PRI
6CL002U0
OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126
66001 KOPtR
SKI

Poštnina plačana v gotovini Abb. postale T grupo«.
Cena 150 lir
Leto XXXIII. Št. 67 (9675)
TRST, petek, 25. marca 1977
v^Govrn^nri Porent	T Tr®Lu m^a 1945,	predhodlui£ PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba
J	,	. sep embra x944 do 1. maja lJ4u v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SREČANJE ODPOSLANSTEV KPI IN PSI O «NOVI VEČ1NI»
Craxi in Berlinguer zahtevata od KD politična jamstva in nadzorstvo vlade
Ne gre za obstoječo nadzorstveno vlogo parlamenta - Cilj KPI in PSI je vlada «demo-kratične enotnosti)) - Vmesna možnost je prisotnost levičarskih strokovnjakov v vladi
RlM, 24. — Že prav, da govorimo o sporazumu in skupnem programu, toda «potrebna so tudi politična jamstva* za levičarske stranke, da bo ta program spoštovan in uresničen: to je prvi odgovor, ki ga socialisti in komunisti dajejo KD, po srečanju med Craxijem in Morom.
«Za nas, kakor za socialiste, sta vprašanji skupnega programa in političnega okvira tesno povezani,* je pojasnil časnikarjem Berlinguer, ko so je poslovil od socialističnih voditeljev. .
V sredo je Moro dejal časnikarjem: »Lahko razpravljamo o stičnih točkah v programu, nikakor pa ne o političnih ravnotežjih ali novi večini.* Tokrat pa KPI in PSI poudarjata, da diskusija o skupnem programu vseh demokratičnih sil nujno odpira, po doseženem sporazumu, vprašanje političnih odnosov. «Ne bomo dali pobud, ki bi povzročile ■aostrtev položaja, vendar obstaja vprašanje premostitve formule, na kateri sloni sedanja vlada,* je še pojasnil Berlinguer.
Medtem se nadaljuje krog dvostranskih pogovorov med PSI in demokratičnimi strankami. Sedaj so na vrsti PRI, PSDI in PLI, nakar bodo sklepali, kako nadaljevati. Govori se že o novem, drugem krogu pogovorov in možnosti sklicanja skupnega sestanka tajnikov strank ustavnega loka. Toda tudi za to bodo potrebni odločni pritiski, ker je v vseh prisoten občutek, da demokristjani zaenkrat zavlačujejo kar se da.
Srečanje med voditelji KPI in PSI je trajalo dobri dve uri, v dvorani komunistične poslanske skupine v Montecitoriu. Craxi je Berlinguerja seznanil z vsebino pogovora z Mo rorn in mu nato podrobno orisal cilje socialistične pobude o teh dvostranskih srečanjih. Berlinguer jih je ocenil kot «resne in konstruktivne*, nato pa vztrajal pri vprašanjih političnega ravnotežja: «Nihče noče vsilili dolotfčhih sprememb, vendar mora biti vsem jasno, da tako ni več mogoče nadaljevati*. V razpravo so posegli skoraj vsi.
Dogovorili so se, da bodo izdelali nekaj skupnih programskih točk, s katerimi naj bi seznanili ostale stranke. KPI in PSI bosta nato o-blikovali skupne «delovne skupine*, ki bodo proučevale gospodarski položaj in pobude, vprašanja dela in zaposlovanja ter javnega reda. To naj bi pripomoglo k hitrejšim tempom pogajanj, ker bi stagnacija bila preveč nevarna. Komunisti in socialisti se, kontno, strinjajo, tudi o tem, kako iziti iz krize, tako na programskem, kot na političnem področju, je šex poudaril Craxi.
Glede kočljivega vprašanja «ppli-tičnih jamstev*, o katerih KD noče niti slišati (in to dokazuje z uvodnikom v svojem glasilu «11 Popo-lo») je Berlinguer ponovil, da se socialisti in komunisti . nikakor ne. morejo zadovoljiti zgolj z nadzorstveno vlogo parlamenta*. Cilj je in ostane vlada demokratične enotnosti. Možne so, seveda, tudi vmesne prehodne oblike nadzorstva. S tem v zvezi je Manca ponovil svoj predlog o «vladi s strokovnjaki, ki naj bi predstavljali jamstvo za levičarski stranki*.
CANDIDA CURZ1
S srečanja voditeljev PSI in KPI. Na sliki: za komuniste
Signorile in Craxi (PSI) ter Perna, Cervetti, Pajetta in Berlinguer
(Telefoto ANSA)
ZA OBNOVO FURLANIJE
Parlamentarci iz naše dežele pri Andreottiju
RIM, 24. — Predsednik vlade Giulio Andreotti je sprejel odposlanstvo parlamentarcev iz, dežele Furlanije - Julijske krajine, ki so mu Izročili podroben skupni dokument poslancev in senatorjev KPI, KD, PSI in PSDI o nujnih posegih, ki naj bi jih vseboval globalni zakon za obnovo po potresu prizadete Furlanije.
Parlamentarci iz. naše dežele so še posebej poudarili, v razgovoru z Andreottijem, da mora vlada v najkrajšem času pripraviti zakonski osnutek o obnovi Furlanije, posebno še, ker bo kmalu kotiee prvega »izjemnega stanja«. Potrebno je. da zakon predvideva potrebno finančno kritje ne samo za obnovo porušenih vasi in mest, temveč sklop ukrepov, ki naj Furlaniji zajamčijo obnovo in preporod na socialnem, gospodarskem in kulturnem področju. V ta namen morajo biti finančna kritja in načrti za obnovo laki, da bo možna mobilizacija vseh razpoložljivih sil v Furlaniji in v širšem državnem obsegu. Pri tem pa naj vlada z zakonskim ukrepom o-mogoči najširše sodelovanje prebivalstva Furlanije in Julijske krajine v »tem nelahkem delu.
HIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||l|l||||||illllllll(llllll|||||||l||||||||||,|||||l|,lili,(lil,|,l|ll|||||l||ll,|l||l|l||||||lt||||l||ni|ir|||lf|||llll|l|l||l|||||||iHtHl|lll|l||||||fll||lll|ll|ini||ll||||llll|||||l|||,
VODSTVO SINDIKATA OPREDELILO SVOJE ZAHTEVE
V PONEDELJEK BO ANDREOTTI SPREJEL PREDSTAVNIKE SINDIKALNE FEDERACIJE
Nepopustljivost vlade do sindikalne zahteve po spremembi odloka o fiskalizaciji bi lahko privedla do splošne stavke
ZADNJA FAZA OSIMSKEGA SPORAZUMA MED ITALIJO IN SFRJ
Prve dni aprila bodo v Beogradu izmenjali ratifikacijske listine
Izmenjavo bosta opravila namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazar Mojsov in italijanski veleposlanik v Beogradu Walter Maccotta
RlM, 24. —■ Morda je pomagala tud: grožnja z napovedjo splošne stavke, da ic Andreotti končno' sklenil povabiti sindikalno federa: cijo na sestanek ■/ vlado, ki bo v ponedeljek popoldne. Govorili bodo o pogojin za mednarodno posojilo in vladnih programih: V ta namen je vodstvo federacije CG IL - CISL - UTL zaključilo svoje zasedanje z operativnimi in vsebinskimi sklepi.
