............. The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikansks Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE Sy. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejii in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih DrŽavah Ameriških. štev. (No.) i84 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 23. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 23, 1933 LETNIK (VOL.) XLII Predsednik ne izdaja načrtov - Amerika prizna sovjetc tfAKOR SE TRDI, SE INFLACIJA DENARJA BREZ PODLAGE NE BO UVEDLA. _ CENE POTREBŠČINAM SPRA-VITI NA VIŠINO LETA 1925, JE PREDSEDNIKOV NAČRT. _ DRUGIH SVOJIH NAČRTOV PREDSEDNIK NE IZDAJA. LETALKE POMAGAJO NRA KAMPANJI , . Washigton, D.C. — Inflacije denarja, namreč take inflacije, ki se izvede potom tiskanja novih bankovcev brez vsake podlage, bržkone v Ameriki He bo, kakor se čujejo glasovi iz krogov, ki stoje Beli hiši blizu. Pač pa se utegne uvesti in se celo že polagama uvaja druga inflacija, namreč inflacija kreditov. Enako se glase vesti, da je načrt predsednika Roosevelta, da še kaki dve leti ne bo postavil ameriškega dolarja na zlato podlago. Predsednik se niti najmanj ne vznemirja za-i'adi tega, ker dolar na inozemskih borzah stalno pada v vrednosti in stoji točasno okrog <56 centov, računano v zlatu. To Padanje dolarje celo soglaša s Predsednikovimi načrti, ki gre-do za tem, da se sorazmerno s Padcem vrednosti dolarja višajo cene življenjskim potrebšči-nain, kar ima končno ustvariti Več dela in ustvariti večjo kupno moč farmarjev. Vendar pa se čuje, da bo vlada skušala členiti sporazum med federalnim rezervnim uradom in evropskimi centralnimi bankami, da se okrog 1. novembra ustali vrednost dolarja na okrog 70 dc 80 centov, in ima na tej višini ostati nato najmanj eno leto. Sicer pa se mora priznati, da »e glede nadaljnjih Roosevelto-vih načrtov ne ve dosti. Eno je gotovo, namreč, da skuša cene spraviti na isto višino, ki sc ^le leta 1926, splošno ekonomsko stanje dežele pa na pred-voijno podlago. Kakih sredste\ se bo v dosego teh načrtov po služil, ne razodene. Njegove načelo je namreč, najprej de lati, potem šele govoriti. Zeh ie previden v svojih odgovorih 1 • v .v .Al jih daje na vprašanja časni- t barjem, zlasti glede inflacije. g ^e namreč da bi imele njegove ^ besede velikanski učinek na ^ trgovinoi. Ako bi se izrazil, da ^ bo uvedel inflacijo, bi vrednosti g ^a borzi takoj švignile navzgor ^ in pričel bi se splošni pobeg od ^ ^°larja. Ako bi pa nasprotno g de.)al, da inflacije ne bo, bi bilo : to zopet usodno, kajti cene nal( "°i'zi bi čez noč padle. Pri- ^ žl1ati se mora torej, da je pred- ^ Rednik popolnoma na pravem, j} f^o že v naprej ne razglasi, ^ *ake načrte ima. -o- RAZMOTRIVANJA GLEDE PIJAČ Chicago, 111. — Gov. Horner J® imenoval posebno komisijo, naj sestavi zakonik za prodajanje pijač, ko bo odpravlje- : prohibicija. Ta osnutek za-^ lf°nika se bo nato predložil v ^dobritev državni zakonodajni zbornici. Komisija zaslišuje vazne vplivne osebnosti glede "jih mnenj, kako naj bi se u-^dila kontrola v bodočem pro-s pijačami. Od nekaterih ^rani se je priporočalo, naj se popove vsako uživanje pijač pokalih, kjer se prodajajo. r r°ti temu pa sta se v sredo izbila dva tukajšnja hotelirja, 1 sta povdarjala, da to ne bo PRIZNANJE SOVJETOV Roosevelt pripravljen, priznati sovjetsko vlado še pred koncem tega leta. New York, N.Y. — Kakor se poroča iz zanesljivih krogov, bo ameriška vlada priznala sovjetsko vlado v Rusiji še pred koncem tega leta. Predsednik Roosevelt sicer ni o tej zadevi še ničesar objavil, vendar pa je znano, da je bil njegov načrt, priznati sovjetsko Rusijo, kmalu po njegovem nastopu, toda se je odločil, da počaka naprej, kako se bodo razvile razmere doma v Ameriki. Sicer je priznanje kake vlade stvar administrative in nima o tem odločati kongres, vendar pa je očividno, da bo s tem Roosevelt pohitel, da bo zadeva že dovršena, ko se v januarju kongres^ sestane. Zdaj ima namreč bolj proste roke, dočim bi bil potem izpostavljen kritiziranju kake kongresne skupine, ki je nasprotna sovje-tom. Glavni vzrok, da je Roosevelt naklonjen priznanju sovjetov, Ije trgovina, ki se bo razvila nato med obema deželama. Amerika bo lahko izvažala tja mno- 0 žino svojih produktov, kakor ^ bombaža, masla, mesa in maši- c nerij. Samo bombaža utegne z Rusija kupiti takoj okrog pol- v drugi milijon bal. Da pa se ot- c vori redna trgovina, zahteva >s sovjetska vlada kot predpogoj, ( da se upostavijo med obema r deželama normalni odnošaji, * trgovski, zlasti pa diplomatski. 1 Med pogajanji za redne od- * "ošaje pa bo prišlo tudi razmo- 5 rivanje glede dolgov. Sovjet-ka vlada je točasno dolžna Ameriki okrog 658 milijonov lolarjv; med temi je okrog 86 ( nilijonov privatnih dolgov biv-ega carja. Sovjeti so baje pri- , >ravljeni, priznati te dolgove, ' oda obenem bodo zahtevali, da imeriška vlada daje svojim iz-raževalcem v Rusijo garancijo, la bodo dobili svoj denar; edi-, io na ta način bj se namreč, nogla voditi redna in neovira-la trgovina med obema dežela-na. j -o- SPALNA BOLEZEN PONE-HUJE St. Louis, Mo. — Slučaji no-yih obolenj na takozvani spalni bolezni, ki že več mesecev razsaja v tukajšnjem mestu, so zadnje čase čimdalje bolj redki. Enako je manjše tudi število smrtnih slučajev. Tekom 24 ur v sredo je podlegla bolezni samo ena oseba. uspelo. Ako namreč ne bo zakonitih točilnic bodo znova začele cvesti zakotne točilnice, kakor so med prohibicijo. Iz istih vzrokov je eden od njih obsodil tudi načrt, da bi se o-pojne pijače visoko obdavčile. Iz Jugoslavia KAJ MORA DANES TRPETI SLOVENSKI KMET; ŽALOSTNA POROČILA IZ SUHE KRAJINE. _ SMRTNA KOSA. — DRUGE VESTI IN NOVICE, NESREČE IN NEZGODE IZ STAREGA KRAJA. Skupina letalk, ki so se zbrale v New Yorku, da po svoje pripomorejo velikim paradam, ki so se nedavne vršile v omenjenem mestu, v pospeševanje NRA. Med paradami so nato te ženske v skupini letale nad množicami. DIKTATURA V AVSTRIJI Kancler DoIIfuss upravlja štiri ministerska mesta. Dunaj, Avstrija. — Energični avstrijski kancler Dollfuss je z enim mahom napravil konec političnim zmedam, v katerih je zadnje čase tavala Avstrija. Proglasil se je enostavno za 1 diktatorja. Ni sicer te besede s -menil, marveč storil je svoj 1 :orak na ta način ,da je v sre- < io zvečer proglasil vladno kri- 1 ;o, v četrtek zjutraj pa obja- 1 'il, da je sestavljena nova vla-la. V tej vladi pa zavzema on ,! am poleg kanclerstva štiri . Iruga ministerska mesta, nam-•eč zunanje ministerstvo, na- j •odno obrambo, javno varnost : n poljedelstvo. Isti dan, v če-' ;rtek, je bila nova vlada tudi se zaprisežena. -o-- ENOTNI PREVOZNI SISTEM V CHICAGI Chicago, 111. — Kakor so 'receiverji" obeh