedaj še vedno trdil, da so pravila JSKJ najbolj nepristranska in tako dobra kot katera druga, ako ne celo boljša. To bom trdil tudi v bodoče, dokler mi kdo ne dokaže, da sem v zmoti. Dosedaj mi pa tega še nihče ni mogel dokazati. Društvo št. 114 bi storilo najboljše, če bi svojo iniciativo odpoklicalo, eno ali drugo izpre-membo v sedanjih pravilih pa naj bi predložilo prihodnji konvenciji. Nekateri izčrpki bi se morda dali sprejeti in uvrstiti v nova pravila. Na sedaj predloženi način pa teh sprememb ne moremo sprejeti, dokler mislimo iti vsak svojo pot, oziroma “vsak po svoje!” Rudolph Pleteršek, podpredsednik 14. konvencije J. S. K. Jednote. New Duluth, Minn. Po mojem mnenju je iniciativni predlog društva št. 114 popolnoma na mestu. Dolžnost vsakega člana in članice naše dične JSKJ bi morala biti, da ta predlog podpira, ako hoče, da bomo imeli kake pravice pri naši Jednoti. Kar sem jaz do-fiodaj Afulžil v Notfi Dobi, ' je7 da skoraj vsi nasprotniki temu predlogu pripoznavajo, da so vse točke v predlogu dobre in koristne za krajevna društva in nas člane. Zatorej, bratje in sestre, nikar se ne dajmo preslepiti s takimi argumenti, ki jih dotični člani stavijo. Ti nasprotniki so morebiti osebni prijatelji glavnega odbora, ki je proti predlogu društva št. .114, in vsled tega oni nasprotujejo predlogu. Morebiti so pa tudi taki, ki predloga niso paz-no prečitali in so zato v zmoti. Kdor pa je pazno prečital predlog društva št. 114, in ako je odkritosrčen, ne more nikakor t e m u predlogu nasprotovati. Bratje in sestre, dajmo vsi glasovati za predlog društva št. 114. Če to storimo, bomo nekaj dobrega storili sami zase in za našo dično Jednoto. — Z bratskim pozdravom, Frank Podgoršek, predsednik društva št. 128 J. S. K. Jednote. Kem merer, Wyo. Društvo Marija Danica, št. 28 JSKJ je na svoji redni mesečni seji zavrglo iniciativni predlog društva št. 114. Po mnenju našega društva v iniciativnem predlogu označene iz-premembe ne bi bile v korist Jednoti, gotovo pa bi ji napravile nepotrebne straoške. Sedanja pravila so popolnoma dobra do prihodnje konvencije. Takrat pa bo čas, da pridejo na dan vsi tisti, ki se tako poganjajo za razne izpremembe, in se potrudijo, da se sprejmejo taka nova pravila, da bodo v zadovoljstvo vsem članom. Seveda je dvomljivo, da je kaj takega sploh mogoče.—Za društvo št. 28 JSKJ: Frank Krusich, tajnik. Salida, Colo. Komaj smo dobro pozabili iniciativni predlog društva št. 132, že je prišlo na dan društvo št. 114 s celo rešto točk za iz-premembo. Ne vem, da-li so društva začela med seboj tekmovati katero bo našlo, več napak in pomanjkljivosti v pravilih, ali pa je vzrok za te iniciative v nevošljivosti in osebni maščevalnosti. Kolikor je meni znano, so bila pravila od točke do točke čitana na konvenciji in potrjena od delegatov, katere so izvolila krajevna društva. Delegati so sprejeli posamezne točke z večino; nobena točka ni mogla biti spre- j jota, za katero se ne bi izjavila j večina navzočih. Društva soj izvolila za delegate svoje naj- ( bolj sposobne člane, da jih zastopajo na konvenciji. No vem , zakaj bi se potem člani n: za-J dovoljili s pravili, ki so bila sprejeta na 14. redni konvenciji. Najbrž ta pravila ne bi bila nič drugačna kot so, četudi bi bili na konvenciji navzoči vsi tisti, ki so odgovorni za iniciativni predlog društva št. 114, Tudi naša prejšnja pravila niso bila v vseh ozirih popolna, tudi v prejšnjih pravilih so bile razne pomanjkljivosti, pa ni bilo radi njih toliko prerekanja kot ga je radi sedanjih. To je menda zato, ker je sedanja pravila sestavil gl. tajnik in jih predložil konvenciji. Konvencija je ta pravila sprejela s popravki in izpremembami, ki so se zdele potrebne. Glavni odborniki so bili izvoljeni od delegatov zato; ker so jim zaupali, da bodo dobro in pošteno vodili poslovanje