Tke Oldest and Most Pojndar Slovene Newspaper in United States of America AMERIKANŠKI SLOVE NEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIf ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO,, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of f*ur Slovene Organizations) Najstarejši priljubljen slovenski Ust v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 223 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 18. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 18, 1933 LETNIK (VOL.) XLII Hi načrt z zlatom iispn - Opozicija proti Hitlerju OB NEMIRIH V PALESTINI SEDANJA VREDNOST DOLARJA SAMO 59 CENTOV. — NJEGA STALNO PADAN JE POVZROČENO VSLED DOMNEVE, DA BO V AMERIKI UVEDENA INFLACIJA. — ROOSEVELT HOČE POTISNITI FRANCIJO Z ZLATEGA STANDARDA. New York, N. Y. — Kljub temu, da ameriška vlada ni v sredo in v četrtek zvišala cene, po kateri namerava kupovati zlato v inozemstvu, je pa vendar ameriški dolar stalno padal, zlasti v Londonu, tako, da je tržna cena zlata bila višja, kakor pa je bila ponudba ameriške vlade. Dočim je Amerika ponujala že od torka naprej za \ unčo zlata $33.56, je pa stalo zlato, preračunano na sedanjo vrednost dolarja, na londonskem tržišču za unčo $34.85, in v primeri z veljavo v zlatu je imel v četrtek ameriški dolar vrednosti samo za 59 centov. To stalno padanje dolarja zlasti zadnje dni se pripisuje predvsem temu, ker zakladni-ški tajnik Woodin zapušča r.voj urad za daljšo dobo iz zdravstvenih ozirov; odstra-njen pa je istočasno tudi nje-■ gov podtajnik Acheson. Oba 5 omenjena moža sta bila znana kot zagovornika "zdravega" denarja in nasprotna inflaciji. Z njih odhodom se pričakuje, da je padla zadnja ovira za u-vedbo inflacije, in te domeve imajo svoj učinek na denarni trg. Zakladniško tajništvo bo v nadalje vodil H. Morgenthau, in sicer do povratka Woodino-vega, ako se bo ta sploh še kdaj vrnil. Morgenthau je vnet zagovornik Ilooseveltovega programa. Da predsednik Roosevelt s svojim programom zviševanja cene zlatu nima samo namena, znižati vrednost dolarja in s tem zvišati cene življenjskim potrebščinam, marveč so za tem dalekosežnejši načrti, se je že dolgo domnevalo. To domnevo pa je še bolj potrdil londonski list Times, ki je pred par dnevi prinesel članek, spisan od washingtonskega poročevalca, ki pravi, da je Roose-veltov cilj naravnost revoluci-jonaren. Namerava namreč prevzeti kontrolo nad mednarodnim tržiščem zlata in s tem dvigniti cene ne samo v Ame viki, marveč po celem svetu. Pri tem je njegov namen zlasti ta, da prisili Francijo, da opusti svoj zlati standard. Šele, ko bodo padle te zadnje ostarele razmere in ko se bo pravilno Uredila razdelitev zlata, bo mogoče na novi podlagi pireu-stvariti gospodarstvo sveta. In Predsednik tudi trdno veruje v svoj program in je odločen, da Ra kljub vsej opoziciji izvede do konca. -o- SMRTNA KOSA V petek jutro je preminul v zavodu v Dunning, 111., rojak John Asich, star 41 let, rodom °d Sv. Križa pri Kostanjevici. V Ameriki je bival 21 let in zapušča žalujočo soprogo in družno. Na mrtvaškem odru bo le-Zal v kapeli Louis Zefrana, od kjer bo pokopan v ponedeljek lutro iz cerkve sv. Štefana ob uri dopoldne. Sorodnikom globoko sožalje, pokojnemu pa in pokoj! NEMIRIH V PALESTINI TAJNA ~ OPOZICIJA Radikale! v Nemčiji izdajajo tajno male letake, na katerih pozivajo na odpor proti Hitlerju. Chicago, 111. — Da v Nemčiji ne drvi vse prebivalstvo tako gladko in brez vsakega upora za Hitlerjem, kakor se na zunaj kaže, je dokazal pred par dnevi komunistični vodja Jay Lovestone, ki je nepoznan pred kratkim potoval po Nemčiji in je temeljito opazoval tamkajšnje razmere. V govoru, ki ga je imel Lovestone v odboru neke komunistične organizacije, je pripovedoval, da v Nemčiji kljub neverjetno strogi vladni cenzuri izdajajo komunisti in socijalisti svoje liste in pamflete, s katerimi pozivajo prebivalstvo na odpor proti Hitlerju. Ti pam-fleti so izdani pod kakim nedolžnim, naslovom in v njih so izreki, katerih pomen razumejo le tisti, kateri so v to poučeni. Tako so socijalisti nedavno izdali take letake, koteri so nosili naslov "Galske vojne" Letaki obstoje iz skrajno tenkega papirja in tisk na njih je tako droben, da se mora rabiti povečevalno steklo, da se ga more prečitati. Z letakom je tudi prejel vsak naročnik svoje povečevalno steklo. Na teh letakih je stala sledeča objava: "Ker nam je od 22. junija naprej od vašega narodno soci-jalističnega vladarja prepovedano, da bi se smeli svobodno zbirati in razmotrivati o položaju, bodo obstojali socijalni demokrati odslej samo kot revolucij onarna stranka." Letaki so zaradi tega tako majhni in tenki, da jih lahko ena oseba nosi pri sebi velike množine, ne da bi postalo kaj sumljivo. Enake metode se poslužujejo tudi komunisti. Seveda se razdajanje teh letakov vrši strogo na skrivaj, kajti, pri komur bi našli naziji kako kopijo, bi utegnil to plačati s smrtjo. -o-- REKORDEN MRAZ V CHI-CAGI Chicago, 111. — Kakor ni letošnje poletje prizanašalo Chi-cagi, tako ji je tudi zima že v tej zgodnji sezoni pričela kazati vso svojo strogost. Dva dni zaporedoma, preteklo sredo in četrtek, je živo srebro padlo na 10 stopinj nad ničlo, kar je najnižja temperatura, kar jih ima to mesto zaznamovati v tej zgodnji sezoni. Ni trpela pa samo Chicago pod tem mrzlim valom, marveč c^li osrednji za-pad je občutil vpliv mrzlih vetrov, ki prihajajo iz Kanade. V nekaterih krajih je bilo še hujše in ponekod je temperatura padla celo 'pod ničlo. »IRITE "AMER. SLOVENCA"! Slika je bila vzeta ob priliki enega zadnjih izgredov v Jeruzalemu, kjer