tukajšnjih :ransportacijskih družb, cestne in nadulične železnice, zagoto- j vili preteklo sredo sodniji, bo do 1. novembra prišlo do sporazuma, da se bo uvedel enotni vozni listek za linije obeh družb. S transferjem s cestne železnice bo se torej lahko nadaljevala vožnja na nadulični železnici in obratno. -o- PREVOZ POTNIKOV Z ZRAKOPLOVOM Nemškemu zrakoplovu Graf Zeppelin je ta teden preteklo pet let, kar vrši zračno prevozno službo za potnike in pošto. Napravil bo ta zrakoplov ponoven obisk v Zed. države, in sicer bo prispel v Miami, Fla., preko južne Amerike 23. oktobra. Ko bo zrakoplov obiskal chicaško svetovno razstavo, se bo iz Akron, O., vrnil v Evropo 28. oktobra. Na tem potu bo sprejel tudi omejeno število potnikov za prevoz, in sicer za nižje cene kakor kdaj prej. Vožnja bo stala iz Aki*on, O., do Seville, Španija, $600 za osebo, do Friedrichshafen, '•Nemčija, pa $650. Ako ko- NOVI NEREDI NA KUBI KRIŽEM SVETA — Lima, Peru. — pristaniškega mesta Cuzcp prihaja poročilo, da je v tamkajšnji o-kolici zbolelo 25,000 oseb na neki bolezni, podobni malariji. Na vlado se je napravila prošnja za pomoč. V tistih krajih je letos že 5000 oseb umrlo na malariji. — Neapel, Italija. — Z največjo svečanostjo se je izvršil ■prejem trupla letalca Pinedo, d je bil med poletom z Balbo ibit v New Yorku. Truplo je )ilo prepeljano semkaj in bo ;ransportirano naprej v Rim. — London, Anglija— Predsednik angleške državne ban-te, M. Norman, se je v četrtek c zrazil, da se razmere v Ame- 1 riki tako hitro spreminjajo, da r so danes popolnoma drugačne, r kakor so bile pred dvema tednoma, ko je bil on tam. -o--- JUDJE ŽALUJEJO OB NOVEM LETU Chicago, 111. — V četrtek in i petek so judje praznovali svo- < je novo leto, in sicer se po njih ] štetju pričenja zdaj leto 5694. '< Kakor pa se je izrazil neki njih i govornik v tukajšnjem j udov- : skem templu, niso imeli že več 1 stoletij tako žalostnega nove- : ga leta, kakor ga imajo letos, : in sicer zaradi Hitlerjevega , preganjanja Judov v Nemčiji. -o—— DAVKI V DRUGAČNI OBLIKI | Pariz, Francija. — Francoska vlada potrebuje denar za [pokritje primanjkljaja. Ne upa jpa si naložiti nove davke in tako se je poslužila drugega pota. | Razpisala je državno loterijo in uspeh je bil naravnost presenetljiv. V vrstah so stali ljudje in jčakali pred lokali, kjer so se prodajale srečke, in v par dneh bodo srečke tudi razprodane. Vlada namerava čez dva tedna razpisati novo loterijo. -o—- ŠIRITE AMER. SLOVENCA ga veseli, peljati se z Zeppeli-'nom v Evropo in ako ima pogrebna sredstva, se lahko priglasi na kakem uradu parobro- 'clne družbe Hamburg-Ameri- i can Line. Vojaštvo se pripravlja za spopad z uporniki. Havana, Kuba__Vse je pripravljeno za spopad. V četrtek je vojaštvo ponoči in podnevi zasedalo nove postojanke, postavljalo oddelke, opremljene s strojnicami, na strategične točke v mestu, kakor na križišča in na strehe poslopij, in podvojilo stražo okrog predsedniškega poslopja, ko so dohajale vesti, da uporniške čete zasedajo druga mesta na Kubi. Veliko preglavice pa dela se-"anji vladi pomanjkanje živil, i je v mestu že izredno občut-io; to dejstvo ji je bolj nevar-o, kakor pa uporniško gibanje. I -o--1 SKRBNO ZASTRAŽENO £ SODIŠČE 1 Oklahoma City, Okla. — J /ladne oblasti so postavile no- j 'e straže po poslopju sodišča, l t katerem se vrši obravnava l n-oti skupini, ki je obtožena, j la je ugrabila milijonarja < Jrschela. Stražniki so oboro- s šeni do zob in postavljeni na i /seh strategičnih točkah. Ob- . rtoja namreč strah, da bi gang- : st-erji ne skušali napasti sodni- i je in s silo osvoboditi svoje pri-1: staše, proti katerim se vrši ob- ji ravnava. -o-- KAZNJENEC ŽELI DELATI j: Tallahassee, Fla. — Oblasti j, tukajšnje kaznilnice so prejele J: od nekega.kaznjenca iz jetniš-1 nice v Cincinnati, O., prošnje naj bi ga sprejele k skupini kaznjencev, ki so zaposleni pri , graditvi cest. Mož, ki mu je ( ime Wm. E. Harrington, pravi v svoji prošnji, da se je naveličal sedeti v ječi brez vsakega j dela, in ker se razume pri gra- ( ditvi cest, bi želel, da bi bil , sprejet v skupino, ki, vkovana v železje, izvršuje to delo. Pripravljen je celo plačati prevoz za se in za paznika. Ravnatelj tukajšnje jetnišnice mu je odgovoril, da sicer ceni njegovo ponudbo, toda predno more biti sprejet, mora dokončati svojo kazen v Ohio. Črni dnevi kmečkega stanu Suha Krajina--Vsi stanovi govore danes o gospodarski krizi, eden bolj kot drugi toži čez njo. Cele trume brezposelnih romajo po deželi okrog kmečkih hiš in prosijo pomoči in podpore, kakor da bi kmet nič ne vedel za krizo. — Nedavno se je mudil dopisnik nekega ljubljanskega lista na Dolenjskem v Suhi Krajini, ki takole popisuje svoje doživljaje: Tri gospodinje so stale na vaški ulici in se nekaj pogovarjale. Vprašam, kaj se pogovarjajo sedaj, ko je čas kuhati kosilo. — Veste kaj, odgovori prijazna gospodinja, me bi že ikuhale, če bi imele kaj. Sedaj |smo zložile za četrt kilograma soli in čakamo, da jo fantek prinese iz štacune. Ce nam verjamete ali ne, vse tri nimamo več soli, pri hiši pa nobenega denarja. — Tako je pri nas na kmetih, nadaljuje. — Marsikje jedo neslano, ker ni denarja. Naš sosed je veljal za najbolj premožnega, pa je bil rabljen za davke in bi se rad rešil rubežni, zato je gnal kravo v bt. Vid na sejem. Pa si je moral, predno je šel na sejem, izposoditi od soseda hlače, da je lahko šel med ljudi. — Ta-le mali Francek, ki je bil danes prvič pri sv. obhajilu, pa je dobil oblekco za prvo sv. obhajilo na posodo tamle v oni vasi, ki je dve uri oddaljena, pri svojem bratrancu. Neki očanec je pripovedoval, da žito ni skoro nič obrodilo, cer mu je veliko škodil spom-adni in zgodnji poletni dež. 3amo prazna slama je molela kvišku. Pričakovali smo koruze, da bi bila vsaj koruza, pa jo je skoro popolnoma uničila poznejša1 suša. Neki mož, ki je pred kratkim prišel iz Nemčije — njegov oče je iz te vasi doma, mož je pa pozabil že slovensko govoriti — je šel na županstvo, da mu dajo kaj za . jesti. Dali so mu mernik koru-1 ze. "Kukuruz ist ftir die, Schweine", da je koruza za | svinje, je rekel. Mi bi jo pa ra-' di jedli, samo če bi jo imeli s čim kupiti. Ni denarja za davke, ne za hrano, ne za obleko, niti za sol ga ni. Danes — bila je nedelja — je birič oklical nad 20 rubežni za davke. Pa se od časa do časa pripeljejo k nam- rejeni gospodje in nam pridigajo, kako naj kmetje varčujemo. Pa varčuj, ko imaš prazno žitnico, prazno denarnico in prazen želodec. Vidite, hudo je pri nas na kmetih. J Dopisnik je šel še v krčmo, da se prepriča, koliko je resnice. Dasi je bila nedelja, je jbila krčma prazna. Na vprašanje, koliko krčmar stoči, je re-(kel, da mine včasih tudi teden, (ko ne