Večina članov »parlamenta »sindikalne federacije je odobrila Ma-rjanettijevo poročilo in zaključke, nato pa še dokument, v katerem je še enkrat poudarjeno, da so sindikati »pripravljeni iti na pogajanja 'z vlado*, vendar ne nameravajo popustiti glede členov 3 in 4 ukrepa o fiskalizaciji socialnih dajatev, ki dejansko omejujeta pravico do ločenih pogajanj v podjetjih in «zamrz.ujo» premično lestvico glede na vpliv, kil bi ga i-mtla nanjo povečana IVA zaradi fiskalizacije socialnih bremen.
Kakšne so zahteve, ki jih bodo sindikati postavili yladi?
Predvsem gre za natančna jam stva o gospodarski politiki do dveh temeljnih aspektov krize: za zaposlitev in za Jug ter mladino. Nadalje bodo sindikati postavili zahtevo po večjem nadzorstvu dinamike cen: predlagajo namreč, naj vlada izključi fiskalizacijo social-
nih bremen in tor^j posredno pod- j V takem primeru, so poudarili sin-poro tistim podjetjem, ki bi neu- ] dikalni voditelji Lama, Macario, pravičer.o zvišale cene sy^ijili j Benve.nuto in drugi, bi Prjšlo.. do izvodov. Končno zahtevajo sindika j »popolnega razbitja odnosov* med ti, naj vlada spremeni sistem 'zra-! sindikati in vlado ter do ustreznih
čunavanja starostnih poviškov.
Če bo vlada pozitivno odgovorila na ta vprašanja, bodo sindikati pripravljeni popustiti vsaj glede e-nega izrped aspektov premične lestvice, Gre za znano vprašanje vpliva prevoznih tarif in cene časopisov na premično lestvico. Prvotno so nekateri sindikalisti predlagali, naj bi ti dve «dobrini» enostavno črtali iz seznama blagovnih zvrst, ki sestavljajo «košarico» za izračun točk draginjske doklade. Vendar se je Sindikalnemu vodstvu zdelo, aa bi to pomenilo pre-cetiens, ki ga ne kaže ustvariti. Zato trdijo, da so kvečjemu pripravljeni sprejeti morebitni vladni predlog, da bi v «košarici» računali tarife za prevozne storitve in ceno časopisov na osnovi dolgoročnih . naročnin, ki so — kot znano — cenejše od enkratne cene prevoza ali dnevnika.
Takoj pb srečanju z vlado se bo sindikalno vodstvo še enkrat sestalo in ocenilo rezultat razgovora z vlado. Glede na izide razgovora bo sklepalo o reakcij'.. Jasno je, da bi to vzeli v poštev, če bi pogajanja pokazala, da vlada ne namerava spremeniti svojih odlokov.
liiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiniinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii,
USLUŽBENCI ŠTIRIH TOVARN CALZA BLOCH V ROJU ZA OHRANITEV DELOVNEGA MESTA
V	tovarni Cazla Bloch v tržaški industrijski coni je bilo včeraj množično zborovanje vseh štirih obratov Calza Blodi
V	Italiji, ila katerem so razpravljali o izredno kritičnem stanju in o težkih pogojih uslužbencev, ki že tri mesece
prejemajo plače; na sliki: delavke med včerajšnjim zborovanjem. Obširnu poročilo berite lia drugi strani
(-razčlenjenih ali splošnih* akcij Stavek je nekoliko zavit, vendar daje razumeti, da bi razbitje po-gajanj z vlado pomenilo možnost splošne stavke v državi in torej vladne krize, saj bi vlada ne vzdr žaia (š bka in manjšinska, kot je) takega pritiska, ki bi se odražal tudi na napredne politične stranke. (st.s.)
Carterjeve izjave o zunanji politiki in odnosih s SZ
WASH1NGT0N, 24,	— Ameriški
predsednik Carter je na tiskovni konferenci izjavil, da je zadovoljen s sprejemom, ki se obeta ..zunanjemu ministru Vanceju v Moskvi. Tu bo Vanče razpravljal o omejevanju oborožitve vendar bodo osnovne teme njegovih pogovorov položaj v Afriki in ženevska konferenca o Bližnjem vzhodu.
O vseh teh vprašanjih, je poudaril Carter, so pokazali v Kremlju dobršno dobro voljo do sporazumevanja. Nedavni govor Brežnjeva na kongresu sindikatov. Iger je bil deležen _ kritik, je Carter ocenil kot »konstruktiven*. Pojasnil je tudi, da v ZDA kritizirajo notranje življenje v SZ, kakor tudi v sovjetskih krogih javno kritizirajo režim ZDA, kar pa še ne pomeni vmešavanja v notranje zadeve.
O Afriki je Carter dejal, da se bo skušal1 s sovjetskimi voditelji dogovoriti o «odpravi tujega vmešavanja*. Ko so ga vprašali o vojaških operacijah v Zairu pa je Carter potrdil, da v pokrajini Šaba ni ne kubanskih ne angolskih vojakov ali svetovalcev. ZDA so Mobutuju pomagale, vendar ne čutijo do Zaira »velikih obveznosti.*
Carter je govoril tudi o odnosih z Vietnamom, ki so se rahlo izboljšali. Izrekel je upanje, da se bodo obnovila pogajanja v Parizu za normalizacijo odnosov med Vietnamom in ZDA. Glede zahteve Vietnamcev po »reparacijah* za posledice ameriškega vojnega posega je Carter dejal, da je bila »škoda vzajemna* in da ZDA «ne čutijo moralne dolžnosti do reparacij*. Vsekakor pa je obljubil, da se bo zavzel za vstop Vietnama v OZN.
PajcUov intervju za «Manileslo»
RIM, 24. — »Odjuga* med Magri-jevo skupino in KPI? O tem da'je misliti dejstvo, da bo glasilo te skupine «Manifesto» prvič po dolgih letih objavilo intervju s članom direkcije KPI Gian Carlom Pajetto o rezultatih francoskih volitev in stališčih levice v Italiji do sedanje politične in gospodarske krize.