so Arabci pr irejali demoristracije proti povečanemu vseljevanju Judov v Palestino. Policija skuša upo-staviti mir med izgredniki. ZA ZVEZO Z EVROPO Načrt za reden zračni promet preko Atlantika. -0- Washington, D.C. — Ameriška vlada ima v načrtu, da bo podvzela poizkušnjo, da se ustanovi med Ameriko in Evropo reden promet po zraku. Prva poizkušnja bo obstojala v tem, da bo zgirajeno sredi morja plavajoče letališče, ki bo puščeno nekaj časa, da se bo videlo, ali se bo moglo ustavljati valovom. Ako se bo to izkazalo kot zanesljivo, bo nato postavljenih vrsta takih letališč po morju, na katerih bodo lahko pristajali aeroplani. S tem se za pot med Ameriko in Evropo ne bo potrebovalo več kakor 24 ur. NADALJEVANJE POGAJANJ Upanje nfe sporazum v pogajanju s sovjeti. —o— Washington, D.C. — Pogajanja s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve, Litvinovim, so zadela na mnogo več težkoč kakor se je sprva domnevalo. Vendar pa se je v Četrtek izrazilo novo upanje, da se bodo pogajanja uspešno iztekla, in sicer še pred petkom. Ta dan je namreč Roosevelt odšel na kratke počitnice in izrazil je željo, da bi se prišlo do sporazuma in do priznanja sovjetov pred njegovim odhodom. -o-- --o- — Tokio, Japonska. — Med višjim častništvom japonske mornarice so se izvršile velike izpremembe in premestitve. U-gotavlja se, da so bili zdaj postavljeni na odgovorna mesta taki, ki zagovarjajo, da se mora mornarica ojačati. "RACKETT" TAKSI VOZNIKOV Waukegan, 111. — Tukajšnje oblasti so sklenile ukrepe, da končajo navado, ki so jo imeli nekateri tukajšnji taksi vozniki. Ako so videli kak mlad par, ki se je nameraval poročiti, so ga odpeljali h kakemu mirovnemu sodniku, od katerega so nato zahtevali provizijo od pristojbine, ki mu bila plačana, oči. KRIŽEM SVETA — Bukarešta, Rumunija. ■— Nova rumunska vlada pod premij er jem L G. Duca je odredila, da se razpuste dve fašistični orga::i',:acijvki so si po zgle-. .u nemških fašistov vzele za cilj preganjanje Judov. — Rim, Italija. — Mussolini je preteklo sredo imenoval svojega nečaka, Vito Mussolini j a, urednikom in glavnim poslovodjem svojega lista, Popolo d'ltalia, ki ga izdaja v Milanu. Vito je sin pokojnega premi-jerjevega brata Arnalda. — London, Anglija. — V ječa sta bila obsojena dva znana finančnika, namreč M. C. Har-man in B. Conigrave, ker sta svoječasno pri neki korporaciji, pri kateri sta imela vodilna mesta, sleparila delničarje. -o-- -NSKA UBILA SVOJO TEKMOVALKO Dallas, Tex. — Razjarjena nad tem, ko je zvedela, da ima 301etna Mrs. Pearl Hall razmerje z njenim možem, je Mrs. L. W. Boone-.. preteklo sredo povabila svojo tekmovalko na svoj dom in tamkaj vpričo moža oddala nanjo smrtonosen strel. Žena je prišla po Mrs. Hall pod pretvezo, češ, da želi njen mož govoriti z njo; Hali žene ni poznala. Morilka se zagovarja s tem, da je bila po neki stari tradiciji upravičena do umora, ker je rivalka prišla v njeno hišo. -o-- BANDIT UŠEL 16 POLICISTOM Chicago, 111. — Detektivi in policisti iz Indiane in iz Chica-ge so preteklo sredo imeli že takorekoč v roki proslulega bandita Johna Dillingerja, ki je že več tednov teroriziral s svojo bando srednjo in severno Indiano; kljub dobro nastavljeni pasti pa jim je zviti zločinec vendar ušel. Dillingerja so njegovi pomočniki 12. oktobra s silo dobili iz ječe v Lima, O., pri čemer so ustrelili šerifa. Cela tolpa se je nato vselila v In-diani. V sredo so oblasti zvedele, da mora iti Dillinger k nekemu zdravniku v Chicago. S pomočjo chicaške policije so obkolili njegov avto. Imel pa je na njem steklo, ki je bilo varno pred kroglami. S strahovito naglo vožnjo in s pomočjo strojnice, s katero je njegov spremljevalec streljal na policijo, je izuinil zasledovalcem izpred Iz Jugoslavife VELIKI SENAT V NOVEM MESTU SODI O GROZOVITEM ZLOČINU MALKE MALIJEVE, PO DOMAČE ANŽLO-VARJEVE V ŠT. VIDU PRI STIČNI, KI S F. JE IZVRŠIL V NOČI OD 25. na 26. APRILA LETOS. — NOVICE. v* _ Šentviška morilca pred sodbo tem lahko rekel, da se je izvrši' Naznanilo številka 5. SJ&'XL ............■ ............. ——--— velike "New Deal" kampanje za "Amerikanskega Slovenca". Še nobena kampanja doslej ni nudila tekmecem tako sijajnih nagrad v blagu in denarju, kakor baš ta. Vsi, ki se zanimate za to kampanjo, pojdite na delo takoj. Priglasite se na podlagi določenih pogojev v pravilih kampanje čimpreje. Skušajte biti prvi! Pokažite, da se za dobro stvar zani-m&te! Pokažite, da vam je katoliški tisk pri srcu! Komurkoli še kaj ni jasnega, bi rad še kako pojasnilo o tej kampanji ali o čem koli, naj piše na upravo lista, ki bo z veseljem in drage volje pojasnilo vse pogoje in vse drugo v zvezi s to kampanjo. Vsem dragim prijateljem in somišljenikom ''Amer. Sloverica" pa kličemo: VSI NA PLAN IN V VRSTE! VSI V KAMPANJO, DA BO TA KAMPANJA NAJVEČJA, KAR JIH JE BILO! Novo mesto, 25. okt. — Zadnji del šentviške žaloigre, ki se je zvršila s strašnim umorom Amalije Malijeve, po domače Anžlovarjeve, v noči od torka na sredo 26. aprila letos, se je pričel danes pred novomeškim velikim senatom. V Novem mestu in v Šent Vidu, kakor tudi po celi Dolenjski, je vladalo zadnje dni mrzlično pričakovanje, o razpravi zločina, ki mu ni para v zgodovini Dolenjske. Strahoviti umor si je zasnoval sam mož pokojne, Andrej Mali, doma iz Križ pri Tržiču na Go-rejskem, ki se je poročil z omenjeno Amalijo Anžlovarjevo 24. januarja 1932. Umoril je pa Amalijo Andrejev brat Tone Mali, ki je na Andrejevo pismo nalašč za to prišel na Dolenjsko in se tri dni skrival na seniku, kamor mu je Andrei nosil jedi in pijače ter mu tudi