naše organizacije. Za JSKJ pa gotovo ne bi pomenilo nikakega napredka, če bomo poskušali predelovati pravila vsak mesec, če bi hoteli, da bi taka predelana pravila člani razumeli, morali bi jih ponovno tiskati, kar bi stalo zopet lepega denarja. Poleg tega bi bila nova pravila bolj v škodo kot v korist JSKJ. Torej stroške si napravljati zato, da bi povzročili nered in zmešnjave pri organizaciji! To bi bilo lepo gospodarstvo! Zaupajmo našim glavnim odbornikom. ki jih je konvencija izvolila, i,n zaupajmo našim gl. nadzornikom, da so dovolj zmožni in pošteni, da bodo pronašli vsako nepravilnost, če s2 kje pojavi. Ako pa ima kateri izmed članov kakšno resnično pritožbo proti kateremukoli članu glavnega odbora, naj pride z njo na, dan. Samo sumničenje in namigavanje pa se ne spodobi od nobenega poštenega človeka in še manj od sobrata. Bodimo složni med seboj in skrbimo za ugled naše organizacije. če bi bilo malo manj iniciativ in malo manj prerekanja v javnosti, bi najbrže imeli malo več uspeha v pridobivanju novih članov. Zaupajmo našim glavnim odbornikom, ki jih je izvolila konvencija, da so dovolj zmožni in pošteni, da bodo pošteno in previdno vodili našo organizacijo. Upoštevajmo pravila, katera je sprejela 14. konvencija. Seveda bi bilo preveč pričakovati, da bi ta ali pa katera druga pravila zadovoljila vseh 12 tisoč članov. Večina pa odloča v vseh demokratičnih ustanovah. Tisti, katerim so sedanja pravila tako zoprna, pa naj pridejo z Idobrimi nasveti pred 15. konvencijo in naj se potrudijo, da bo 15. konvencija napravila taka pravila, da bodo prav vsi člani naše Jednote zadovoljni z njimi. Mislim, da to storiti ne bo težko, ker imamo že zdaj toliko dobrih nasvetov. Pred konvencijo se jil} bo nabralo na koše in delegacija bo lahko izbrala najboljše izmed najboljšega. Anton Gaber, tajnik društva st. »8 JSKJ. Sharon, Pa. Iniciativni predlog, katerega je stavilo društvo št. 114 JSKJ, je sedaj pred nami, in radi istega je precej prekl jan ja v našem glasilu- V zadnji izdaji Nove Dobe sem čital, kako neki sobrat iz Dulutha, Minn., poudarja kako velike koristi bo-mo imeli, sprejmemo iniciativni prčdlo£ chuštva st. 114. Omenjeni sobrat ima od svoje | strani popoino pravico, da za-1 govarja predlog, ravno tako pa1 imamo tudi drugi člani pravico,j da kritiziramo. Dotični sobrat j “jamra,” da ima en gl. uradnik | več pravic kot 30 društev. Jaz j ne vem, kje'dajejo naša pravila I tiste pravice posameznim glavnim odbornikom ali pa celotnemu glavnemu odboru. Vsaka točka, tikajoča se posameznega glavnega odbornika v sedanjih pravilih, navaja kakšne so dolžnosti in odgovornosti vsakega odbornika. Meni ni znano, da bi bil kateri glavnih odbornikov komu že nagobčnik nataknil. da ne bi smel kritizirati. Dosedaj je še vsak član lahko kritiziral, če je bila kritika dostojna. Seveda, morajo biti pa tudi pri tem neke meje, da se ne kritizira tako brez potrebe, kot je nepotrebno lajanje v luno, da bi se prihajalo v javnost z neresničnimi obdolžitvami in! udrihalo po glavnih odbornikih, ne da bi bil resničen vzrok za to. Zdi se mi, da so gotove kritike namenjene gotovim gl. odbornikom le zato, ker kritiki niso mogli priti h “koritom.” (Oprostite, tudi jaz se na zadnji konvenciji nisem mogel prisliniti k jaslim. Zgodilo se je približno, kot se glasi v tisti pesmi, po kateri so živali, volile župana: “In spet se oglasi jih sto, le-ta nam županil ne bo!” Ali naj zato kritiziram glavni odbor, če nisem pri volitvah zmagal? Večina ni bila za mojo kandidaturo in to je bilo vse). Nekateri pa si menda mislijo: “Če bom jaz izvoljen, bo vse postavno in pravilno, če pa ne bom izvoljen, bo vse narobe in protipostavno! Po mojem mnenju ni to niti malo bratsko niti demokratično. Večina odločuje in večini se moramo pokoriti tudi mi propadli kandidati. Zdi se mi, da nekateri