stoči niti litra vina, dostikrat celo več tednov. Glede tr-'govine pa je odgovoril, da denarja niti več> ne poznajo, ker je kupna moč kmeta odvisna Isamo še od jajec. Ce kure zne- 3 kaj jajec, pridejo po sol ar z jajci, če pa ne neso, mo-ajo jesti neslano. Na kredit tudi prodajalec ne more dati, ker nima kapitala. — Tako je danes v Suhi Krajini na kmetih. — Žalostno. Smrtna kosa V Mariboru je umrla Josipi-na Marterer, vdova po železniškem uradniku, stara 66 let. — V Ljubljani je umrla Mihaela Šinkovčeva. — V Mariboru je umrla Marija Pichler, zasebnica, stara 80 let. --o- Nezgoda Janez Ježek, 591etni delavec iz Savelj pri Ježici, je peljal po Ljubljani voz, na katerem je imel poprej naložena drva. Konji so se mu nenadoma »plašili, da ni imel časa skočiti z voza. Padel je na tla tako nesrečno, da so ga vsled težkih notranjih poškodb morali spraviti v bolnico. -o-- Ocetno kislino je pil Zagorje, 6. sept. — V ponedeljek popoldne si je v Zagorju vzel življenje 411etni rudniški ključavničar Franc Korit-nik. V zadnjem času je znancem tožil, da ni vredno živeti, ker ima skromni zaslužek. Takemu govorjenju ni nihče posvetil pozornosti, ker tožijo ravno tako tudi drugi rudarji. V ponedeljek popoldne je šel od doma in stopil v neko gostilno, kjer je dejal, da bo živel samo še nekaj ur. Iz gostilne je šel v konzum, kjer je kupil četrt litra oetove kisline. — Steklenico je pozneje še kazal v gostilni ter dejal, da je to njegova smrt. — Ko je odhajal, so gostje opazili,da je pred gostilno kislino na dušek izpil ter vrgel steklenico proč. Sam je še krenil proti domu, na poti pa se je zgrudil. — Pozvani zdravnik mu ni mogel več pomagati in je nesrečnež v dveh urah po hudih bolečinah izdihnil, Zapustil je ženo in tri otroke, od katerih je najmlajši star šele tri mesece. -o- 30 požarov v treh letih na Bledu Blejska kronika beleži v zadnjih treh letih okrog 30 požarov in vsi so izbruhnili vedno v noči na nedeljo ali na ponedeljek. Ker se še v nobenem primeru ni mogel dognati vzrok, je gotovo, da vse to zločinsko delo vrši zlobna roka, ki morda iz naslade uničuje kme-tiške domove. V noči na ponedeljek je zopet zažarelo nebc in kmalu se je zaznalo, da vrši ogenj svoje uničevalno dele 'na tesarski delavnici ob cesti ki pelje v Ribno in Selo, lasi tesarskega mojstra Val. Kri 'stana s Sela, ki jo je zgradi šele pred nekaj leti. Zgorel« je več vagonov desk in velik« tesarskega orodja, kar je pno občutna škoda za mojstra. Sobota, 23. septembra 1933 Afta'ElUKANSK! SLOVENEC | fcMERIKANSKI SEOVENEC [ECPi m najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene 'Htl*> ^v Ameriki. Newspaper in Ameriea. jpg| Ustanovljen teta »91. Established 1891, lahaja rsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, iMon-Skljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST FUBIJISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO, Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 9849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago •Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL S544 'fetiO 1— — Naročnina: Subscription: Za celo leto________________$5.00 For one year _______________________________$5.00 Za pol leta_______i__2.50 For half a year--------------2.50 Za četrt leta___________________1.50 For three months ------------------- 1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto nn For one year_____.$6.00 Za pol leta ________3.00 For half a year----- 3.00 Za četrt leta______1,75 For three months ., , --1.75 ,H5|KjH NA$f Avstralija v skrbeh pred Japonci Napisal: EDGAR RICE BURR OUGHS (Metropolitan Newspaper Service) TARZAN, -GOSPODAR DŽUNGLE o 1931. by Edgar Rice Bunough:,. Im Ail rights reserved MNAR ■ pošiljamo T Jugoslavijo in d»uge-dele »ve- j ta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno «y»ite in »e cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko -denar prejmemo. Včeraj «o 'bile -noše cene: j •Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00 ............ 110 Din Za $ 5100 pošljite....^ -5,75 " Za "■$ 5.00 ............ 200 Din z« $10.00 pošljite....$10.85 ? Za $10.00 ............ 420 Din Za $15.00 ,pošljite...;$l6<.00 ; Za ^12.00 ............ 500 Din $20.00 ,pošljite....$21.00 .- Z«"$20i00 ............ 855 Din Za $25.00 pošljite....$26.00 , -Za $23,25 ............1000 Din $40.00 posljite....$41.2S ( Za $50.00 ............2175 Din Za $50.00 pošljite..:.$51.50 * "V hiši Ibn Jada so bile ženske aaposljene z •velikimi pripravami. Med delom so pa prisluškovale moške pogovore itd. Ravno tedaj je pripovedoval šejk !Jad, kako mu je; bilo prerokovalo, da bo nesel velika bogastva in nekako grajsko mesto Nimmr. "Kmalu bomo šli v El-Ha-bašh. Glej, koliko bogastvo nas čaka tarrikaj," je razpoloženo kriknil stari šejk. V naselju, kjer. je-vladal bogati' stari -šejk"ibn Jad so vladale istočasno-čudne razmere. Tam se je nahajal njegov hudobni brat Tollog in njegov sin, kateri je zalezoval mlado arabsko devojko po imenu- Atojo.-Sinu Tolloga je bilo ime-Zeyd. Ta je vedno, kierkoli je mogel se nastavljal in koketiral z mladenko, ki je nosila v vrču vodo, Sakor kaže 'šllka. Tako ' je koval i.'okobne načrte etari -šejk .Jad s svojim bratom Tollogom, ki ga z zanimanjem poslušal. Moj zamorski vodja Fcjuan pozna te kraje in mesto Nimmr. Znano mu je iz kraja, ■k.ter smo ga ugrabili. ^Satansko se smejal šejk, ■ko je pripovedoval, -kako bodo z -naslado trpinčili prebivalce 'Nimmra in mesta El-Habasha .n koliko bogastva bodo nagrabili. Več .ur sta debatirala/meti seboj iFahd in Men-log, kaj naj storita z Tarzanom, ga li naj umorita in pustita?,Zviti Motlog je nazadnje zma-•gfbs syojim nasvetom, češ, popeijimo ga pred našega i š^jka Ibn !}md in .on-naj o"dloži-kaj se <% njim stori. "Pojdimo!" je dejal Motlog-in Tarzana so odvedli kot jetnika seboj. '"Med potjo so lovili in streljali 'rasmi 'plen. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na' John Jerich (V pisarni Amerikffnskega Slovenca) 1B49 W. CERMAK 'RD. <0*MC&©0, Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ■Govorice, -da Japonci mečejo svoje oči tudi na Avstralijo, je bilo že večkrat čuti. Toda, ker je Avstralija v velikem členu Velike Britanije, se doslej take govorice niso jemale pre-resno v poštev. Zunanji svet še tudi zdaj ne veruje, da pride kaj kmalu do kaj takega. Ne mislijo pa tako Avstralijci sami. Ti so prepričani, da prej ali slej bodo imeli opravka z japonskimi imperialist!. Zanimivo je, kaj o tem mislijo vodilni državniki Avstralije sami. Bivši predsednik Avstralije, Hughes, je imel v Sydneyu govor na radiu, v katerem je opozarjal svoje rojake na vojno nevarnost v Tihem oceanu, ki je baje neizbežna. Mandžurija ne bo mogla dolgo zadovoljevati kolonizacijskim svrham Japonske in je zelo verjetno, da bodo Japonci od Avstralije zahtevali, cia prevzame previšek njihovega prebivalstva. Če bo hotela Avstralija ostati svobodna domovina belcev, se bo morala pripraviti na obrambo. Kakršen je položaj danes, bi se Avstralija ne mogla upreti močnemu japonskemu napadu. Radi tega mora Avstralija ojačiti svoja obrambna sredstva, da bi se mogla upirati sovražniku vsaj tako dolgo, dokler ne dospe britansko brc do v je. — Zopet ena, ki pove, koliko razne države zaupajo ena drugi z ozirom na mir.,.,,; r--- Nemške želje Te dni so Nemci priredili na vzhodu in na zapadli države velike nacionalne svečanosti. Na vzhodu je bila proslava db-'letnice zmage pri Tannenbergu. Proslava je bila pri spomeniku v Ildhensteinu. Udeležili so se je Hindenburg, llitler, "Papen, ostali člani vlade in predsednik pruske vlade Gohring. 'Hitler je v svojem govoru poudaril, da veliko delo. ki ga je izvršil Hindenburg pri Tannenbergu, zahteva od nemškega na-orda, da ostane Hindenburgovemu imenu hvaležen in udan. Da pa se tej zahvali da izraza, je vlada sklenila, Ha osvobodi posestvo Hindenburga v Neudecku vseh državnih in občinskih davkov, kar naj se prenese tudi na Hindenburgove nemške potomce. Hindenburg se .je zahvalil Hitlerju in med drugim izrazil svojo udanost in zvestobo bivšemu ekskajzerju, kateremu se zahvaljuje za to, "ker ,ga je postavil na čelo one vojske, 1 i je zmagala. Sprejema,vladni dar kot simbol povezanosti imena Hindenburg s prusko zemljo. Po tej svečanosti je Hitler s predsednikom pruske vlade Gohringom, pod kanclerjem von Papenom in vojnim ministrom Elombergom odpotoval z letalom preko Konigšberga v'Riigen-lieipi, kjer so se vršile velike manifestacije za priključitev saarske oblasti v Nemčiji. Teh manifestacij se jo udeležilo nekaj 10,000 Nemcev iz saarske oblašti, ki so prišli v Nieder-wa'ld. Tudi tukaj je imel Hitler govor in naglašal, da je dva milijona Nemecv odtrganih od Nemčije, vendar pa "je osta! most, ki vodi v nemško državo, popolnoma nedotaknjen. Hitler je omenil, da v inozemstvu trdijo, da se sedanji režim v "Nemčiji vzdržuje s silo. Hitler je izjavil, da ;ie pripravljen razpustiti parlament in razpisati nove volitve, ker je prepričan, d? se 'bo ogromna veČina nemškega naroda zopet izjavila za sedanji -režim. Dalje »je izjavil, da Nemčija ne želi vojne z drugimi, da ne zahteva ničesar tujega, samo zahteva, da bodo tudi drugim državam .pogodbe-svete in ne samo za Nemčijo, ki mora spoštovati one pogodbe, ki so ji bile vsiljene. Hitler je končal svoj govor z izjavo, da se želi Nemčija sporazumeti s Francijo, vendar pa tudi sedaj poudarja, da se Nemčija ne bo nikdar odrekla saarski posesti. -—_o--— Razna razkritja kažejo, -da-so mnogi bivši drzni ameriški bankirji, ki so v tej krizi propadli, bili bivši salunerji in razni mešetarji. Ako je to res, potem se ni čuditi, če se je z bankami godilo kakor se . je. "SHOWER" SMO IMELI |i Detroit, Mich. V nedeljo 'je 'bilo, dne -10. 1 septembra, ko me je Mrs. «3or-j ' she povabila, da pridem na Shower party, na njenega sina Martina, ki da se je naveličal samskega -Stanu. — Takoj se zamislim nazaj na leta, ko sem bil še na Nemškem,- kjer smo delali globoko-v majnah in smo imeli Shower vsaki dan,;kosmo-šli od dela domov. Zato sem ' tudi rek(21 Mrs. 'GorShe, tda -sem se že v -sbbdto poprej skopal,: da mi torej ni treba iti ;na shower, pa tudi, sem pripomnil, da nima ona tako velike: banje, da bi se nas več naenkrat lahko kopalo. — Ti prismoda neumna, saj se ne bomo kopali, ampak jedli in pili ga bomo, zraven tudi zaplesali in pa prezeble bomo šteli, kar bo kdo prinesel. — A tako, pravim jaz. Če je pa tako, bom pa že prišel, sem rekel ,in res je bilo vse tako, kakor je Mrs. Gorshe povedala. Bilo je zbranega veliko občinstva, veliko Martinovih prijateljev 'in prijateljev njegove izvoljenke Lucile. Bilo je tam tudin'sega v izobilju in smo se nemoteno zabavali do polnoči. Prezentov je pa bilo menda za celi truck. — Sedaj se *pa res izplača ženiti. Tedaj, ko sem se jaz ženil, sem moral vvse -sam •kupiti in še-ceilo na "puf\ -če j r(i'bilo dovolj denarja. — No-j voporočencema voščim obilo sreče v zakonskem jarmu. Ni dolgo tega, !ko sem prišel navskriž -z ženskami. "Ena je celo prišla nad !me te Ghicage in zavpila, zakaj da sem pustil Fathra Odila iz Detroita. —-Jaz pa vendar še nisem avan-■ziral tako visoko, tla *bi prišel do oblasti komisarja in "bi imel to reč v rokah. — Dobili smo pa sem gospoda Rev. Benigna Snoja in pa Rev. Augusta Svete. Bodita nam srčno pozdravljena in dobrodošla. Bog vaju /živi mnogo let v Dižtroitu. Mr. in Mrs. Kocjan, ki imata Beer Garden na Six Mile 'Road, sta 'Fathra 'Odila že dbiškala v JohnStownu in pravita, da se jima je tam prav dopadlo. Nazaj grede sta mi 'pa 'prinesla od Fathra Odila prezent, namreč eno veliko kolerabo. Za drugič se priporočam, da bi mi jih vsaj 'en bušel poslali, sedanja ni je prav dobro teknila. , Še nekaj moram omeniti v J ianašnjem dopisu. "Neki tukaj , :lobro poznani ifarft :je 'bil brez | dela, ;pa se je ;zittekei -s prošnjo k našemu farnemu patronu sv. Janezu Vianeju in mu obljubil prvo pedo, če dobi delo. Fant je delo dobil in svojo obl.jdbo tudi izpolnil. — Lepo bi bilo, če bi rojaki cele Amerike, ti, ki so brez dela, tako napravili in "tega fanta posnemali, da ''bi prve pede sem k nam .pošiljali. Kmalu bi trni .potom še n-ečjo katedralo »postavili. Steve Pdtcžnlk. --o- PRI S0ROD^!"KIH 'V COLORADO 'Cherryville, *Kans. »Kakor veliko naših rojakov po drugih državah, tako smo tudi mi sklenili, da gremo to poletje nekoliko okoli sorodnikov v drugo državo. Tako sva' se odpravila s-soprogom in o-troki in smo si priredili nekoliko počitnic ter se odpeljali prdti Colorado, odkoder smo prišli sem na farmo pred 21 leti. — Dne 22. avgusta smo se odpravili že na vse zgodaj zjutraj od doma. Vožnjo smo imeli pra-v lepo. Bil »je lep sbln-čen in prijazen dan, lepe gladke ceste, in šlo je vse 'kakor po žnoi*ci. 