MAPUTO, 24. — V Mozambiku so objavili komunike P obisku ku banskega predsednika Fidela Ca
stra, v katerem je rečeno, da Ku ba in Mozambik odločno podpirata osvobodilna gibanja na jugy Afrike. Komunike poudarja vrsto zmag afriškega ljudstva Zimbabveja pod vodstvom patriotske fronte Rober ta Mugabeja in Jošue Nkoma. Ku ba in Mozambik tudi odločno podpirata oboroženo borbo, ki je «e-dini način za dosego neodvisnosti*
Pogajanja za obnovo delovne pogodbe časnikarjev prekinjena
RIM, 24. — Po dobrem mesecu razgovorov so bila danes v Rimu prekinjena pogajanja za obnovo delovne pogodbe časnikarjev med delegacijo založnikov in zastopniki novinarskega sindikata FNSI. Založniki so odgovorili na predloge časnikarjev za reorganizacijo dela v uredništvih (zadeva zlasti ponedeljkovo številko), za uvedbo novih tehnologij in za odpravo brezposelnosti z zahtevami, katerih edini cilj je bil korenito okrniti prejemke novinarjev za nedeljsko nadurno delo. Kar zadeva uvedbo nove tehnologije pa založniki niso hoteli dati jamstev za poklicno neodvisnost časnikarja, ki je eden od pogojev za demokratično reformo tiska.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 24. — Predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič je na današnji redni tiskovni konferenci odgovoril na vprašanje, kdaj je pričakovati izmenjavo ratifikacijskih listin osimskega sporazuma in na kakšni ravni bodo to opravili. Povedal je, da bodo ratifikacijske listine izmenjali v Beogradu v začetku a-prila in da bo sporazum s tem začel veljati .izmenjavo pa bosta — kot sta se dogovorili obe vladi — o-pravila namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazar Mojsov in italijanski veleposlanik v Beogradu Valter Maccotta.
Kalezič je na tiskovni konferenci odgovoril še na več drugih vprašanj, med njimi' na nekaj v zvezi z izidom indijskih parlamentarnih volitev. Kol je dejal, so parlamentarne volitve v Indiji predvsem notranja zadeva te državo in jih «zaradi tega ne želimo komentirati*, čeprav rti sporen mednarodni pomen .indijskih volitev glede na veliko vlogo te države v mednarodnem življenju.
«Kot je znano/ je Indija ena od držav ustanoviteljic politike neuvrščenosti in ta opredelitev je ze trideset, let izraz potreb te velike prijateljske države*, je začel Kalezič odgovor na vprašanje, ali bodo izidi volitev vplivali na indijsko neuvrščeno politiko. «Indija ima v neuvrščenem gibanju vidno vlogo in je z dejavnostjo v tern gibanju pridobila pomemben položaj v mednarodnih odnosih. V volilnem manifestu stranke džanata. ki je zmagala na volitvah, je poudarjeno, da ima tudi ta stranka neuvrščenost za osnovo indijske zunanje politike, in prepričani smo, da bo tudi nova vlada nadaljevala (o politiko, ki je danes pomemben dejavnik v reševanju najvažnejših mednarodnih problemov*.
V zvezi s prihodnostjo jugoslovansko-indijskih odnosov glede na izide volitev je Kalezič izrazil prepričanje, da se bo dosedanje plodno sodelovanje med državama nadaljevalo na vseh področjih." "	.•	, “•	- . -
Rezultate zasedanja palestinskega nacionalnega sveta v Kairu je glasnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva ocenil kot »pomembne*, hkrati pa je poseben pomen pripisal temu. da je bil Jaser Arafat vnovič izvoljen za predsednika izvršnega komiteja PLO, in vJogi, ki jo je nacionalni svet zaupal vodstvu PLO v boju za uresničitev zakonitih in nacionalnih pravic palestinskega ljudstva in za rešitev krize na Bližnjem vzhodu.
Novinarje je zanimalo tudi stališče jugoslovanske vlade o postavkah bivšega ameriškega veleposlanika ZDA v Beogradu Silbermana v članku, ki ga je pred kratkim objavila revija «Fo-reign policy». Silberman je namreč v tem članku zahteval od nove ameriške administracije, naj prevrednoti svoj odnos do Jugoslavije in naj od nje izsili kake ugodnosti, poleg tega pa je o Jugoslaviji nupisal vrsto neresnic. Kalezič je bil na tiskovni konferenci kratek in jasen, rekoč, da sploh ne bi rad komentiral stališč bivšega veleposlanika. «Silberman je zdaj privatna osebnost, katere stališča so nam znana od prej*, je dejal Kalezič in dodal, da je stvar odločitve State departemenla (ameriškega zunanjega ministrstva), da komentira stališča bivšega veleposlanika.
VLADO BARABAŠ
Tito v Zagrebu
ZAGREB, 24. - Predsednik Tito se je udeležil danes slovesne seje tnespie konference Zveze komuhi-stov Zagreba v počastitev 50-letni-ce njegovega prihoda v mestni komite Komunistične partije Jugoslavije za Zagreb. Predsednik mestne konference Dragutin Plašč je prebral poročilo ob tej obletnici in v njem podčrtal, da je bil prihod Tita v zagrebško partijsko vodstvo leta 1927 prelomnica v razvoju zagrebške partijske organizacije in vse jugoslovanske partije, hkrati pa začetek boja za ozdravitev KP od frakcionaškega boja in za njeno o svoboditev od buržoaznih vplivov.
Na seji je spregovoril tudi predsednik Tito, pntem ko so mu izročili listino kot priznanje za njegovo 50-letno revolucionarno delo in za krepitev komunistične partije. V priložnostnem govoru je Tito orisal razmere pred petdesetimi leti in tedanje naloge komunistov, ob koncu pa je izrazil željo, da bi zagrebški komunisti še naprej negovali tradi-
cije borbenosti in sovražnike «naše žave*.
budnosti za vse socialistične dr-V. B
Danes izvolitev pariškega župana
PARIZ, 24. — Sto devet članov novega pariškega občinskega sveta bo jutri zjutraj izvolilo župana francoskega glavnega mesta. 0 izvolitvi bivšega predsednika vlade Jacque-sa Chiraca, predsedn ka degolistov, ne more biti nobenega dvoma. Pravilnik predvideva možnost treh glasovanj. če ne bo nobeden od kandidatov dosegel v prvem glasovanju absolutne večine, bodo glasovali drugič. Ce ne bo niti tokrat nihče dosegel absolutne večine, bo pri tretjem glasovanju dovolj navadna večina. Edini resen tekmec Jacquesa Chraca je komunst Henri Fizbin, kandidat združene levice, ki razpolaga s štiridesetimi svetovalci, vendar politični opazovalci menijo, da bo Chirac izvoljen že pri prvem glasovanju.
iniiiiMiiiiiiiiiiiimMimiiiiimiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiinriiiiimiiiiiiMmiiiiiiiiMiiiimiiiMiiiiimiiimiimiiimiH
V ZNAMENJU NASPROTIJ MED VEČINSKIMI STRANKAMI
Desai bo sestavil novo indijsko vlado
Kongres za demokracijo Džagdživana Rama ne bo zastopan v vladi
NOVI DELHI, 24. - Mora.rdži Desai, predsednik stranke ’ džanata, je bil danes izvoljen' za predsednika ve č riške poslanske skupine v spodnji zbornici, vršilec dolžnosti predsednika republike ~Qžati p« ■•mu'“1Pr poveril nalogo, da sestavi'novo vlado. Desai je veteran na indijskem političnem prizorišču:	pripadnik
šk-ajne desn ce kongresne stranke ,e leta 19(19 moral odstopiti 's položaja podpredsednika vlade in ministra za finance v vladi Ind(re Gandi zaradi sporov med obema. Nehaj mesecev kasneje, po razkolu v kongresni stranki, je postal eden voditeljev Indirinih nasprotnikov. Nekaj pred proglasitvijo zasilnega stanja junija 1975 je Desai uprizoril odločno kampanjo proti Indiri Gandi v zvezni državi Gudžerat na zahodni obali Indije. Takoj po proglasitvi zasilnega stanja so ga aretirali in je preživel 18 mesecev v zaporu ne da bi ga obsodili. Izpustili so ga le nekaj ur pred objavo volilnih rezultatov.