smatrajo za svojo nalogo, da suvajo od znotraj, nekateri pa napadajo odzunaj. Tisti notranji sovražniki so n a j večja rana organizacije. I, no, 'pa kaj hočemo, razmere so slabe in vsak se bori za kruh, Jednota pa še precej dobro plača. Dopisnik javka, da smo izgubili vse pravice pri Jednoti. To je laž in pesek v oči članstvu. Ako bi bilo dovoljeno vsakemu nezadovoljnežu, da bi lagal in pisal, kar bi hotel, potem: zbogom Jednota! Svoboda izražanja v našem glasilu je prav za prav še prevelika; ako bi je bilo manj, bi bilo bolje za organizacijo in njen ugled. Ako bi se svoboda pisanja v glasilu približno toliko pristrigla, kot se je bilo na zadnji konvenciji pristriglo poročilo nekega takratnega glavnega odbornika, bi bilo bolje za organizacijo. Nekateri bi radi videli, da se sprejme iniciativni predlog društva št. 114, kar bi omogočalo vsakemu posameznemu članu Jednote, da bi imel pravico do pregledovanja knjig in poslovanja-v glavnem uradu, kadarkoli bi hotel. Bratje, dobro bi bilo, da smo nekoliko bolj pošteni napram samim sebi in bolj dosledni. Dokler je bil prej omenjeni dopisnik v glavnem odboru, je bilo vse dobro, zdaj, ko ni več pri “jaslih,” je pa vse narobe. Priznajmo vsakemu človeku, da nekaj ve in zna, vsega pa ne ve nihče. Pošteni delavci se izobražujejo potom knjig in časopisja, pa tudi težka življenjska šola jim mnogo pomaga k izobrazbi. Kdor misli ali pravi: “Jaz vem vse, drugi pa nič, in sedaj ko mene ni več zraven, bo vse vrag^zel,” se zelo moti. Tudi drugi nekaj vedo. Mi smo videli, da so je poslovanje v glavnem urada dosedaj vršilo pravilno, izvrše-valni odsek dela pošteno, naš nadzorni odbor pa pazi, da je poslovanje pravilno. Po pravilih, kot so sedaj, imajo samo glavni nadzorniki nalogo pregledovanja knjig in poslovanja v glavnem uradu; poleg njih pa seveda tudi državni pregle- dovalci. Ako bi bil pa sprejet 'niciativni predlog društva št. 114, imeli bi mi vsi pravico letati v glavni urad na Ely ter tam zahtevati od uradnikov, da nam pokažejo knjige in vse natančno povedo in razkažejo, kaj je to in kaj je ono (saj sami bi se itak ne izpoznali). Tista določba bi dajala posebne predpravice članom, bivajočim na Ely-ju, kajti nam oddaljenim članom ne bi bilo mogoče hoditi na take revizije v Minnesoto. Kadar bi bili tamkajšnji člani malo “dobre volje,” pa bi se lepo zmislili, da gredo pestit glavnega tajnika in osobje v glavnem uradu. Kar v procesiji bi se napotili v gl. urad, tam pa bi se lepo ujčkali na stolih in morda celo zažin-gali tisto: “Kaj nam pa morejo, če smo.'. .” Seveda dvornim, da bi bili vsi elyški člani takih nazorov, kot tisti, ki so stavili iniciativni predlog. Kot razvidim iz Nove Dobe, se je eno močno društvo JSKJ na Elyju izrazilo proti sprejemu iniciativnega predloga. To dokazuje, da se dotični iniciativni predlog celo lepemu številu ely-ških članov zdi neumesten. Kot znano, je bil sličen iniciativni p r e d 1 o g prišel pred članstvo že lansko leto od nekega ohijskega društva, in dotični predlog je šel po gobe. Članstvo bo odklonilo tudi iniciativni predlog društva št. 114 na Elyju, Minn., ker iz istega se precej jasno vidi, kam pes taco moli. Zdi se, da je vse naperjeno proti gotovi osebi v glavnem uradu, katera pa se po mojem mnenju bolj razume na poslovanje bratskih podpornih organizacij, kot vsi naši “lojerji,” doktorji, pogrebniki, bankirji in klerki. Zato je sedaj toliko vika in krika. Pravijo, da pes zacvili, če se mu stopi na rep. Zdi se, kot da bi bila zadnja konvencija gotovim elementom malo “na rep” stopila, pa še ,sedaj cvilijo. Razumno članst vo pa se na to ne bo ; oziralo. — Pozdrav! Frank Kramar, član društva št. 174 JSKJ. Pittsburgh, Pa. j Na redni seji društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ, ki se je vršila 21. januarja, je bil iniciativni predlog društva št. 