natanko razložil kako naj ravna in vso reč izpelje. Oba brata je pa podpihovala in navduševala za umor Marija Golmajerjeva, rojena na Golniku, izučena šivilja istotam. Golmajerjeva je občevala z Andrejem še poprej, ko se je poročil z Amalijo in tudi potem sta se večkrat sestajala na njenem. domu. Potožil ji je večkrat, da se čuti zelo nesrečnega v zakonu in da bi se najraje ločil, ali kako napravil, da bi se onadva vzela. Golmajerjeva ga je pa potrdila v tem, naj ženo umori. Pridobila sta za to Andrejevega brata Toneta, kateremu je Andrej obljubil, da mu bo dal za to delo toliko, da bo lahko brez skrbi živel. An-žlovarjeva Amalija, Andrejeva žena, je bila namreč iz bogate hiše in sta živela na posestvu njenih starišev v Št. Vidu pri Stični. Amalija Anžlovarjeva, je bila ne samo bogata, ampak tudi silno dobrosrčna, ponižna iz obražena ženska, medtem ko je bil Andrej surov potuhnjenec z dobro namazanim jezikom, ki se je pred drugimi vse drugačnega kazal, kakor pa je bil v resnici. Znal se je tako napraviti, da so mu sosedje verjeli in ga nekateri celo spoštovali, zlasti ko ni Amalija nikoli nič potožila o svojem trpljenju pred njim. Ona je dobro vedela za njegove pregrehe, da je sodeloval že pri raznih umorih, vendar ni tega nikomur razodevala, niti pred njim potožila, dasi je tudi on vedel, da ve. To ga je morda tudi pripravilo do tega, da je usodne noči poklical brata, ki ga je imel skritega na seniku, kakor je že zgoraj omenjeno in ga vodil v hišo, kjer je ta v njegovi prisotnosti umoril njegovo ženo na grozovit način, prerezal ji je vrat do kosti in ji prizadejal še dragih 18 večjih in manjših ran. > Dasi ni šlo tako, kakor pta s* zmenila, ker po tem bi-bil-mo-ral Tone Amalijo ustreliti, njega pa le lahko raniti, da bi po- roparski napad, je vendar mislil, da se mu je stvar izborno posrečila. Bi se tudi bilo posrečilo, če bi ne bilo med sosedi nekaterih ostrovidcev, ki so sumili da pri Andreju ni vse tako kakor se na zunaj vidi in če bi ne bile nekatere osebe videle, kako se je Tone Mali peljal par dni pred umorom na Dolenjsko in so nekateri prepoznali, ko se je po umoru peljal z Andrejevim kolesom iz Št. Vida. To je pomagalo, da sta bila oba brata kmalu aretirana in s njimi tudi Marija Golmajerjeva z Golnika. Na sodno razpravo se je nabralo nad 100 ljudi v porotno dvorano, ki so z napetostjo sledili celi dolgi obravnavi do konca. Vsi trije so se dolgo časa branili in se na razne načine poskušali izviti, pa se jim ni posrečilo. Ljudstvo pa z nestrpnostjo pričakuje pravične obsodbe za to strašno dejanje. -o- Karel Pollak — 80-letnik Dne 26. oktobra je obhajal mnogim znani usnjarski tovarnar Karel Pollak, 80 letnico rojstva. — Rojen je bil v Tržiču na Gorenjskem. Od svojega očeta je prejel 2000 goldinarjev, s katerimi je pričel kupčijo s kožami. Po nesrečnem naključju je izgubil skoraj vse. Znova se je oprijel iste kupčije in tako uspešno napredoval, da je bilo za časa vojne, njegovo usnjarsko podjetje največje v stari Avstriji. Izdeloval je tudi za inozemstvo, tako za ruski carski dvor, za Angleško, Francosko in druge države. Danes so njegove tovarne, po krivdi drugih, ki so vodili podjetje, v drugih rokah. -o- Huda nesreča V Framu pri Mariboru se je hudo ponesrečil 33-letni bivši železniški nastavljenec Franc Poljane. Sprožila se mu je puška in strel ga je zadel v prsi ter ranil tudi trebušne organe. -o—-- Dve obleki je nosil Nedavno se je nekega večera na zagrebški promenadi spre-h j al boljše oblečen človek, pri katerem je stražnik opazil, da ima na sebi dve obleki. Izkazalo se je potem na policiji, da je možak obleko ukradel in si jo oblekel vrh svoje, da mu ni bilo treba nositi v rokah. .....o- Prijet vlomilec Škofjeloški orožniki so vjeli prav nevarnega poklicnega vlomilca Karla Notarja, doma iz \ ač pri Moravčah, vdovca, po poklicu tesarja, ki je pustil svoj pošteni posel in pričel krasti m vlamljati ter postal ljudem prav nevaren. t , -o- Hočete zaslužiti lepo nagrado? Dobro, prijavite se in v kampanjo "Amer. Slovenca" se podajte! AMER1KANŠKI SLOVENEC Sobota, 18. novembra 1933 IjfcMERIKANSKI SL'OVENEC ESfil in na jstarejši slovenski i The first and the Oldest Slovene list v Ameriki, Newspaper in America. jPPP Uatanovljen (eta 1M1, KcUbliifaed 1111, I shaja Teak dan razun oadelj, pen®. Issued daily, »xcept Sunday, Mon- ■dikov in dnevov po prasnikih. day and the day after holidays. £ Iidaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO, ' Naslov uredništva in oprava: Address of publication offica: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago i Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 «£«•). it' I"- ' ' " ■ Naročnina: Subscription: Ea celo leto------$5.00 For ene year_____________$5.00 Ea pol leta------2.50 For half a year___• 2.50 Ea četrt leta-----------1.50 For three months___________1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto-----_$6.