Na današnjem zasedanju parlamenta jq bi! odsoten vodja kongresa za demokrac jo 69-letni Džagdži van Ram, kar potrjuje govorice o sporu med njim in De se i jem. že včeraj so bila jasna prva znamenja nasprotij med voditelji fronte džanata in kongresa za demokracijo. Ob koncu dolgih pogovorov so voditelji obeh političnih skupin povedali. da niso mogli doseč sporazuma za sestavo enotne stranke1 ki bj razpolagala z 299 sedeži spodnji zbornici. Ram je v Indiji.
V TRENUTKU GLOBOKE KRIZE GOSPODARSKE SKUPNOSTI
Danes v Rimu zasedanje predsednikov vlad EGS '
RIM, 24. — Predsedniki vlad devetih držav članic EGS se bodo sestali jutri popoldne v italijanskem glavnem mestu na prvem evropskem srečanju za leto 1977. Druga dva sta na sporedu 29. junija v Londonu in 5. decembra v Bruslju.
Do. sedanjega sestanka prihaja prav v trenutku globoke politične krize v skoraj vseh državah gospodarske skupnosti. Belgija in Nizozemska sta pred predčasnimi političnimi volitvami, do katerih bo prišlo zaradi sporov znotraj vladnih koaliciji. Francija je komaj prestala volilno posvetovanje, ki je globoko spremenilo politično sestavo države. Tudi Zahodna Nemčija, oz. njen kancler Helmut Schmidt, je v težavah. Zadnji poraz socialdemokratov v Hessnu odpira črne perspektive za Schmidtovo vlado. Politično ravnovesje v Vel. Britaniji je že vrsto let zelo nestalno, prav včeraj je predsednik vlade Calla-ghan premostil v spodnji zbornici oviro, ki jo je pred vlado postavila konservativna stranka ter si s pod poro liberalcev zagotovil večino. Konservativci pa postajajo pod ved stvom Margareth Thrichei jeve čedalje bolj močni. Nič boljši ni po ložaj v Italiji.
Evropski svet bo moral določiti I je v zelo težkem obdobju, prisot-nekatere smernice, ki morajo biti nost samo štirih velikih' držav E skupne vsem devetim vladam, če GS na londonskem sestanku pa ni se gospodarska skupnost hoče pred-1 najboljši način, menijo Italijani, da
staviti kar se da enotna na prihod njih mednarodnih sestankih, med katerimi naj omenimo vrh industrializiranih držav, ki bo 7. in 8. maja v Londonu ter konferenco Sever Jug, ki naj bi konec maja v Parizu obnovila na ministrski ravni pogajanja med industrializiranimi državami, državami proizvajalkami petroleja in državami v razvoju. Cilj rimskega sestanka je ustvariti pogoje za sporazum o nekaterih naj-lxilj spornih točkah.
Trenutno je najbolj sporno vprašanje udeležba gospodarske skupnosti kot take na londonskem vrhu industrializiranih dr zv v, ki se ga bodo udeležile, kot v 'Portoriku. Francija. Zahodna Nemčija, Velika Britanija in Italija ter Združene države Amerike, Japonska in Kanada. Francija rtasprotuje prisotnosti predstavnika Evropske gospodarske skupnosti, v bistvu predsednika izvršne komisije Jenkin-sa. Italija pa odloriio zagovarja' irisotnost evropskega zastopnika, ker meni, da je ti pot rubijo iz po litičnih in psiholoških razlogov. EGS
bi premostili nasprotja v okviru gospodarske skupnosti.
Jutri in v soboto bodo morali francoski predsednik Giscard D’E-staing. zahodnonemški kancler Schmidt, britanski premier Calla-ghan, ki bo kot začasni predsednik moral povleči zaključke sestanka na že tradicionalni tiskovni konfe-, renči, predsednik vlade Andreotti ter predsedniki drugih petih vlad dati odgovor na vrsto vprašanj. Domeniti se bodo morali med drugim o pobudah, da bi prepričali japonsko vlado, naj poseže za u-ravnovešenje medsebojne izmenjave med EGS in Japonsko, izmenjave, ki se je v letu 1976 zaključila za EGS s primanjkljajem 4,2 milijarde dolarjev. Prav gotovo' bodo v svojih pogovorih omenili tudi najbolj pereča mednarodna vprašanja, od skorajšnje beograjske konference o varnostiK in sodelovanju v Evropi do krize na Bližnjem vzhodu, (if)
RIM, 24. — Prihodnja seja vlade bo v četrtek, 31. marca.
kljub temu, da njegova stranka šteje samo 28 poslancev, mnogo bolj popularen od Desaija, soj predstavlja od 80 do 100 milijonov »nedotakljivih*, se pravi, najnižje indijske kaste. Ram je v pogovoru »“Časrčkarji čestital Desai ju ob i-mtnovanju za predsednika vlade, dedal pa je. da njegova stranka ne bo stopila v novo vlado. Krin-gres ža demokracijo, ki ga je Kam ustanovil sedem tednov pred Volitvami. ko je izstopil iz vlade In-dire Gandi, si je zagotovil 28 no-slancev, ni pa toliko pomemben zaradi števila sedežev, kot zaradi vpliva, 1: ga imata Ram in njegov namestnik Bahuguna v severni Indiji. Nasprotja med kongresom za demokracija in fronto džanata bi utegnila ogroziti obstoj nove vlade v prvih ključnih dneh po sestavi. Nekaj vidnih predstavnikov džanate je danes odšlo k Rumu., da bi ga skušalo prepričati, haj spremeni svoje stališče
Sestava nove vlade, kot kaže. ne bo teko lahka, kot je kazalo na začetku. Seznam novih ministrov bodo sporočili danes pozno ponoči ah morda celot jutri zjutraj.
Na tiskovni konferenci .ki jo je Mo-rardži Desai imel po prisegi, je o-risal smernice, ki bodo označevale njegovo vlado. Predvsem je potrdil, da bo njegova vlada nadaljevala z župnijo politiko neuvrščenosti, da bo indija ohranila prijateljske odnose z vsemi državami in da nima najmanjšega namena spremenili sporazum o prijateljstvu in sodelovanju, ki sta ga podpisala Indija in Sovjetska zveza leta 1977. seveda če ta sporazum ne bo oviral odnose z drugimi državami. Kar zadeva Indijski ocean je Desai mnenja, da bi ZDA in SZ morale prenehati s svojo vojaško dejavnostjo na tem območju. Indija je socialistična država, je dejal Desai in prvi cilj moje vlade bo, premostiti revščino in brezposelnost. Novi predsednik vlade je napovedal preklic cenzure ter je zagotovil, da bo sodstvo spet neodvisno. Prav tako bodo kmalu spremenili popravke, ki so jih vnesli v ustavo. Onemogočili bodo tudi. da bi vlada sjict proglasila zasilno stanje. Kar zadeva nadzorstvo nad rojstvi, je Desai dejal, da ne bo več nasilnih sterilizacij, (if)
SZ podpira afriška osvobodilna gibanja
DAR ES SALAAM, 24. — Sovjetski predsednik Nikolaj Podgorni, ki je trenutno na obisku y Tanzaniji je izrazil sovjetsko podporo afriškim osvobodilnim gibanjem. Sovjetska zveza je ob strani «borcem za svobodo in neodvisnost ljudstev afriškega juga ter tistim. ki se borijo proti rasistom in njihovim imperialističnim pokroviteljem*. Kar zadeva položaj v' Zairu je Podgorni dejal, da po sovjetskem mnenju gre za notranje spore te države. ki jih mora rešiti ljudstvo samo brez zananiih pritiskov.