'Peljali smo se »kozi mesta in vasi in videli vsakovrstne reči. Po :l'8urni vožnji smo srečno prišli v Pu^blo, Go-lorado, k sorodnikom, k družini- Martin Kolbezen, katere smo s svojim prihodom jako iz-nenadili, ker smo kar tako prišli, ne da bi poprej kaj pisali. Zato so nas toliko prisrčneje •sprejeli. Ko smo se'takoj prvi dan dobro 'pokrepčali in se tudi do'brc prespali, smo se drugo j litre podali obiskat -še druge 'prijatelje na farme. Obiskali -sme družine John Cettta, Ariton Pritekel, Tony Pritekel in *Prari^ Boyc. Povsod so se nas razve selili, mi smo-pa občudoval njih lepo urejene domove skrbno obdelane njive in bujiK rastočo sladkorno peso, kuma re, buče in druge take reči. O pažati je, da se povsem rav naj o po oni narodni pesmi, k pravi: "Če ji ne boš prili-vala se gotovo posuši." Da, »res, tan prav pridno zalivajo in nama kajo zemljo. To sicer da veliki lela ,in truda, a jesenski pri- 1 lelki poplačajo ta trud in far- a nar z veseljem pogleda potem i la sad svojega dbla in truda, t i mu vsekako prinese tudi ne- J :oliko groša. Zato si pa lahko -:idajo in lepšajo svoje domove. ] Po dveh dneh smo se zopet i 'rnili nazaj v mesto in-dasi i majo pri Kolbeznovih lepo,'' noderno urejeno hišo, nas ven-|: lar ni strpelo dolgo notri. Men- : la ne bom veliko navskriž po- ]: 'edala, da smo se mudili v hišij ikoi-o samo, kadar smo se šli > lajesti in pa kadar smo tam ipali. Komaj smo prišli,-pa-smo ; 5opet odšli okoli in obiskovali prijatelje in znance ter si ogle-! iovali mestne znamenitosti. —' Videli smo, da se je IPueblo >v ;eh letih, kar nismo bili 'tam. /eliko spremenilo in olepšalo, le pa tudi že 20 let, kar si nismo mesta tako ogledovali in 20 let je že lepo število. — E'n ■ oeli dan smo si pa odločili, da smo šli v'gore.-Bili-smo na zna-j nem moštu Royal iGorge, ki je! najvišji mošt na svOtu, in se podali tudi na gore in vrhove, kar je bilo jako zanimivo. Posebno zanimivo je bilo voziti, se med tistimi Skalnatimi vrh o-J vi. — ^Hitro nam je spotekel teden maših .počitnic iin treba se i je -bilo vrniti domov. Radi bi bili obiskali -še -nekdtere naše prijateJlje o velikih uspehih zlasti v industriji, ki da so bili doseženi po NRA. — Dalje opišejo ti listi, da se je veliko brezposelnih zopet vrnilo na delo v tovarne in tako 'prišlo do lepega zaslužka, katerega niso pričakovali. Zato sedaj, tako je dalje zapisano, dajte hvalo svojim delodajalcem in zapravite denar v septembru, da boste s tem pripomogli delodajalcu za nova -naročila. — Ker je delavec malokdaj imel denarja za zapravljanje, mu mora zato list dajati navodila, kako naj ži-vi, da -svoj denar spravi zopet v promet. 'Cele kolone reči imenuje, '-katere bi naj kupili v tem mesecu. Jaz nisem gledal v časopisje za navodila, -kako -denar zapraviti v tem mesecu, pa žali- og »na rel. Preteklo pomlad -se je vdliko govorilo o javnih delih, kjer se )o lahko zaposlil vsak moški. 3isalo se je takrat po časopi-! iih, da dobi država Wisconsin. p500,000,000 posojila za jjavs ia dela. Obetalo se je to od neseca do meseca, da je že jesen pred durmi, pa ni o denarju ne o delu'nikakega sledu in y& naj brž e še to leto ne bo. Med tem pa 50,000 brezposelnih ljudi hodi od tovarne do tovarne za delom brez vsakega uspeha. Naš alderman G. W. Shmedeman :je pravil, da bo do meseca septembra "že "vse "v pravem tiru in Ha bo vsak imel delo, pa so se njegove besede ravno tako uresničile kakor Iiooverjeve, ki je vsakih šest mesecev pripovedoval, da je prosperiteta za prvim korner-jem. Govoriti, da pridejo dobri časi, seveda ni težko, vse drugače pa je delavcem dati dela in zaslužka. Kakor se vidi in sliši, se država Wisconsin ne briga posebno za delavce, oziroma za brezposelne, da "bi dobili delo. Ves delavski problem se lepo prepušti našemu vrlemu predsedniku 'Rooseveltu, da ga on spravi v pravi tir. Dal Bog, da bi se mu posrečilo. — Pozdrav čita*teljem. VW. G. Raly. -0- OTVORITEV ZABAV ZA ZIMSKO SEZONO Waukegan, -111. Gas «ur»an>jih 4n pikiti kov je minil za letos. Nastopila je jesen in prišla ibo zima. D« nam pa ne bo >v /zimskem ičasi -preveč -dolgočasno, -bomo imel ■po naših dvoranah razne zaba ve, kakor dramatične predsta ve, petje, godbo, basket iball ■keglanje .in še druge take -ve sele prireditve. -Ker imamo © tvoritev bo ki delamo v i Peru, 111., oddaljeno od tukaj ilkdkih sedem milj, Hcjer je pa jta-kole: Kompanijški ddlavci I zaslužijo-po "$5:00 na osem ur, ubogi kopač premoga zasluži pa po dva do tri dolarjev na osem ur. Pa '-ko bi vsaj delali vsaki -dan, bi -še bilo. 'No, sedaj smo začeli malo boljše, -poprej je pa'bilo res do konca slabo. Kar se tiče tukajšnje naselbine, so tu skoro sami Italijani. Slovenski družini ste samo dve in en pečlar. V bližnjem Greenville je pa več "Slovencev, s katerimi se dobro razumemo. Tam imamo tudi katoliško -cerkev Srca Jezusovega, katero u-pravlja 'Father "P^ter DiPa, ki " je po rodu'Italijan. ^Včasih -pride tja tudi "Rev. 'Vincenc ^ŠOlar in takrat šlišimo tudi -kaj slovenskega. Da pa ne boste mislili, da smo glede verskih reči tako zapuščeni, vam povem, da imamo "tukaj :Gecilian kliib, ki . velifco del«, z« -cei^tev. 'Seotem-l bra meseca in sicer 3. smo ime-i li tudi sv. birmo, -katero je pre-i jelo do 200-otrok iz štirih bliž-i njih n-aselbin: Greenville, . Mark, Standards in City »Point. Prihodnjo nedeljo, -24. sept., , se 'bo pričel pri nas sv. misijon, . 5ki bo trajal celi 'prihodnji teden. Tako 'bo vsem >dana prili-i *ka, da opravi svoje verske . dolžnosti, ki ^vežejo vstil-kega - katoličana v času sv. misijona. j — JLe zvoni, zvoni blagi zvom i daj dušam blagor sveti misi-) jon. i Obenem z dopisom pošiljam a tudi naročnino za list Amer. a Slovenec, -katerega tukaj vsi - radi prebiramo in ga komaj \ čakamo, da pride v hišo.—-iPo- - zdrav »čitateljem in n-aročni- - kom. Joseph 'Bregar. c -0- i ČLANICAM TMATEfRlMEGA 'DRUŠTVA ii BriHgevrlle, Pa. članicam omenjenega dru- h štva se naznanja, da bomo ime-o le skupno sv. obhajilo -v-nede-r- ljo, 24. septembra. — Dolžnost j- nas -vse veže, da se zopet zbe-(Dalje na S. str.') Wbota, 2«. septembra 1933 AMEftfKANSiCi ^LOVENSC Btran B NEWBURGSKI POPOTNIK P-o šolskem dvorišču je ožive- ; lo; nad 500 otrok, dačkov in 1 deklic, se -v odmoru na razno- s vrstne načine zabava. Eni zbi- j1 jajo žogo, drugi jo love, večji 1 in oni, ki obiskujejo višje raz-j: rede, se bolj resno drže, tisti, '. ki so šele začeli, bolj bojazlji- i vo ogledujejo vse to, pa mnogi : že znajo .posnemati starejše in : kričijo na ves glas. — Tu 1 pa tam se kdo prevrne v metežu in vrvenju, a kmalu'/je , >v«e zdravo, če ni ravno noga , ali glava odletela, da si jo mo- , i'a še poprej poiskati. Ta "živ-žov" so zaupali sta-riši fari sv. Lovrenca, častitim ; sestram- učiteljicam, da nadaljujejo njih vzgojno delo. Težka je ta naloga, kdor kaj pomisli, in odgovorna pred Bogom l' in ljudmi. Sola naj nadomesti I delo starišev in ustvari v mali, j' nedolžni duši pravega človeka, i »da bo dober državljan na tem, :in onem svetu. si, "Otrok je človeštvo," piše 'veliki francoski vzgojitelj. Vse ' 'božje in človeške oblasti: 'knez, duhovnik, oče, učitelj, , :gosposka, družina, družba, cerkev, vse je postavljeno zavoljo ' 'otroka. Vzgoja za pošteno živ- j 'ljenje, pouk, znanost, vero, vsa priznanja za pridnost, delo in ' 'čednost, končno celo previd- ^ nost božja, vse je zavoljo otro-1 ka, ker je tu od Boga in za Bo-:ga. Zato naj vse na tem svetu 'Otroka vzgoja, naj