(K) For one year_____$6.00 Za pol leta------3.00 For half a year____3.00 Za četrt leta----1.75 For three months_____1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. vsake vrste gazolin, samo da bi prišel bolj daleč naprej. Ne smem pri tem pozabiti omeniti našega ohajskega Zeppelina. ki nikakor noče zaostati za drugimi. Moštvo tega Zeppelina je vedno na straži in pripravljeno za protinapad. V tem imamo že nekaj skušnje. Oba voditelja sta jako dobro izvežbana in sicer vodita naš Zeppelin George Panchur in Anton Rudman, prvi tajnik dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ,, drugi je pa maršal istega društva. Kadar 'kateri teh dveb prime za vodilno kolo, se takoj Zeppelin pomakne precej daleč naprej, za več milj. Zvita sta pa oba, ker nikomur ne izdasta svoje iznajdbe, kaj stavita v stroj, da jo tako dobro reže naprej. Gotovo imata kake posebne vrste gasolin in olje. — Prav imata, vsak se naj sam potrudi, da iznajde kaj novega. Pripravljeni pa bodimo vsi za kak poduk, posebno na sejah se lahko veliko dobrega izve, samo sej se je treba udeleževati, pa se kmalu kaj zapomni, samo če eden hoče. Članstvu dr. sv. Jožefa štev. 169 KSKJ. je menda gotovo že znano, da priredi društvo običajno prireditev z zabavnim večerom dne 29. novembra, to je večer pired zahvalnim dnevom. Še vsako leto je bil ta zabavni večer nad vse dobro in pohvalno obiskan, tako mislim, da bo tudi letos. Odbor, ki je za to odbran, nam obeta, da bo veliko zabave za vse. Vsak član in članica je prošen(a). da je ta večer gotovo navzoč-, (a) pri tej zabavni prireditvi. Vstopnice so po 25c. Gospa sreča, ki je tudi povabljena, bo, srečnemu udeležencu podarila prav lepega purana, ki bo prav prišel za naslednji dan. Na svidenje torej bratje1 in sestre zvečer, 29. nov., da se malo po-veselimo in pozabimo naše vsakdanje .križe, ki nas vedno bolj pritiskajo k tlom. — Pozdrav čitateljem tega lista. Jcihn Mesec. TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE (Metropolitan Newspaper Servica) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS G1931, by Edgar Ricc Burrouijlii. Inc. All rights reserved. POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! iemKf^fhmumimttiigimen '"»SaSisgiifiiKgs Ako je poleg Vašega imena številka 11—33, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite ^naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. tTT«l«tM AMERIKANSKi SLOVENEC. 1849 W. 22nd St., Chicago, III. "Si že kbdaj islišal od mesta Nimmr," pravi Zeyd. "Da' včasih, od galla divjakov, .ki so o tem govorSli," reče Tarzan, "a sem si mislil, da ni v tem več resnice, kakor jo je v starih pripovedkah. In j tako," reče pol sam za se, "Ibn jajd se je na ta'fee besede podal na tako težko jn nevarno pot.'" — Kdo bi bil oni beli človek, ki, j« prišel k Ibn Jadu, Blake aH Stimbol, ni mogel izvedeti od' Z»yda. Istočasno, ko jo šejk krenil bolj proti severu in Tarzan proti jugu, je med šejkovimi ljudmi pričelo vreti. Tollog, šejkov brat je netil med šejkovimi ljudmi upor. Pejjuan, suženj iz rodu Galla je potrpežljivo čakal prilike da se reši in Stimbol je bil še vedno jetnik. Ateja, šsikova hči, je zelo žalovala za Zeydom in tako se je nekega dne sama sestala s sužnjem Fejjuanom. Priloženo »vam pošiljam evoto f................. ritev moje naročnine za "'Amer. Slovenca**. ■ "Ti, Fejjunn, ki si bil tukaj rojen," pravi A-teja, "kaj misliš, je ii Zeyd srečno prišel sam skozi to džunglo v mesto El-Guad?" "Ne!" kratko odvrne Fejjuan. Atcjo prime na jok. "Fejjuan žaluje s toboj, Ateja-," reče Fejjuan, "ker Zeyd jc bil dober." — Potem Atsja .posluša Fejjuana, kako je Fahd prepričal šejka, kot da mu je Zeyd res stregel po življenju. ca obno "Allah te naj blagoslovi, Fejjuan, ker si mi to povedal! Jaz ii bom to že poplačala," reče žalostno Ateja. "Bom že našla priliko, da se krvavo maščujem nad Fahdom, zaradi Zeyda!" — Več dni pozneje se je ob gorovju, iprofci pravljičnemu mestu Nimmr, pomikala šejkova karavana in iskala vhoda v mesto Nimmr. Galla divjaki, so iia imeli med seboj vojno posvetovanje, zaradi Arabcev, ki so ravno prihajali. Natlov Mesto______________ v tem ni nobene izjeme. Kjerkoli more kdo dobiti kakega novega naročnika, ga niaj dobi. V ostalem pa se naj vsak ravna po pravilih in določbah za to kampanjo. V listu "Amer. Slovencu" bomo vsak teden poročali o kampanji in objavljali glasove. POSEBNO VAŽNO za vse kandidate in agitatorje je to, da je glasovanje razdeljeno v dve dobi in sicer od 20. NOVEMBRA 1933 PA DO 31. DECEMBRA 1933. V tej dobi bodo šteli glasovi od novih in starih naročnikov še enkrat toliko kakor bodo potem v drugi dobi, OD 1. JANUARJA PA DO 28. FEBRUARJA 1934. Zato bo v korist vseh kandidatov, da se po-1 dajo z vso silo na delo sedaj v prvi dobi, do 31. decembra. Zdaj pridobivajte nove naročnike in si s tem nakopičite kar mogoče visoko število glasov. Pazite torej na to, da boste vsi kar največ morete napravili v tej prvi dobi. Predragi prijatelji in somišljeniki "Amer. Slovenca"! Kampan'ja je zopet tukaj. Na noge! Pokažimo, da nas slabi časi še niso štrli, da je v nas še življenje za dobro Stvar med nami. Od nas vseh zavisi uspeh ali neuspeh. Mi hočemo uspeh, mi hočemo zmagati, zato prijatelji v boj za "Amer. Slovenca" — da mu priborimo častno zmago! Naša "New Deal" kampanja Prihodnji ponedeljek, 20. novembra, otvarja "Amerikan-ski Slovenec" veliko "New Deal" kampanjo. Za kak namen je ta kampanja prirejena, smo že zadnje dni pojasnovali. Gre se za povzdigo dobrega tiska med nami in dešlovati za razširjenje dobrega katoliškega tiska je nas vseh katoličanov^ dolžnost. To vemo vsi. Načinov, kako delovati za razširjevanje dobrega tiska, je več. Vsak somišljenik in prijatelj dobrega tiska lahko stari nekaj, če le hoče. Vsaka dobra beseda izrečena v prilog katolfi škega tiska ob pravem času, veliko pomaga. V tem se lahko veliko učimo od nasprotnikov. S kako vidnim navdušenjem omenjajo vse, kar čitajo v svojih listih, samo da obračajo pozornost na svoje časopise, dobro vedoč, če vzbudijo v svojem bližnjem zanimanje za razne novice, povesti itd. v njihovem časopisu, da bodo ti pirej ali slej segli po njem in cilj bo dosežen. Tudi katoličani moramo biti vneti agitatorji. Ko čitas v svojem katoliškem časopisu