Podgorni in Njerere sta obravnaval« med svojim pogovorom vrsto mednarodnih vprašanj, ki gredo od krize na Bližnjem vzhodu do položaja na jugu Afrike. Govorila sta tudi o razorožitvi ter o svetovnem miru. Sovjetski predsednik bo v soboto zjutraj odpotoval iz Tanzanije na obisk v Zambija.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SKLEP SPLOŠNEGA ZBOROVANJA V TELOVADNICI LICEJA «FRANCE PREŠEREN
PO DEVETIH DNEH KONČANA ZASEDBA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL
Delegatka staršev in dijakov se je včeraj srečala s šolskim skrbnikom prof. Angiolettijem, danes pa jo bo sprejel predsednik deželnega sveta Arnaldo Pit tor'
Po devetih intenzivnih dneh se je včeraj formalno končala zasedba slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. Sklep o tem so sprejeli dijaki na skupščini v telovadnici liceja «Prešeren*, na kateri so tudi prebrali sklepni dokument. V njem podajajo pregled zasedbe in njeno prvo analizo, obenem pa nakazujejo smernice za nadaljevanje boja, ki naj končno privede do uresničitve vseh zastavljenih zahtev, kar bo o-mogočilo, da bo slovenska šola dejansko ustrezala potrebam študirajoče mladine in slovenske narodnostne skupnosti v celoti. Dijaki ugotavljajo v svojem sklepnem dokumentu ob koncu zasedbe, da se zavedajo, da je bila sedanja zasedba nujna posledica nevzdržnega stanja šolstva v Italiji na sploh in slovenskega šolstva še posebej, in da je bil njen namen opozoriti odgovorne dejavnike in javno mnenje, da ob stajajo poleg splošnih tudi zelo specifični problemi slovenskih šol, ki terjajo čimprejšnjo rešitev.
Ti problemi so danes, tudi po zaslugi zasedbe, za katero se je od čilo slovensko dijaško gibanje, bolj znani, kot so bili mogoče doslej, vendar jih je vredno še enkrat ponoviti: gre predvsem za avtonomijo slivenskega šolstva v Italiji in v tem okviru za ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja, za ustanovitev slovenskih šol v videmski pokrajini in za izpopolnitev obstoječega slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem, poleg cele vrste drugih vprašanj.
Zasedba slovenskih višjih srednjih šol je potrdila znatno mero enotnosti in zrelosti slovenskega dijaškega gibanja in je v tem smislu pomenila novo bogato izkušnjo v boju za avtonomijo, rast in demokratizacijo slovenske šole. Zasedbeni dnevi so nudili dijakom priložnost za poglobitev poznavanja širše in specifične problematike boja za demokratično šolo, obenem pa tudi spoznavanje, da je ta boj lahko uspešen samo, kolikor je povezan z vsemi komponentami manjšine same in kolikor je povezan tudi z bojem za drugačno družbeno-politično stvarnost v državi.
Marsikatero pridobljeno izkušnjo bodo morali dijaki sedaj v svojem nadaljnjem boju preveriti in izboljšati za večjo učinkovitost in racionalnost svojih nadaljnjih akcij.
Po sklepu o končani zasedbi šol se je včeraj opoldne delegacija staršev in dijakov slovenskih višjih srednjih šol srečala v prostorih šolskega skrbništva z deželnim šolskim skrbnikom prof. Angiolettijem. Seznanila ga je z razlogi, zaradi katerih je prišlo do zasedbe šol, kakor so jih dijaki navedli v svojem pismu šolskemu skrbniku.
Prot. Angioletti je delegaciji dejal, da vse te probleme dobro pozna in da se zaveda njihove upravičenosti in važnosti njihove rešit-
ve, za kar pa da je treba zainteresirati tf>di politične sile. V svojem pogovoru s člani delegacije se je dotaknil tudi nekaterih konkretnih vprašanj. Glede problema otroških vrtnaric je dejal, da tudi položaj ustreznih italijanskih šol ni urejen kar zadeva maturitetne programe. Isto da velja tudi glede šolskih zdravnikov, saj čaka tudi 5000 italijanskih dijakov, ki bi morali sodelovati na vsedržavnih mladinskih i grah, na zdravniški pregled. Vsekakor pa je zagotovil,- da bo na en aii na drug način poskrbljeno za zdravniške preglede tistih slovenskih dijakov, ki bodo 22. aprila sodelovali na medšolskem prvenstvu zamejskih in slovenskih primorskih šol.
Glede samostojnega slovenskega šolskega okraja je dejal, da mu je zahteva Slovencev po takem' okraju znana in da p/av zaradi te zahteve dežela še ni sprejela dokončnega stališča o šolskih okrajih. Prav tako
je dal določena zagotovila o čimprejšnji nadzidavi liceja «Prešeren» in pa o 4. in 5. razredu poklicne industrijske šole, za • kar da se bo zavzel pri pristojnih oblasteh.
Delegacijo staršev in dijakov bo danes dopoldne sprejel tudi predsednik deželnega sveta Arnaldo Pit-toni.
Po končani zasedbi se je že včeraj začel reden pouk na poklicni industrijski šoli «Galvani», danes se bo začel na učiteljišču «A. M. Slomšek*, medtem ko bo začetek pouka na liceju in na trgovskem zavodu sporočilo ravnateljstvo preko tiska in radia. Razumljivo je, da je po devetdnevni zasedbi treba prostore očistiti in urediti, nakar jih mora pregledati še higienski urad.
• Na trgovskem tehničnem zavodu
«Carli» se bodo večerne lekcije ponovno začele danes, jutri pa se bo obnovil redni pouk tako v glavni stavbi kot tudi v podružnici.
PRVI DAN RAZPRAVE V DEŽELNEM SVETU
Predložen osnutek laičnih strank o družinskih posvetovalnicah
Predlog so podprle KPI, PSI, PSDI, PRI in PLI - Danes bodo iznesli popravke
Včerajšnja začetna razprava deželnih svetovalcev o družinskih posvetovalnicah je iz več razlogov nekoliko nenavadna. Zaustavimo pa se najprej ob čisto običajnem in vsa-kodntevnem dejstvu, da bodo o zakonu, ki prizadeva v prvi vrsti žensko, razpravljali in odločali moški, ki so največkrat zahteve in potrebe žensk povzeli samo iz uradnih dokumentov ženskih gibanj. Obrobno bi omenili, da so v Piemontu priredili deželno konferenco na to temo, preden so sestavili zakon.