114 po kratkem procesu obsojen za v koš. Noben članov ni hote! niti slišati, da bi se razpravljalo o predlogu. Vsak ga je čital in to mu je bilo dovolj. Čisto nepotrebno je razburjati naše dobro članstvo s takimi iniciativami, ker iz njih preveč jasno gleda želja po maščevanju nad gotovimi osebami. Naše društvo ni skušalo proslaviti 35-letnice JSKJ z iniciativnimi predlogi, ampak je to storilo na drug način. Meseca julija smo priredili velik piknik v proslavo jednotine 35-letnice, meseci oktober, november in december so bili pa meseci kampanje za pridobivanje novih Članov. In naša kampanja ni bila zaman. Dobili smo 36 novih članov v mladinski oddelek in 6 novih članov v odrasli oddelek. Med zadnjimi sta tudi en zdravnik in en odvetnik. Kot dolgoletni društveni u-radnik sem ponosen, da danes lahko pišem, da je naše društ- vo napravilo svojo dolžn® „r.,m Jednoti. ga društva nase ■> - ■ nas v tem oziru POS^DO izjavljam, da me bo * ^ selilo, če nas prekosijo- ^ ski pozdrav! — c Štefana, št. 26 JSK • * Joseph Pogačar, ------ SVINČENKA 17 1 telesu Uradnik praškega Par^| j František Heinisch Je^ ^ 1916. pri Pasubiu rVp p svinčenko iz str°jn^c ni ki so ga neštetokra zirali, toda krogle n‘'s0 najti ne izvleči. Tri nl pof tem, ko je bil ranjen,s0 le komisije spet na M so se v njem pojavne ^ so ga vrnili v okreval. Do leta 19 °' ]e.jl! gladko. Bolečine so otoP^ posled popolnoma .gf Pred osmimi leti J1-, v $ nisch tožiti o boleči^^ ji lani pa o težavah v ^ .. dvema tednoma pa 111 ^ jel odpovedala desna ll0n.n^»| pod Rontgenove zal^e gci" je pokazalo, da je jjf gi projektil italij*111^ ” ](!. čisto blizu površine °’ ^ je v 37 letih paPra' prsi do stegna. stranili kroglo z ’ operacije in upati je> g nisch v kratkem P°p0 val. dober teK'cCi Neki angleški trg°eSJ nedavno umrl nar»v „11 nekoč za stavo P0-^.^ ttf1 šunke, 13 jajc in .e_ ne salate. Madžar? fan Kiss je vsako oP j. spravil za kosilo 3 nino, 30 cmokov in ^je vina. Neki Jugo9l°v‘, ^ nedavno dobil stav® ,] lr/fa 10 r je za eno samo- »o> 5, urana, 10 “pork 1 ( lobasic, 10 odre* ’ ^ ’letine in pet ja o v. Potovanje v Ako ste namenjeni v lite dobiti ko srn iz ;'Tl.r vn 5* ji-J, Za 5.00 2 10 1)1» {f Zn 1 0.00 4 »0 Din* I;-’ , )yj Zn 1 1.50 600 Din f K ';1’ <> j Za 32.05 1.000 Dm Zaradi nestalnosti cB ne cene podvržene sp1 . NOT«**: Jiji? Ako rabite pooblasti « j s s ako imate kak drus^ P ‘ j se vselej obrnite na t jVA LEO ZAK|^f/,c> GENERAL TRaV. 1359 Second Ave-, d, «V| drusI/ in P izdeluje lično ^ venska unijska Ameriška ?<. .nnT.ci*’/ CLEVELAND h Dr feel ?• f. Ifco, % Slo f.Cle »s ,>1 % % ;a'Tali Nloh ^ , ^ b0 Cit tio OS] ‘v lio M-o k, % >!kVrŠ :Sa. Sen >IL OB VSAKEM ČASU izvrSujemo denarna nakazila točno In zanesljivo po V JUGOSLAVIJO Za $ 2.70.............. 100 Din Za $ 9.00......... Za 4.95................ 200 Din Zn 17.60..........-........ Za , 7.20.............. 300 Din Zn 42.75............... ... Zn 11.1)5.............. 500 Din Zn 85.25........ -‘Intf Za 22.75...............1000 Din Za 170.00 npN® KEK SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAV®*} r PODVRŽENE SPREMEMHI GORI ALI d!n»rJ' Za izplačilo večjih zneskov kot zgroraj navedeno, bodisi v . lirah dovoljujemo Se boljše pogoje. ‘ l(j. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJI« g ’t j* Za izplačilo $ 5.00 morate poslati *, n’«5 ') > 10.00 ” •' •it,, 15.00 " ” ---- 20.00 ” ” .... 21-g« 40.00 ” ” .... 41.2 k 50.00 M " ....J*fi<0 h' h Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v 4) Nujna nakazila izvrSujemo po Cable Letter z* PriB . Kadar ste namenjeni v stari kraj; %, Kadar želite dobiti koga iz qtarcga kraja; # . j i ^ Kadar imate kak drug opravek s starim kraje*0' pa9* m je v Vašem lastnem interesu, da se obrnete p® SLOVENIC PUBLISHING C°- ! V (TRAVEL BUREAU) f1”/ ' 216 West 18th St. \ Is Pv Is Si; y Si