kako zanimivo novico, povest, alt kaj drugega, pripoveduj to svojim znancem, kadar prideš med nje. S tem boš dvignil med njimi zanimanje do lista, da bodo tudi oni segli po njem in ga začeli citati. Tudi katoličani moi-ramo postati vneti agitatorji za svoje časopisje, ali pa nas bodo nasprotniki prekosili. Pred nami ste samo dve poti, ali vedno naprej, ali pa nazaj. Po kateri poti bomo hodili3! Ako si želimo uspeha in napredka, ako želimo, da bode naša društva, naše organizacije, naše župnije in vse, kar je katoliškega, napredovalo, tedaj moramo hoditi samo po eni poti, in to je naprej. Na prej do večjih in večjih uspehov! Li3t "Almer. Slovenec" prisrčno želi, da bi imel tekom te svoje velike letne kampanje v prav vsaki slovenski naselbini v Ameriki kandidata za popularni kontest, kakor tudi za bogate nagrade v denarju in blagu, ki so razpisane v tej kampanji za one, ki bodo delovali za list v tej kampanji. List "Amer. Slovenec" prisrčno želi, da bi bilo mogoče poslati glavnega zmagovalca ali zmagovalko v stari kraj na izlet, kakor obljubljeno v (razpisanih nagradah. Ali fci ne bilo lepo, ko bi prišel v stari kraj na izlet glavni zmagovalec ali zmagovalka v imenu naročnikov "Amer. Slovenca"? Gotovo bi bilo to nadvse častno. To bi pokazalo, da smo ameriški Slovenci vi- j soko zavedni, da znamo ceniti našo staro dediščino "Amer. Sle- J venca", ki so ga nam zapustili Msgr. Buh, preč. g. Sušteršič in dtmgi naši velezaslužni pijonirji. Pokazali bi naši stari domovini, da 87i:o vredni potomci naših pijonirjev. In kako to doseči ? Prav lahko to čast dosežejo marsikje, samo če imajo dovolj poguma. Da, popima je potreba! Preberite vsi točno in natančno kontestna pravila in se po njih ravnajte. Preberite vsa določila glede razpisanih nagrad v blagu in denarju in se po njih ravnajte. Ako komu ni kaj jasnega, naj takoj piše na upravo lista in bo dobil vsa pojasnila. Glavri pogoj za nominacijo ali priglašenje kandidata je nov naroerik, kakor to jasno določajo pravila. Zato vsak takoj na dele. Pridobite enega novega naročnika in se čimprej prijavite za kandidata. Agitacija za nove naročnike mora nastati živahna, bolj kakor kedaj doslej. Polje za agitiranje je neomejeno. Vsak agitator ima pravico agitirati kjerkoli hoče, v katerikoli naselbini, i COLL1NWOODSKE IN DRU-I GE NOVICE Cleveland-Collinwood, O. Dne 7. novembra so se vršile mestne volitve za mesto Cleveland. Mesto je zopet izgubilo demokratskega župana Miller-ja.Na njegovo mesto je stopil republikanec Daves, ki je sedaj že četrtič izvoljen za cleve-landskega župana. Tako nas bo zopet bičala republikanska i palica. — Kar se tiče nas Slovencev in Hrvatov, smo v veliki večini storili svojo dolžnost. Ne smem pa reči, da vsi, ker so nekateri že pozabili na udarce od strani republikancev, za kar bomo sedaj vsi občutili. Večinoma je pa največ kriva takega izida velika množica čirncev-volilcev, ki jih je povsod veliko, kakor mravelj. Tem se vse dovoli in četudi niso upravičeni, da bi volili, jim vseeno dovolijo, da volijo, zato pa je ta-•vo. Slovani smo dobili štiri može v mestno zbornico in sicer dva Slovenca in dva Hrvata. Rojak Laushe, ki je bil že za sodnika, je ponovno izvoljen in sicer je dobil večino izmed vseh ostalih kandidatov. Tako smo Slovenci vsaj nekaj priborili, kar je že skoraj čas da smo. Kakor se je izvršila sprememba pri volitvah, tako se je isti dan spremenilo tudi vreme. Kar naenkrat je namreč pritisnila prava zima in kaže, da j bo zlasti za revne sloje zelo hu-| do občutljiva. Sploh bo huda • za delavce, ker tovarne so pričele že zapirati vrata in od-slavljati delavce in to sedaj na zimo, ko vendar de'lavec vsake stvari bel j potrebuje kakor v drugem letnem času, zlasti hrane, obleke in kurjave. Znano je menda bralcem, da se vrši velika kampanja za pridobitev članov v mladinski in odrastli oddelek pri KSKJ. Ka-.cor se bere v glasilu, je kakih 16 Zeppelinov v tekmi in vsak vodja teh Zeppelinov skuša prehiteti diugega, ki je že pred njim. Vsak maže in poskuša PODR. ŠT. 1 S.Ž.Z. NAZNANJA Sheboygan, Wis. Nekoliko je že bilo poroča-no o nameravani zabavni prireditvi podružnice št. 1 SŽZ. Ista , se torej vrši 18. novembra zvečer v prostorih Frank Zavrla. Na tej zabavi bomo imele tudi "Waltz kontest" ter so za najboljše plesalce določene tri nagrade in sicer: $2.50, $1.50 in $1.00, torej skupaj $5.00. Tudi sodnike imamo že naprošene, ki bodo pravično sodili. Stancer orkestra bo izvrstna, posebno za naše ljudi. Dalje bo nastopil ženski pevski zbor naše podružnice ter nam zapel par lepih pesmi. Vsem udeležencem bo na razpolago tudi prosti prigrizek. Zabave bo torej dovolj za vse, stare in mlade. Zato prav uljudno vabimo v prvi vrsti vse članice maše podružnice in tako tudi vsa takajšnja cenjena društva, moška in ženska, da nas ta večer gotovo obiščete ter se udeležite te veseli-j ce v kolikor mogoče velikem številu. — Torej na veselo svidenje na označeni večer. Za najboljšo postrežbo bo skrbel odbor. Dobro nam došli. Veserlični odbor. --n- RAZNE VESTI IZ MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Tudi jaz sem se namenil napisati pa.r vrstic v naš list Am. Slovenec in prosim za malo prostora. — Kar se tiče naših delavskih razmer, še nimam nič posebno koristnega za poročati, ker je še vedno veliko število ljudi brez dela. Mnogi smo se veliko zanašali na onega plavega orla, pa se nam sedaj dozdeva, da bo s tem kaj malo [Uspeha. Saj smo že stari izkušeni delavci, ki smo marsikaj doživeli. Jaz sem delal po premogokopih kakih 29 let, sedaj ne delam že več kot šest let. Večinoma, kar sem delal po majnah, smo delali po 'osem i ur dnevno. Večkrat tudi je bilo tako, da nisem delal po pet, tu-J di .