O nenavadnosti zakonskega predloga, ki je bil dan " razpmvo deželnemu svetu, je zapisal sam poročevalec večine, socialist Zanfagni-ni. Predlog so namreč izdelali v 6. deželni komisiji, ki je obravnavala pet ločenih osnutkov komunističnih, liberalnih, misovskih, socialističnih in demokrščanskih svetovalcev, podprle pa so ga KPI, PSI, PSDI, PRI in PLI. Okoli družinskih posvetovalnic so se torej strnile levičarske in laične stranke, ki pa v deželnem
KLJUB ŠE VEDNO NEUGODNIM PERSPEKTIVAM
DELAVCI «BL0CH* BODO VZTRAJALI V BOJO ZA ZAŠČITO DELOVNIH MEST
Manifestacije v tržaški tovarni so se udeležili tudi delavci obratov v Lombardiji in Emiliji■ Solidarnost strank in krajevnih uprav■ Vlada in deželni odbor na zatožni klopi
Boj delavcev in delavk «Calza Bloch* za obrambo delovnega mesta in za ohranitev te proizvajalne e note traja že skoraj eno leto, žal pa še vedno ni konkretnih perspektiv za rešitev krize. Odgovornost za to nosita predvsem rimska vlada in, kar se tiče tržaških obratov, deželna uprava, ki ne kažeta prave politične volje, da bi se resno angažirali, ampak raje prepuščata odločanje o usodi tovarn zašebnim industrij-cem, ki se ne zmenijo za interese delavcev, niti ne za splošni interes italijanskega gospodarstva, da ohrani sedanjo proizvajalno raven.
Te in druge ugotovitve so bile izrečene med včerajšnjo veliko manifestacijo delavcev vseh štirih obratov Calza Bloch, -ki so se zbrali v tržaški tovarni skupaj s krajevnimi in vsedržavnimi sindikalnimi predstavniki, zastopniki političnih strank in krajevnih ustanov, da bi še enkrat pregledali položaj iri perspektive vseh štirih točam: poleg tržaške še tistih v Belluscu, Spiranu in Reggio Emilii.
Slika, ki so jo podali predstavniki vsedržavne zveze tekstilnih delavcev FULTA, deželne in pokrajinske sindikalne federacije, še posebno pa predstavniki delavskih
svetov vseh tovarn Calza Bloch, ni prav nič rožnata, še posebno glede tržaških obratov. Edina hipoteza, ki še ni propadla, je tista, ki jo je sprožil tržaški podjetnik Pini v imenu tovarne nogavic De Nardi iz Conegliana. Predlog inž. Pinija pa vsebuje točke, kot na primer 30-odstotno udeležbo delavcev z lastnim kapitalom v mešani družbi, ki naj bi prevzela obrate. Industrijec se je obvezal, da bo v doglednem času dal točnejše predloge, vendar se že skoraj en mesec več ne oglaša, ampak baje išče na tujem morebitne nove partnerje. Za sedaj uslužbenci prejemajo posebno doklado za brezposelne, vendar čez štiri mesece ne bodo več imeli piti tega, tako da bo položaj postal dramatičen, če v tem roku ne bo prišlo do rešitve.
V znak solidarnosti so se udeležili včerajšnje manifestacije predsednik tržaške pokrajine Ghersi s pod-jjfedsednikopi.. .Martonejem, predstavnik tržaške' občine odbornik A-bate ter zastopniki manjših občin: župan Švab za Dolino, podžupan Sonja Bajs za Repentabor, Ciacchi in Apostoli za Milje, solidarnost strank pa so prinesli Poli za KPI, Carbone za PSI, Battelini za KD in Fragiacomo za PRI. Navzoč je bil
pa
....................................»im»iiiiiiuiimm»iMii»iimiiii»iiii»«imiiiii»iiiirttiiiMMm»»i»|ii»iniiiiiiMiiiiiiiiiiiHiimiimiii«iiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiii
Z NEDAVNEGA SINDIKALNEGA SHODA CGIL
Skupna industrijska tona na Krasu nujna izbira za obe sosedni državi
Položaj v Evropi narekuje uresničitev te pomembne pobude . Zajamčiti ak-livno sodelovanje krajevnih ustanov . Druge lokacije ne pridejo v poštev
V Domu pristaniških delavcev je bil pred dnevi sindikalni shod, ki ga je sklicala Nova delavska zbornica CGIL in na katerem so obravnavali vrsto vprašanj, povezanih z izvajanjem osimskih sporazumov in še zlasti z uresničevanjem bodoče industrijske proste cone na tržaškem Krasu.
Med razpravo, ki se je razvila •na podlagi dokumenta, ki ga je pripravilo tajništvo sindikata, je bilo predvsem poudarjeno, da predstavlja osimski sporazum odločilen in pomemben doprinos k utrjevanju miru in k popuščanju napetosti ter osnovo za vzpostavitev evropskega in sredozemskega območja sodelovanja med državami tudi z različno politično in gospodarsko ureditvijo.
Kar zadeva industrijsko prosto cono, pa je bilo iz razprave razvidno, da Nova delavska zbornica - CGIL vidi v njej ugodno priložnost za po-
	
TEČAJI VALUT V	MILANU
DNE, 24. 3.	1977	’
Ameriški dolar: debeli	887,-
drobni	850,-
Funt šterling	1533,-
Švicarski frank	347,75
Francoski frank	178,50
Belgijski frank	24,05
Nemška marka	371.—
Avstrijski šiling	52,40
Kanadski dolar	825.—
Holandski florint	355,25
Danska krona	147.—
Švedska krona	208.—
Norveška krona	164.-
Drahma: debeli	23,-
drobni	23,-
Dinar: debeli	44,75
drobni	44,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
živitev tržaškega in sploh deželnega gospodarstva, zlasti po opustošenju, ki ga je povzročil lanski potres. Vendar je treba pri načrtovanju bodoče izventeritorialne industrijske strukture na meji med Italijo in Jugoslavijo upoštevati nekatere dejavnike, med temi predvsem nujnost, da se obseg zemljišč, ki jih bo treba žrtvovati za industrijsko cono, omeji na minimum, in da se pri razvijanju industrijskih dejavnosti zagotovijo nekatera jasna in neodpo-vedljiva jamstva.
Nove industrijske in trgovinske pobude, ki bodo nastale na Krasu, morajo ustrezati takšnim tipološkim in produktivnim zahtevkom, da bo njihovo delovanje kompatibilno z razvojnimi procesi v obeh sosednih državah. Tako je treba preprečiti, da bi v okviru industrijske cone vzrastli industrijski obrati, ki bi bili konkurenčni drugim obratom na Tržaškem in v deželi Furlaniji; Julijski krajini. Dostop v cono naj imajo le obrati komplementarnega značaja, ki naj poleg tega zagotovijo zaposlitev primernega števila delovne sile. V poštev pridejo predvsem obrati z razvito tehnologijo, ki pa zahtevajo ustanovitev posebnega raziskovalnega središča: to središče je namreč potrebno tako italijanski kakor tudi jugoslovanski industriji, da se osvobodita sedanje odvisnosti od tehnološko razvitih držav v Evropi in izven nje. Raziskovalno središče je potrebno tudi za to, da bo prek njega zagotovljena zaposlitev mladih strokovnjakov in profesionalcev iz obeh držav v coni. Prednost pri vstopu v cono naj bi imele tudi tiste industrijske in trgovinske dejavnosti, ki lahko zagotovijo določen razvoj blagovnega prometa čez tržaško luko, upoštevajoč svojstveno strukturo in tehnične zmogljivosti pristanišča.