vse med se-'boj tekmuje, da se otroci izlivajo in vzgoje, naj vse pri tem velikem delu pomaga in ga pospešuje. Vzgoja namreč u-:stvarja veličino narodov in o-hranja njih sijaj, zabranjuje, njih razpad in jih--če so •padli — dviga. — Toliko važnost polaga francoz Dupou-'loup vzgoji. Odprimo knjigo našega slovanskega vzgojitelja Slomška, kaj on govori o tem VfcČnoni 'vprašanju. "Kriva vzgoja o-'•trok je slabih časov mati. Vsi 'nauki duhovski, vse postave ne 'bodo sveta zboljšale, če prav 'vzrejenih otrok ne bo. Slabo "vzgojeni otroci so bodeče trnje za celo sosesko. Slabo vzgojeni otroci polnijo ječe, temnice, prisilne delavnice, katere jim •že pretesne hodijo. Bomo dobili boljšo družino, gospodarje 'in gospodinje, boljše duhovske ;in svetne gospode iz napak odrejenih otrok? Oh, Bog se u->smili! Slabi otroci nam'le slabe kčase obetajo!" — toži škoi Slomšek brezbarven ni noben šolski predmet. Učitelj bo pri svojem i predmetu ali spoznal in pri-i znal čast in veličino božjo ali ) pa jo bo tajil. To že stori, če , o Bogu molči." — Naj pride-l nem k temu še-besede Slomškove (Veliko berilo 1854) : Mla- - dini naj sije solnce modre spo- - znave, naj pije žejna duša >£i-z sto vodo zdravega nauka. Za-. to je šola! 'Kakor pa daje le 3 solnce zemlji toploto in luč, - tako daje šoli pravega razsvetljenja in omike pomoč samo -'Bog _ Jezus Kristus, nebeški ljubitelj Otrok; in kadar je 'bila 'blagoslovljena hiša ®gipča-, na, v koji je Jožef gospodaril,1 tako bo blažena le tista šola, v kateri bo Jezus vsakega nauka začetek in konec. rBrat-je, take učite, tako storite in boste živeli vi in vaši učenci! — Iz navedenih navodil in besed lahko vsakdo spozna, zakaj hočemo katoliške šole — katoliški mladini, otrokom katoliških staršev. V stari domovini sta šola in cerkev vzajemno delali pri vzgoji mladine. Zato se nismo čudili, če smo brali marsikje nad šolskimi vrati napis: Pustite male k meni . . . Danes tudi tam taki napisi zgineva j o, ker imajo prednost oni v narodnem duhu. Takrat ni bilo potrebe za to, a tu in sedaj .pa smo v tej babilonski zmešnjavi prisiljeni ki temu, če nam je mar časni in. večni blagor .naših otrok. Tu velja beseda in opomin sv. Pavla Korinčanom: Drugega I temelja ne, more nihče položiti | Kazen tega, ki je položen, in j ta je Jezus Kristus. (I. Kor. S, ill.) Brezverska šola, šola brez verskega nauka, je proti volji Kristusovi, ki je klical in vabil mladino: "Pustite male k meni." — Šola brez vere je kot vrt brez solnca, ognjišče brez ognja, hiša brez ognjišča, telo brez duše . . . J "Pridna-šola mora "trojna biti: se doma začeti, v učilnici napredovati, v cerkvi pa dovr-ševati. Ako ena teh izpodleti, |vse tri kaj ne izdajo." Poduk 'mladine je prijazna .jutranja zarja za dušo. Se ne očedi drevesce, Jjo rastlo trnjevo, se ne požlahtni mlado drevo, ostane .grčav divjak. Ravno tako tudi Ideca. A svet se po samih šolah I ne poboljša, ako starši doma ;pravega dna ne položijo in šolskim učiteljem ne pripomorejo. Učitelji v šoli -krščanske nauke iz slov. mmi (Nadaljevanje z 2. afcnani >) remo pod Marijino bandero in skupno pristopimo »k sv. obhajilu. -— Cemjene članice, prosim vas, da se skupno zbeiiete •vsaj 15 minut čez osem, po starem času, ker v nedeljo ne bo več novega poletnega -časa, v šolski sobi, kjer se bomo vee zbirale. Ne -pozabite prinesti s 'seboj svetinje. Od tam bomo •potem šle v cerkev, kjer bomo ipro sv. maši zopet -nekoliko 'molile. prosim vas tudi, da -glasno molite za -menoj. ---Po-sv. rna- ,ši bomo, -kakor ,po na-vadi, imele sejo. — -Pozdrav. Predsednica. ■ whme.vv w>. »F1 mwu-—rsuo*. —mm'm' iii«m mi—« m.......mu j starši ,pri otrocih ne -spodko,pu- | jejo veljave. Vsaka oblast.rabi čast. Kako pa naj otrok uboga ■v šoli, če doma pred otroci obirajo, natolcujejo, vzbujajo mržnjo. V takem ozračju se vzrejajo uporniki, ne .pa ubogljivi otroci. In zato ni čuda, če je uspeh najboljšega učitelja brez uspeha. "Šola če prava ni, je boljše, če je ni." Ce je to res, potem je res tudi to, da šola, ako pod-pore staršev nima, je bolje, da je ni. S tem bomo dokazali, da so naše domače šole, naši duhovni vrtovi, ki so nam mile kot lastno oko. Vemo, kot 'Slomšek 'pravi: Dobro poučeni, lepo iz-irejeni otroci so nadepolno cvetje boljših Časov. Kjer je' nedolžnost doma, čičto življenje, otroška vernost in naravna prostost, tam vlada zlati vek, njih sodišče bodi župnij-\ ska šola. Škof Slomšek .je bil v vrsti onih, ne maloštevilnih pa o'be-nem največjih vzgojiteljev, ki postavljajo vero kot eclino u-spešno sankcijo vzgoji. Zato mu je bila, kot mora biti vsem katoličanom: Lepa cerkev in prostorna šola cele duhovnije čast in hvala, pa tudi haseik. -o- Ml SLOVENSKI -POGREBNI ZAWB V OHICACI Louis J. Zefraii 1941 W. CERMAK 'RD., dWCAGQ, ILL. Phone Canal 4611 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, .krste in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na -razpolago brezplačno. — Cene zmerne. ' " ' w w mo VREDNOST DOLARJA PADA Inflacija, ki so jo napovedovali že spomladi, prihaja v; vedno večjem zamahu. Ameriški dolar je danes vreden o-krog 64 do 65 centov. Temu primerno gredo navzgor-cene: blagu. To -vsak, ki kaj kupuje, že občuti in vidi. Razno blago se je podražilo za skoro GO odstotkov. N. pr. papir «a-knjige je poskočil od 40 do .60 odstotkov. Pohištvo se je podražilo Obiščite domovino POSLUŽITE SE ZELO POZNANE LINIJE cunard line in njenih brzih in velikih parobrodov preko Cherbourga: "AQUITAN1A" (45,647 ton) "BERENGARIA" (52,000 ton) SAMO 6 DNI PREKO MORJA Za nadaljnje informaciji' se obrnite na: MALESH & ARANZA JOHN ŽAGAR 3030 Werltworth Avenue, 2400 Wentworth Avenue, Chicago, 111. Chicago, 111. "NARODNA POTNIŠKA AGENCIJA 1664 Blue Island Ave., Chicago, 111. Tel. Canal 1233 CUNARD LINE CHICAGO, ILL. Rojaki v Jolietu, citajte! Naš -rojak MATH BERTCTHAN je zgradil na oglu RUSSELL IN CENTER ST. (En blok zapadno od Rivals parka) novo moderno lično poslopje, v katerem bo pod imenom "WyeircMg fa vera" or. h. m. mm. DENTIST 2159 Weet Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) rpeLM0«nsil-S317 CHICAGO vodil točilnico s 'pijačami, v zvezi s .plesno dvorano. Vabi nas, da -.ga Obiščemo dane« zvečer, dvorano. v -»iMrta, 23. septembra ko se bo vršil "grand OPENING" Vabljeni «o vsi, -stari in mladi, moški in ženske. Poslopje je prostorno in bo-za vse do-vol.i prostora, pa tudi -d ovoj j zabave. Počutili se bomo kakor v kaki gostilni v starem'kraju. SeŠli se "bomo znanci in prijatelji, sedeli prirmizah, kramljali med seboj in se prav po domače razveseljevali. Za tiste, ki se bodo hoteli zavrteti, bo na razpolago prostorna dvorana, V kateri bo DOMAČA GODBA svirala živahne komade, valcerje in polke. Sestanimo se torej DANES, V SOBOTO, vsi k veselemu večeru. PLUMBARSTVO Mi popravljamo vsa ,pluinbarska iela. — Inštaliramo kopahre, umi-/alne in kuhinjske sinke, toilete, po smerni ceni. — Račune plačujete lahko na obroke. Thomas Higgins PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE Tel. Canal 0610 . CHICAGO. ILL 2313 So. Oakley avenue, Praktičen snolitveiiik ZA .AMERIŠKE SLOVENCE JE MOLITVENIK 4SLAVA MARIJI9 katerega je spisal in sestavil Rev. K. Zakrajšek, med ameriSkimi Slovcnci. dolgoletni misijonar Kakovost Točnost Poštenost it WARM« — LEKARNA — . Posluje -preko 32 let. 2158 West Cermak Rd, ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. Molitvenih "SLAVA MARIJI" je pripraven za moške •in ženske, zlasti za člane Najsv. Imena in članice Krščanskih žena in mdter, ker ima tozadevne skupne obhajilne molitve. Tiskan z velikim-razločnim mastnim tiskam in je pripraven v tem -oziru za starejše in mlajše. Lepe pripravne žepne ottlike. VSEBINO IMA SLEDEČO: Jutranja molitev. 