šest mesecev nič in drugo poletje tudi morda komaj po-j lovico časa. To nam da razumeti, da osemurno delo ni že takrat prineslo nfkakega izboljšanja delavstvu. Veliko bolj primerno in boljše bi bilo, če bi se uveljavilo šest urn o delo in sicer samo po pet dni na teden, le tako bi se lahko postavilo več delavcev na delo. Seveda, bi morale biti tudi plače primerne, da bi se delavec pošteno preživel, tako sebe, kakor tudi svojo družino. Potem., če bi vsi delali, bi ne bilo treba nikakega reliefa, ker bi si ljudje lahko sami pomagali. To bi tudi bilo boljše, ker mnogi se bodo s tem reliefom samo i polenili in bi bilo boljše, če bi vsi nekoliko delali. Večkrat čitam v časopisju, kako v raznih naselbinah prirejajo veselice in party, kjer se veselijo in zabavajo, na drugi : strani pa zopet berem, kako tudi mnogi trpijo pomanjkanje i Po širnem svetu. In ravno ne- 1 davno smo brali, kako ie veli- 3 [ka nesreča zadela našo drage domovino, kjer so bili naši rojaki hudo prizadeti po poplavah in jim je voda odnašala in podirala hiše "ter uničevala pridelke. Ti bi tudi potrebovali naše pomoči, če bi jim jo imel in mogel kdo dati. V imenu njih se obrnem na bralce našega lista, da vsak pomaga kolikor mu je mogoče, četudi malo, saj se tudi po malem nekaj nabere, če jih veliko da. Uprava lista bo poslala vse te nabrane darove gotovo v prave roke v stari kraj, da jih bodo tudi res potrebni dobili. Zato rojaki, pomagajte kdor le more. Naznanjam in povabim vse posamezne in slovenske dru-štvenike, da pridejo na domačo zabavo, ki jo priredi društvo Balkan štev. 24 SSPZ. in sicer dne 25. novembra zvečer ob 8. uri v stari zgornji Tamšetovi dvorani na National Ave. v Milwaukee, Wis. Vstopnina je za moške 60c, za ženske 40c, ali za moškega in žensko $1. Na zabavi bo dovolj vsakovrstnega prigrizka in tudi žeje .ne bo treba trpeti; in godba bo izvrstna. Za vse to ho skrbel pripravljalni odbor. Vsi Mil-waucanrje in West Aflličanje, kakor tudi drugi iz bližnjih naselbin ste povabljeni, da se v velikem številu udeležite. Pred kratkim je bil slovesen sprejem v dr. Najsv. Imena, v katerega jc bilo slovesno sprejetih lepo število mož. Ž.ensko društvo se je bilo že poprej u-stanovilo. — To je jako lepo,, da starejši pokažejo mladini lep zgled, da ima mladina tako priliko lepe zglede posnemati. — Pozdrav vsem čitateljem tega lista in želim, da bi se število naročnikov Amer. Slovenca pomnožilo. — V vsako hišo naj pride ta katoliški list, ker je vroden vsakega priporočila. John Vidergar. -o- GLASOVANJE O PRGHIBl-CIJI V KANSAS Topeka, Kans. —'Ko je pre-'' teklo sredo tudi senat tukajšnje zakonodajne zbornice o-dobril tozadevno resolucijo, je zdaj gotova stvar, da se bo v tej suhi državi vršilo splošno glasovanje glede preklica su-haškega amendmenta, ki je v kansaški ustavi že 53 let. Glasovanje se bo vršilo meseca novembra prihodnje leto. -o- NEPOŠTEN URADNIK Los Angeles, Cal. — Poslovodja v skladišču tukajšnje postaje Rdečega križa, John Dillon, je bil odstavljen od svojega mesta in vtaknjen v ječo pod obdolžbo, da je izvrševal velike sleparije in tatvine. Iz skladišča je namreč jemal obleko, ki je bila namenjena v vrednosti za $8000. Poleg Dillona je pod preiskavo tudi več >oseb, ki so dobivale pomoč *od Rdečega križa neupravičenim potom, in ki so dobljena »darila prodale. ------TwTT-~- *--- ■flMBSaM^t.;, Vedno priden. — Gospod: Ali, Peter, zdaj si že tretjič v tem tednu pri meni! To je le preveč! — Berač: Oh, ljubi gospod, dandanes mora biti človek priden, da pošteno živi. * * * Gizdava teta. — Teta: No, Jurček, kaj praviš, koliko sem stara? — Jurček: Jaz znam šteti samo do petinštirideset.... * * * Iz šole. — Katehet: Kako se glasi prva božja zapoved"? — Učenec : Ne jej! — Katehet: Kako to? — Učenec: Da, ljubi Bog je že Adamu in Evi v raju zapovedal, da ne smeta jesti sadu z drevesa sredi raja, onih deset zapovedi je dal pozneje! * * * Odveč. — Policaj: Kaj ne veste, da mora voznik zvečer 'imeti luč? — Voznik.: Ne pomaga nič, ker je moj konj slep! * * * Zdravnik pod ceno. — Kaj ? Ali ste dali zdravniku $100 za operacijo prsta? Za ta denar vam jaz lahko celo nogo odre-žem ? V Babilonu. — Urednik meče v koš rokopise: Rad bi bil urednik v Babilonu, kjer so še pisali na opeko: iz rokopisov, ki so zanič, bi si lahko sezidal najlepšo vilo. * * K: Znamenita najdba. — Mož pride natrkan pozno domov in žena razgraja na vse pretege. — Molči že enkrat, — jo prosi mož, — saj se bi kaj rad vrnil, pa sem nekaj našel. Več ti povem jutri. — Žena ni mogla spati vso noč in je zjutraj vsa radovedna vprašala moža: Kaj si vendar našel včeraj?—Mož: Novo gostilno z izvrstnim vin-čkom. * $ * Različni časi. — Učitelj: V slovenščini razločujemo štiri čase: sedanji, prihodnji, pretekli in predpretekli. Kateri čas je torej v stavku: Voda je zmrznila? — Učenec: Zimski čas! * i|: :'f Pomota. — Zdravnik: Prav ničesar vam ne manjka. Popolnoma zdravi ste. 2ila vam bije točno kot ura. — Bolnik: Gospod zdravnik, a vi držite za mojo zapestno uro, ne za žilo'! * * * Težko vzdigovanje.—Zdravnik : Od česa pa si to dobil, da se (tako treseš ?--Bolnik : Preveč sem vzdigoval. — Zdravnik: Kaj si vzdigoval? — Bol- Jii-k: Polne litre. * * * Konj bi rad bil. — Janezek reče svojemu tovarišu: Jaz bi bil zelo rad konj!