Kar zadeva same priprave in načrtovanje v zvezi z bodočo prosto cono, pa postavlja sindikat v ospredje nujnost takojšnjega angažiranja krajevnih ustanov (dežele, pokrajine, občin in gorske skupnosti), katerim naj bo v prvi vrsti poverjena skrb za zaščito narave in za neposredno vključitev prizadetega pre-
bivalstva, ki je v veliki večini slovenske narodnosti, v vsa dogajanja v zvezi z načrtovanjem in uresničevanjem bodoče cone.
V zvezi z lokacijo industrijske cone, je sindikat mnenja, da razen kraške druge variante ne pridejo v poštev. V dolini pri Orehu je na razpolago le 73 hd zemljišča, povezava z jugoslovanskim delom cone bi bila iz tehnoloških razlogov zelo težavna, poleg tega pa je del omenjenih zemljišč namenjen razvoju intenzivnega kmetijstva. Prav tako neizvedljiva je varianta, po kateri naj bi cono »premestili* v Tržič. Industrijska cona na Krasu je po vsem tem, kljub neizogibnim žrtvam, ki jih bo zahtevala, ne le koristna, ampak celo nujna pobuda, saj se bosta Vim-ska in beograjska vlada samo z njeno uresničitvijo lahko ubranili konkurence in gospodarskega pritiska srednjeevropskih držav, ki lahko računajo na druge močne inštrumente, predvsem pa na skorajšpjo neprekinjeno povezavo v smeri sever - jug po omrežju notranjih plovnih poti.
tudi predstavnik deželne uprave E-milia . Romagna dr. GuiZzardi, medtem ko deželna uprava Furlanije . Julijske krajine ni imela za potrebno, da bi poslala svojega zastopnika. To odsotnost so številni prisotni ožigosali kot dokaz pomanjkanja politične volje. Predsednik pokrajine Ghersi pa je dal konkreten predlog, da bi obnovili koordinacijski odbor, ki je bil pred časom ustanovljen na pokrajini in ki je sledil razvoju krize Calza Bloch, v katerega pa bi bilo treba po Gher-sijevem predlogu vključiti tudi pred. stavnike dežele oziroma deželnega odborništva za industrijo, se pravi edinega krajevnega organa, ki ima možnost, da tudi konkretno poseže v reševanje krize.
Vsekakor so se udeleženci včerajšnjega zborovanja razšli trdno odločeni, da vztrajajo v brtjtf za zaščP to vseh štirih obratov «Calza Bloch*. Za sedaj Zahtevajo, da 1 bi 'bil še' prihodnji teden sestanek v ' Rimu - z ministrom za industrijo Donat Catti-nom; od izida tega sestanka bo potem odvisen nadaljnji potek sindikalnega boja, ki traja že skoraj leto dni in ki mu žal za sedaj še ni videti konca.
• Drevi se bo ob 20. uri na svojem sedežu v Ul. S. Ermacora sestala rajonska konzulta za Greto, Rojan in Barkovlje.
Danes začetek kongresa KPI
V Ul. Madonnina 19 se bo danes ob 18. uri začel kongres tržaške avtonomne federacije KPI, ki se bo nadaljeval tudi jutri in v nedeljo začetkom ob 9. uri. Današnji prvi del kongresa bo posvečen pretežno uvodnemu poročilu pokrajinskega tajnika Giorgia Rossettija, sledili pa bodo piozdravi gostov. Jutri in v nedeljo zjutraj bo na vrsti razprava, katere zaključke bo povzel Anselmo Gouthier, član vsedržavnega tajništva KPI in izvedenec za vprašanja narodnostnih manjšin.
PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA
Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje na podlagi 6. člena pravil 3. redni občni zbor, ki bo danes, 25. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, Trst, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega odbora
2.	Obračun in predračun
3.	Poročilo nadzornega odbora in razrešnica
4.	Izvolitev upravnega in nadzornega odbora
5.	Sprejem novih članov
6.	Razno
m GLASBENA MATICA TRST
Šola Glasbene matice v Trstu
vabi
ljubitelje glasbe na nastop gojencev, ki bo danes, 25. t.m.„ ob 18. uri v dvorani «Gallus» v Ul. Rug-gero Manna 29.
Vstop prost.
Koncerti
Lrevi t,o ou zu.ou v neni.sKt-m institutu koncert Luise Gallmetzer, katero bo pri klavirju spremljal Luciano Tomelleri
Razna obvestila
Občni zbor jusarskih upravičencev iz Trebč bo danes, 25. marca, ob 2(!.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse svoje člane in prijatelje na občni zbor zadruge, ki bo v ponedeljek, 28. marca, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
Razstave
svetu nimajo večine, in od katerih so nekatere v opoziciji, druge pa v večini. Ostre obsodbe je bila deležna deželna vlada, ki je z veliko zamudo pripravila osnutek, ga pa pod plazom kritik umaknila in šele nato so demokržčanski predstavniki predložili svojega. Zadržanje KD je zato povzrpčilo precej kritičnih pri pomb, še zlasti, ker so v drugih deželah kot v Lombardiji, Piemontu in Laciju pristopili bolj odprto.
Iz tako zamotanega položaja, ki je po naključju ' določal večino temu sedaj drugemu, se je porodil precej protisloven zakonski osnutek, ki ga je treba, je še podčrtal Zanfa gnini, v nekaterih členih korenito popraviti. Različnost stališč med ve čino in manjšino je jasno razvidna iz poročila manjšine, ki ga je pripravil krščanski demokrat Vigini.
Medtem ko je težišče prvega na celoviti uveljavitvi ženske v družbi in družini, se drugi omejuje le na vlogo žene v družini. Postranskega pomena je zato vprašanie kontracepcije, velik kamen spotike pa 'je splav. Drugo nepremostljivo oviro pa predstavlja javno upravljanje posvetovalnic, njihov laični in nevtralni pristop pa zločin nad pluralistično miselnostjo.
Včeraj je v razpravo poseglo devet svetovalcev. Najprej je Vigini-jevo poročilo podprl krščanski demokrat Fratini, ki je opomnil, da se mora deželni zakon podpreti »duhu in črki* državnegt zakona. V i-menu večine sta govorila komunist Bergomas in socialist Nardini, ki sta se navezala na že izbojevane zakone v korist žensk in poudarila veliko pomembnost posvetovalnic za nadaljnji pozitivni razvoj borbe za žensko enakopravnost. Odkrito nenaklonjen katerikoli obravnavi spia va v okviru posvetovalnic j. izzvenel govor drugega demokrščanskega svetovalca Martinisa, medtem ko je predstavnik Slovenske skupnosti Što. ka svetoval globlji pristop k ce.ot-nemu ženskemu vprašanju in navedel zgled piemontske dežele.