'Apostolstvo molitve, K. Srcu Jezusovemu, Posvetitev Materi Božji, Priporočitov svojemu pa-tronu, Angelovo češčenje. Večerna molitev. Prva sv. maša, kratke masne molitve. Tretja sv. maša, v korist vernim dušam. Blagoslov s presv. Reš. Telesom. Litanije najsv. Imena. Litanije presv. Srca Jezusovega. Litanije M-atcre Božje (lavrtttan-ske). Litanije sv. Jožefa. Litanije vseh svetnikov. Litanije sv. Terezije. 'Sv. -križev pot. Spovedne molitve. Obhajilne molitve Druge obhajilne molitve (za bogo- ljubne duše). Devetdnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu. Molitve in psalmi k Mariji Pomagaj. Molitev k preč. Devici zoper hude misli. Molitev k -Materi v potrebi in žalosti. Molitev '-sv. JcNŽefu v šili. Molitev v čast angelu »varilni. Molitev k sv. Cirilu in Metodu. Molitov k 'sv. Mohorju in Fortu-natu. Molitev pri volitvi stanu. Molitev otrok za starše. Molitev zakonskih in staršev. Molitev za umirajoče. Molitev za srečno smrt. Molitev k sv. Barbari za srečno smrt. Molitev ko se je duša ločila od telesa. Molitev za umrle starše. Molitev za umrle sorodnike in prijatelje. Molitev za vse umrle. Pesmi: mašne, obhajilne blagoslovile. Pesmi cerkvenega leta: adventne, božične, postne, velikonočne binkoštne, telovc. Marijine pesmi. Razne pesrtii. NOVE ZNIŽANE CENE TEMU MOLITVENIKU SO: Elegantno vezan v pristno moroško usnje, vatirane plat- "M I iMi.iM.nl mm rt— rtmi ir-m ivwt. »p »rnifnmt* ■■■ w ■iiiiiiiMMa«MMaM Začetna črka Einsteinovega krstnega imena, -veliki A pa kaže na trikot in odkriva Ein-Sternowo nadarjenost za matematiko in fiziko. HindenbaiTgov podpk-' kaže več simboličnih značilnosti. — Pred vsem je najti -v njem simbol sablje, kakršnomosijo.jahači. Nadalje se .iz tega -podpisa razbere poveljniška kretnja. Vsi znaki .pa govore, da je $iin-denburg zelo energičen in odločen. Isti tolmač pisave je odkril pri nekem kapitanu, da sliči njegov podpis figuri .ladje, pri nekem krotilcu, da kaže -njegov pod pis na bič. Tako -človek v vsem izdaja svojo naravo, 'ne da bi se 'tega zavedal. Seveda pa je tre!ba presojati pisavo ,:in podpis samo na podlagi takšnih ddkazov, ki niso 'nastali v nobenem afektu. -o- Sobota Izpod Golice SLAVKO SAVINŠEK. Povest z gorenjskih planin "Vem, bežiš pred menoj, Cilka," de Ivan in sname puško ter jo postavi v kot k peči, "čeprav ti nečem hudega." "Ne bežim, počemu li," se izgovarja dekle, ali v naglasu se ji pozna, da je trepet v njej. "Čeprav drugače praviš," potrdi Ivan prvo sumnjo. "Jaz pa ne morem drugače, Cilka, in ne grem od tukaj, dokler mi ne odgovoriš!" Oči mu svetijo globoko udrte in v obrazu mu leži bledica, ki bi je bilo Cilke še bolj strah, ako je ne bi že senčil mrak v izbi. "Kaj pa bi vendar radi?" ''Sama dobro veš! Že skoro leto dni ti govorim samo o tem!" "Povedala sem Vam že neštetokrat. Ne morem drugače!" "Moraš Cilka!" "Kako pa, če ljubim Matevža in sem se mu obljubila?" "Nisi še vezana ž njim, še moreš spremeniti !" "Ne morem, ne morem!'" se upira dekle z vso vnemo. "Moraš!" vzplamti v financarju in korak bliže stopi k Cilki. Dekle ne odgovori, ker ji beseda zastaja v grlu. Financar težko diha in tiplje za besedo, ki bi našla pot v dekletovo srce. Roke mu trepetajo, neprestano krili ž njimi pred seboj in jih izteza in proži, kakor bi hotel v daljo ž njimi seči, kakor bi hotel prijeti ž njimi drgetajoče dekle pred seboj. "Cilka, imej usmiljenje z menoj! Glej, na rokah te bom nosil, vse ti bom napravil, kar si boš zaželela! Vržem to uniformo, pokmetim se, v grunt se zagrizem z vso mlado močjo in noč in dan bom delal zanj in zate Cilka, samo poslušaj me in obljubi mi, da boš moja žena!" Cilko je strah pred besedami in očmi finan-carjevimi, ki v mraku svetijo še bolj skrivnostno in grozeče kakor pri belem dnevu. "Ne, ne!" odmaje z glavo dekle in se naslanja na zid, da bi mogla od financarja dalje stran. Tedaj se zgrudi Ivan na kolena pred njo: "Cilka, imej usmiljenje z menoj! V meni je kakor strup in kakor pekoč ogenj! Ne vzdržim dalje! Vse, vse naredim, samo reci, da preložiš z onim in da smem upati, Cilka! Cilka, bodi usmiljena, ker je prehudo in ne zmorem več!" Cilka plane v jok. Izza dlani, ki si je ž njimi pokrila obraz, se potoči solza, zdrsne skozi prste po roki in kane na roko klečečemu financarju. Kakor živa žerjavica ga speče ta solza, da skoči pokoncu, strga Cilki dlani raz obraz in jo z vso silo pritegne k sebi. "Cilka!" zaihti iz njega. Dekle pa ga sune od sebe z močjo, da se Ivan opoteče. "Pustite me!" Tedaj v fantu zagori. Oči mu preteče za-bliskajo, dlani se mu sprožijo v pesti in sikaje plane iz njega v ihteče dekle: "Pa še Matevža ne dobiš! Jaz ga pogubim, ubijalca!" "Jezus!" plane iz Cilke in ubogo, trpinčeno dekle se opoteče k mizi in sesede na stolico. "Da, pogubim ga kakor gotovo je Bog v nebesih in ti boš kriva, ti!" se trga iz financarja. Cilka glasno joče, v grlu jo davi in stiska. Financar stoji še vedno na istem mestu in v oči mu leze nekaj kačjega, nekaj satanskega, da bi se človek zgrozil, ako bi pogledal prav v njihovo dno in bi se mu lasje naježili od groze. Cilkin glasni jok umre v tiho ihtenje, v mračni sobi se sliši iz grozeče tišine ta tihi, suvajoči plač kakor tiktakanje smrtne ure in spremlja jo burno sopenje financarjevo, ki mu kri tišči iz srca v glavo in ga ihta sovraštva žene v strup, ki se zdaj prične razlivati iz njega: "Ti pa ga lahko rešiš!" Cilka prisluhne v financarjevo besedo. Strup iz Ivanovih ust teče dalje: "Pokaži, če ti je res kaj zanj. V tvojih rokah leži njegovo življenje in njegova poguba." Cilka se ozre v financarja. V oči ji leže rahlo upanje. Ivan nadaljuje s strupom: "Lahko porečem: ni bil Matevž, Tilen je u-bil onega! Izberi, Cilka: tu Matevž, pogubljen, mora na