— Pa zakaj ? -—■ Janezek: Zato, da mi me bo učitelj vedno rekel v šoli, da sem osel ! iSotoota, J 8. novembru {L,9'8S AMERIK AN SKi SLOVENEC izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica). ki bo pridobil (a) tekom te kampanje četrto najvišje število novih naroč-nikov, pod pogojem: a) da pridobi ne manj, kakor 50 celoletnih ali 100 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade. $50.00 izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje tretjo najvišje število novih naročnikov, pod pogojem: a) da pridobi ne manj, kakor 100 celoletnih ali 200 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade. $100.00 izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (icaY. ki bo pridobil (a) tekom te kampanje najvišje število novih naročnikov. pod pogojem: a) da pridobi ne manj kakor 400 celoletnih ali 800 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade. $500.00 izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje drugo najvišje število novih naročnikov, pod pogojem: a) da pridobi ne manj, kakor 250 celoletnih ali 500 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade. izredne nagrade bo deležen v tej kampanji >oni agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje šesto najvišje število novih naročnikov, pod pogojem: a) da pridobi ne manj, kakor 10 celoletnih ali 20 polletnih novih naročnikov; b) za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade. $10.00 izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje sedmo najvišje število novih naročnikov, pod pogojem: manj, kakor 5 celoletnih ali 10 polletnih novih b) za nižje število novih naročnikov kakor pet celoletnih ali 10 polletnih se nagrada v denarju ne daje, marveč so taki agitatorji deležni le nagrad določenih v blagu. $5.00 a) da pridobi ne naročnikov; E1KANSK1 SLOVENEC__ za obstanek "Amerikanskega Slovenca" trajala bo 100 dni; od 20. nov. 1933 do 28. febr. 1934 Nobena kampanja še ni nudila take prilike! ZDRAVSTVO Piše: Rudolf P. Zaletel, M. D. ozdravilo z gorkimi obkladki kakih posebnih rož. Med tem časom pa rudečica kože raste in koža postane bolj otekla; končno se ta rudečica in otekla bula odpre in na koži se pojavi ranica, pokrita z divjim mesom. Bolnik kmalu zadobi vročino in mora ostati v postelji. I Ce se v takih slučajih ranica pravilno ne zdravi, vnetje in infekcija se kmalu razširita na tkanine sosednjih organov, posebno na krvne žile in limfatič-ne žleze. Na ta način se razvijajo rakove bule v podkožnih organih in imajo veliko nagne-nje do strašnih krvavitev. Vse to pa še ni zadosti, da bi privedlo bolnika k zdravniku. Vsa omagana od bolečin in pa od noči brez spanja, se začne bolnica kmalu zdraviti sama. I Gre v sosednji "drug store" ter si kupi kake "dobre žavbe" za jpar dolarjev v mnenju, da se bo lahko sama ozdravila ter prihranila težko zaslužene dolarje, ki bi jih morala plačati zdravniku. I Končno pa bolnica uvidi, da .ie jana vedno večja in slabša, in da bolečin ni mogoče več prenašati. Vsa prestrašena se napoti k zdravniku, da zve njegov nasvet. Pri preiskavi kmalu zdravnik diagnosticira (pro-najde), da ima bolnica raka na prsih, ki se je pa že toliko razpasel po telesu, da so podkožni organi napadeni. Ob tej priliki hočem povda-riti, da je zelo važno za bolnico, da ima toliko bistrega uma, da skuša pravilno razumeti svojega zdravnika, ne pa, da se prestraši ali postane histerična, ko se ji pove resnico. Uverjen sem, da bodo čitate-lji Amer. Slovenca mojega mnenja, če jim odkrito povem, da je za zdravnika, ki je pregledal bolnika ter našel, da ima raka, nemogoče, da bi ga nadalje "vlekel za nos", češ, Gospa, to je vse skupaj nič, ali mamica., treba bo malo prerezati in vse bc dobro, ali pa, gc! spa, jaz bom vse to prav dobre "sfiksal", itd. Bolnika je treba prepričati, da je njegova rana zelo nevarna in da ga lahko samo posebno izvežban kirurg ohrani pri življenju. Iz lastne skušnje mi je znano, da naši ljudje gredo k zdravniku' zato, da bi zvedeli, kaj jim je. To je tudi prav. — Glavno pa je za bolnika, da si poišče zdravnika, ki bo rakovo ranico takoj spoznal in mu na-svetoval, kaj je za napraviti. Vsako eksperimentiranje v takih slučajih pomeni gotovo smrt za dotičnega. Pazite se torej in ne odlašajte do zadnje ure, kajti zdravnik vam bo lahko pomagal le, če pridete v pravem času; čudežev mi zdravniki ne znamo delati in bi bilo tudi preveč, če bi jih bolniki cd nas zahtevali. Da bi se taki slučaji polni trpljenja in brez nade ne množili med našimi ljudmi v Ameriki, zato hočem svetovati čita-teljem A. S. to-le: Vsak, ki ima bule ali tumorje po životu ali v prsih, ali pa, da ima občutljiva prsa, ki povzročajo bolečine, naj gre k svojemu zdravniku na pregled. Kajti samo s pomočjo bolnikov samih bo mogoče, da bodo zdravniki znižali mortaliteto raka na koži ter na prsih. Statistično nam je znano, da rak na prsih, če bolnik pride v začetku in se ga zdravi radikalno, da sledeče rezultate: 95 odstotkov bolnikov ostane brez raka v dobi 8 let; 87 odstotkov bolnikov ostane brez raka v dobi 5 let, in 71 odstotkov bolnikov živi nad 10 let, če se v pravem času podvržejo . pravilnemu zdravljenju. Te številke govore same za sebe; čitatelji pa, ki še vedno mislijo, da je irak neozdravljiv in se vedno konča s smrtjo, naj si sami zase poiščejo odgovor na to. RAZNOTEROSTI t se i' Kožni ali zunanji raki Naj prvo hočem popisati nekaj slučajev raka na koži in sioer radi tega, ker je koža naš čuvalni organ in je najbolj izpostavljena dražijivim vplivom zunanjega sveta. Omeniti hočem tudi, da je koža pravcati sedež za več kot 50 odstotkov vseh rakov, ki jih najdemo pri ljudeh. Znano je, da stalno dražeče ali iritacija kože more povzročiti ranice na koži, ki se lahko preje ali kasneje pretvorijo v rakovo meso ali bulo. To začetno stanje povzročeno vsled občutljivosti in pa stalnega vnetja kožne ranice, imenujemo predrakovo stanje ali pa začetni razvoj raka na koži. V tem začetnem stanju lahko mirno rečemo, da so vsi raki ozdravljivi, seve, če dotični bolnik pride v roke kompetent-Hega zdravnika. •Začdtno rakovo stanje se lahko povzroči potom: a) mehaničnega draženja, fi. :pr. udarjene rane; b) kemične dražijivosti, na Pr. raki, ki jih večkrat povzroči parafin, anilin, petrolej, pirevelike doze arzenika itd.; c) fizikalne draži jivosti, na pr. rak, ki ga imajo mornarji na rokah in ki ga povzročajo solnčni žarki, katerim so preveč izpostavljeni; rak, ki ga Povzročijo Kcentgenovi žarki. Uverjen sem, da bomo kmalu dobili slirčaje raka iz nudist-kolonije. d) kroničnega vnetja kože (dermatitis), n. pr. lišaji, ki jih najdemo pri pericah, kožne hraste ali psoriasis, kožna jeti-ka ali tuberkuloza, itd., lahko Postanejo sedež raka na koži; i e) znamenja na koži in pa Wadavice se lahko pretvorijo v rakovo meso, če se jih p^žtvil-no me zdravi; f) stare brazde ali "scars", zadcfcljene vsled opeklin se večkrat pretvorijo v raka; g) ranice ali "ulcers" na koži, ki nastanejo kot posledica zlatih žil ali pa sifilisa, se pirav rade pretvorijo v rakovo meso; h) lasje in' pa njih mastne "n potne žleze večkrat povzročijo raka na temenu glave, posebno še, če so izpostavljene sta!lnemu draženju ali iritacijii. V teh slučajih se rak začne izvijati iz lasne korenine ali Pa iz sosednjih žlez. Pravi Primer te vrste raka je rak, ki £a tnajdemo pogostokrat na temenu glave :pri mohamedan- cih. Rak na prsih Najbolj važen rak, ki se pojavi na koži, je rak na prsih. Pojavi se bolj poredkoma pri ^ošlkih, medtem ko je pri žen-skalh ta rak zelo pogost (priljubljen). V naslednjem hočem popisati nekaj zelo važnih vzrokov Prsnega raka. Rak na prsih ima svoj začetek največkrat na prsni bunči-ci i(nipple). Prsa postanejo ^elo občutljiva in vsak pritisk Povzroča velike L. lečine bolniku. Koža okrog prsne bunčice Postane rucleča in otekla. Bole- v , Cllie postajajo večje in večje; vfieta koža se nazadnje še in-''cira in končno se pojavi na koži mala ranica ali ulcer, ki r»da krvavi in izloča zaenc enoj. Tako izgleda rak na prsih v začetnem stanju. Ce bolnik priae v roke izvežbanega ^ravnika, ki bo takoj spoznal ^UKavo omenjene ranice, potem lahko popolnoma miren in mu ne bo treba bati za nje-nadaljnje zdravje. Seve-večina bolnikov se v tako ^''tičnem stanju ne obrne do Ravnika, 'ki bi jim dal pravi d!'Met, ampak gre h kaki sta-e&> "lady friend", ki kmalu ^'egovori bolnico, da "rudeči-l °krog prsne bunčice" ni nič aJ nevarnega in se bo lahko FRANCOZWJE NE PRIDEJO DO PRAVIC Pariz, Francija. — Ponovno in ponovno je že francoski senat zavrnil predlog, da bi se dovolila ženskam volilna pravica. Isto je zopet storil pretekli torek. V poslanski zbornici je stavljen drugi tozadevni predlog, ki se opira na dejstvo, da morajo ženske, dočim imajo iste davčne obveznosti kakor moški, dobiti tudi enake pravice z njimi. -o—— ANEKDOTA ! Marki de Latour-Maubourg j je v bitki pri Lipskem, ki se je je udeležil pod Napoleonom, I izgubil nogo. Ostanek je bilo! treba amputirati in to ni bila i bogve kako prijetna zadeva,! ker uspavil takrat še niso po-! znali in gospodje vojaški ki-! rurgi tudi niso bili preveč než- J ni v svojem poslu. Navzlic te-1 mu ni pogumni vojščak trenil niti z očesom, ko je bil pod nožem. Nasprotno, med tem ko mu je kirurg rezal ud, se je 'O-brnil do svojega vojaškega sluge, ki je krčevito jokal, in ga skušal potolažiti z besedami: Ne joči vendar tako, saj mi boš v bodoče loščil samo en škorenj ! USODNA POMOTA V praški mestni bolnišnici sc je primerila nedavno usodepol-na zamenjava na kirurškem oddelku. Višji ravnatelj praške elektrarne Pech se je mora] podvreči operaciji na želodcu. Operacija se je kljub temu, da je bila zelo težka, posrečila, po operativnem postopku pa je začelo operirancu pešati srce, zaradi česar je zdravnik odredil, naj dado bolniku injekcijo kafre. Tako.i po injekciji pa se je bolnikovo stanje še bolj poslabšalo. Pech je kmalu nato umrl. Drugi štirje bolniki, katerim so takisto dali injekcije, pa so jeli kazati znake zastrupljen j a. — Službujoči zdravnik je zaradi tega odredil preiskavo, ki je dognala pri vseh bolnikih za-struljenje z morfijem. Kakor ti bolniki je dobil tudi Pech injekcijo morfija namestu kafre. To zamenjavo je plačal s svojim življenjem, radi česar pridejo malomarni krivci pred sodišče. POCENI JE PRIŠEL DO PIJAČE Neki gospod je izpil v gostilni kozarec piva na dušek, ko je zapazil, da je na njegovem dnu mrtva muha. Vzame jo med dva prsta, jo položi na mizo, pokliče natakarja in zahteva, kažoč na muho, nadomesten kozarec pijače. Natakar mu ga prinese z mnogimi prošnjami za oproščen je. To je opazoval gospod pri sosedni mizi. Vstal je, stopil k mizi tega pivca, pobral muho, ki je ležala !še vedno na njej, in dejal: O-prostite, prosim, ali je muli» prosta ? -o- Pod kolesom Pred Kolizejem v Ljubljani je po nesreči prišla pod motorno dvokolo mladenka Frančiška Cepinova z Gline. Dekle je obležalo na tleh nezavestno s hudimi poškodbami in so jo šele v bolnici spravili k zavesti. DRUŽINSKIH PRATIK NIMAMO VEČ! Naročnikom Družinske Prati-ke sporočamo, da je nam letošnja zaloga že pošla in zato z Družinsko Pratiko letos ne moremo postreči več. Imamo pa še v zalogi Veliko Blasnikov-o Pratiko, s katero lahko postrežemo. ......................i izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni C? O K! rf^O I a£itator (ica)' ki bo P"dobil (a) tekom te