smrt obsojen radi uboja, ti pa sama, zapuščena; tam Matevž živ in prost, ti pa z menoj in moja žena! Izberi, Cilka!" Strup je pritekel na Ivanove ustnice iz obu-pajočega srca in se razlil v Cilkino srce, da ji zraste v strašno grozo izbire smrti in življenja. Dekle omahne na stolico nazaj, pred očmi se ji stemni, megla se ji vleže v razpaljeno glavo, v srcu zastane kri. Financar stoji nepremično kakor kip, desnico drži še vedno iztegnjeno pred seboj in levico z izproženo dlanjo ob sebi: na eni Matevževo življenje in prostost in lastno navidezno srečo ter Cilkino duševno smrt, na drugo Matevževo pogubo in lastno bridkost in Cilkino strašno bolečino zavesti že-ninovega pogina! Cilka tišči s čelom ob mizo, misli ji hočejo razgnati oklep lobanje in pognati možgane iz nje, iz srca sega v grozo zledene-la kri z mrzlo roko v vroče misli. Zato ne more ni ena prava misel v Cilkin razum, ne more odrešilna odločitev vanjo in v besedo, ki bi pretrgala to strašno napetost molčanja in prinesla uteho izgovorjenega! Samo eno plane v tišino iz nje in pretrga strašno molčanje: ' Jezus, imejte usmiljenje z menoj!" "Kakor ti z mano, Cilka!" In zopet tisti strašni molk, ki grozi, da se kot med dvema bregovoma razpet kamnit lok zruši v globočino in pokoplje pod seboj vse, kar zadene. "Kaj si izbereš Cilka!" teče strupeno iz Ivana, ki stopi korak bliže dekletu. "Ne morem, ne morem!" ihti dekle. ''Jaz tudi ne drugače! Izberi ti!" Tedaj se dvigne Cilka smrtno bleda in se zgrudi pred stražnika na kolena: "Jezus, imejte usmiljenje z menoj! Kaj sem Vam storila, da mi nož v srce zasajate? Saj ste človek, saj pravite, da me ljubite, pa ste strašni z menoj! Usmilite se me, ne morem drugače, ne morem Vas ljubiti, ker sem samo Matevže-va!" Strup pa se vnovič iztoči iz financarja, morda, da zalije grozo strašnega početja z ubogim dekletom: "Izberi, Cilka, reci!" "Saj ga ni Matevž ubil, Tilen ga je, krivo ste pričali!" se zlomi iz Cilke, ki spusti roke in vstaja. "In če sem?" "Gorje Vam, greh je!" "Raje greh ko brez tebe!" "O, Jezus, Jezus!" (Dalje prih.) -o- Katoliški Slovenci oglašajte »voje prireditve v "Amerikam tkem Slovencu"! TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vaa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva ~ Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred« no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec * 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. SIBIRIJA Sibirija je pepelčica. Razvpita je kakor najmrzlejša dežela sveta, kakor naselbina zločincev, kakor predpodoba od-Ijudne pokrajine, kakor kraj groze in strahot. Že ob sami besedi "Sibirija" strese človeka mraz. In čudi se, ee mu skuša kdo dopovedati, da so v Sibiriji tudi prelepe pokrajine in krasni ljudje in da čaka to deželo, ki je tako neizmerno velika, da bi postavil vanjo celo Evropo in še pol Atlantskega oceana zraven, sijajnejša gospodarska bodočnost kakor katerokoli drugo deželo na svetu. Veliki raziskovalec Frtihjof Nansen je imenoval Sibirijo "deviško deželo". To dejansko tudi je. Vse je odvisno od tega, da se to ogromno ozemlje zveže z ostalim svetom po gostejšem železniškem in kanalskem omrežju ter zračnem prometu. Potem se bo pepelčica Sibirija preobrazila v blestečo kraljičino. Kajti ta dežela krije neizmerne naravne zaklade in odpira trgovski podjetnosti in organizatoričnemu talentu tolike možnosti za razmah, da danes niti ni mogoče presoditi, kakšno gospodarsko veličino v zgodovni človeštva bo še igrala. Pomislimo samo, da je v Sibiriji prostora in hrane za neštete milijone prebivalstva. Za-padna Sibirija je itak že bila velika pšenična zakladnica sveta; sibirska zemlja pa krije tudi ogromne količine premoga, železa in zlata. Premogovniki v irkutskem okrožju obsegajo n. pr. sto in petdeset mi-ljard ton. Kakšno bodočnost odpira tako bogastvo! Ce govorimo o Sibiriji, mislimo veČina le na razmeroma ozek, komaj nekaj sto kilometrov širok pas na levi in desni ob velikih sibirskih železnicah. Toda samo od tehnike je odvisno, da prodre vedno više proti odljudnemu severu in pritegne tudi "tajgo", močvirno gozdno ozemlje, in še celo severnejše "tundro" v območje gospodarskega izkoriščanja. Tu paso sedaj pastirska domača plemena svoje ogx*omne črede severnih jelenov, tu so imele tudi svoja nedostopna zavetja "bele" in "rdeče" armade, ko je divjala sibirska državljanska vojna in so na obeh straneh počenjali nezaslišana grozodejstva. Ce se vozi potnik z ekspro-som iz Moskve v Vladivostok ob Tihem oceanu— vožnja traja teden dni, se pokrajinsko lice zelo menja. Zapadna Sibiri- ja s svojimi parkom podobnimi brezovimi logi, svojimi valove-čimi žitnimi polji in sočnimi travniki napravlja izrazito ljubek vtis. Srednja in vzhodna Sibirija je pa nasprotno gora-teja in ob Bajkalskem jezeru se nam odpira višek pokrajinskega veličastja. Strmo in ostro se dvigajo gole skalnate stene iznad vode, železnica se vije skozi neštete predore in galerije ob obali. Mogočno gorovje liki venec obdaja jezero, katerega opevane, z ribjim blagoslovom obdarjene vode se ble-ste v kristalni čistoti. Veličast-je in ljubkost te pokrajine je mogoče primerjati le s Švico. Po pravici naziva ljudstvo Transbajkalijo "Vrt Sibirije"; tu najdemo prostrano stepo in romantično srednje gorovje. A ne samo pokrajina, marveč tudi sibirsko prebivalstvo je bolje nego njegov glas. Pomislimo, da so to po precejšnjem delu potomci političnih zločincev in izgnancev, ki so spadali večinoma med najboljši človeški materijal Rusije. — Sibirec je še danes vekoma inteligenten, živahne narave in bistre pameti in je v njem malo tiste znane "široke nature" povprečnega Rusa. Sibirska zima je seve huda; toda saj imaš tako prijetno tople klobučevinaste škornje, sijajen kožuh, veselo trojko s kraguljčki in blesteče jasno zimsko nebo, v sobi pa vedno toplo zakurjeno peč, pa čaj in vodko. Ob vsem tem se sibirske zime kmalu navadiš. Pomlad plane v Sibirijo kar čez noč. Včeraj še led in sneg in mraz, danes že klijejo na travniku prve cvetlice. Poletje je kratko in vroče, jesen polna težke, žlahtne zrelosti. Pozni oktober utegne prinesti še pre-lestne dneve. Razen Rusov so v Sibiriji seveda še domača plemena. Ost-jaki in Samojedi v tundri, tu Buy handkerchiefs with what it saves It isn't necessary to pay 50* or more to get quality in a dentifrice. Listerine Tooth Paste, made by the makers of listerine, comes to you in a large tube at 251. Not« how it cleans, beautifies and protects your teeth. More-over it saves you approximately $3 a year over 500 dentifrices. Buy things you need with that saving — handkerchiefs are merely a suggestion. Uunhert Phai-macal Co. LISTERINE TOOTH PASTE 25c SUCH IS LIFE— jftnnt Lilli*——"Rir