Važnost skupnega nastopa laičnih strank in neumestnega ter nepopustljivega stališča - KD sta podčrtala republikanski svetovalec Bertoli in liberalni Trauner. Daljši govor, ki je bil v zasnovi žaljiv za žensko in med katerim je iz dvorane odšlo vse občinstvo, je imel misovec Mo-relli. Socialist Ermano je ob koncu še enkrat podčrtal najvažnejše naloge posvetovalnic in v kratkem opisal zapleteno pot zakonskega osnutka v komisiji. Danes bi morali podeči še štirje svetovalci, .pal^r, .bodo predloženi popravki, za katere je komunistični svetovalec Bergomas predlagal predhodni sestanek vseh demokratičnih svetovalskih skupin.
Razpravi deželnega sveta je včeraj sledila večja skupina žensk, v glavnem predstavnice Zveze žensk Italije, ki so se sestale s predstavniki demokratičnih strank, katerim so predočile svoje temeljne zahteve.
iiniiiitnMMiMiiiiiiiiiiiHfiiMiiiitiiMiiiniiiiimvtuiiiiHiiiiitiimiiiiiminiiiiiiiiMiimiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ V VSEJ DEŽELI FURLANIJI-JULIJSKI KPAJINI
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom GOSTOVANJE
PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
CARLO GOLDONI
PAHLJAČA
KOMEDIJA
Prevod
Dramaturška razčlemba
Jezikovna obdelava
Scena
Kostumi
Glasba'
Režija
Vladimir Koch Bojan Stih Darij Bratoš Niko Matul Marija Vidau Ivan Mignozzi MARIO URŠIČ
MARIJAN TROBEC
Nastopajo:
BREDA URBIČ - NEVENKA VRANČIČ
M £ r,rtiN H,i
FRANKO - BERTA UKMAR - SERGEJ FERRARI - TONE ŠOLAR - JANEZ LAVRIH - IVO BARIŠIČ - MILAN VODOPIVEC
Danes, 25. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A — premierski.
Jutri, 26. t.m., ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri, ABONMA RED F — sindikalni..
V nedeljo, 27. t.m., ob 16. uri ABONMA RED C nedelja po premieri.
prva
Gledališča
V Torkli razstavljata Hijacint Jus-sa in Vladimir Klanjšček do 4. aprila. Ogled razstave ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 21. ure, ob nedeljah od 10. rio 12, ure.
Izleti
SPDT, prireja v nedeljo, 27. marca, izlet z osebnimi avtomobili na Matajur (1641 m), kjer bo srečanje s predstavniki beneškega planinskega društva. Odhod bo ob 8.30 z Oberdanovega ti ga. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI.
SPDT prireja v nedeljo, 3. aprila, prvi spomladanski avtobusni izlet na Učko (1396 m) nad Reko. Hoda bo o-koli 3 ure od vrha do Moščeniške Drage. kjer bo čakal avtobus. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI.
Smučarski klub Devin priredi ob priliki smučarskih tekmovanj dne 27. marca avtobusni izlet v Ovčjo vas in Ukve. Vpisovanje pri ZSŠDI in na sedežu društva.
Združenje Uniop prjrecii, v nedeljo, 27. marca izlet na Vogel. Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, od 17,30 do 19.30, telefon 64459.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Triurna stavka delavcev s področja javnega prometa
Stavkali so tudi delavci zasebnih podjetij Peki bodo ponovno stavkali 4. aprila
Javni promet je včeraj zamrl tudi v našem mestu, kakor tudi v drugilT središčih Furlanije - Julijske krajine, in sicer od 11. do 14. ure. Triurno stavko, ki je imela kakor rečeno deželni značaj, je oklical deželni koordinacijski organ uslužbencev pri avtobusnih, tramvajskih in železniških prevozih CGIL - CISL -UIL. Nameščenci zasebnih avtoprevoznikih podjetij pa so stavkali od 9. do 16. ure. Delavstvo je stopilo v stavko iz dveh razlogov: da bi podprlo zahtevo po polnem uveljavljanju ustrezne delovne pogodbe in da bi hkrati opozorili pristojne deželne organe na nujnost preosnove prometne politike na deželnem območju. V Vidmu, in sicer na sedežu sindikalne organizacije CISL, je bil ob 11. uri dopoldne shod stavkajočih delavcev. Shoda so se udeležili tudi sindikalni predstavniki iz Trsta in iz drugih središč naše dežele.
Včeraj so v naši deželi stavkali tudi delavci, zaposleni v pekarnah. Ponekod je primanjkovalo svežega kruha, le bolnišnice, šole, otroški vrtci in delavske menze so redno prejele običajen kontingent blaga. Stavka pekovskih delavcev je bila vsedržavnega značaja. Z njo so pri-
SINOČI MALO PRED 23. URO V UL. P’ALVIANO
Orjak se je zrušil na pločnik
Na ovinku je voznik izgubil nadzorstvo nad težkim tovornjakom
Sinoči malo pred 23. uro se je v Ul. Alviano, v bližini križišča z Ul. Doda, pripetila izcedno slikovita pro metna nesreča, na srečo brez hujših posledic. Težak tovornjak z dvema kontejnerjema, natovorjenima s 160 stoti blaga, namenjen iz pristanišča proti trbiški cesti je, verjetno zaradi prevelike hitrosti na ovinku v levo zaneslo in se je prevrnil na desni bok. Tovornjak je še popolnoma nov, saj ima še začasno evidenčno tablico. Voznik, 32-letni Mario Grechi iz Pavie, je zadobil lažje poškodbe; z rešilnim avtom Rdečega križa (šofer Cattania, bolničarja
Sancin in Borina, zdravnik dr. Lo-jacono) so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 15 dni na ortopedskem oddelku.
Na kraj nesreče so prihiteli mestni redarji, agenti prometne policije in gasilci z velikim premičnim žerjavom. Delo je izredno težavno in ob trenutku, ko poročamo, ga gasilci še niso dokončali.
Prenočiti je hotel j pod hotelsko streho
27 letni Lino Jurjevič se 'e nnriu-il dokaj iznajdljivega nac .a, da
bi prespal pod streho. V četrtek, 10. marca, je telefoniral v recepcijo nekega tržaškega hotela: predstavil se je za odvetnika in dejal, da bo prišel njegov znanec prenočit v hotel in naj mu pošljejo račuh kar v odvetniško pisarno. Malo kasneje je Jurjevič odšel v hotel in prenočil, naslednjega dne pa so v recepciji ugotovili, da je odvetnikovo ime izmišljeno/ Zadevo so prijavili policiji, ki je poiskala nočnega gosta in Jurjevič je priznal, da si je izmisli »odvetnica*, ker je hotel pač prenočiti pod streho.
zadeti delavci podprli svojo zahtevo po obnovitvi delovne pogodbe, ki je zapadla že 31. decembra lani. Pogajanja se vlečejo že štiri mesece in še vedno ni videti možnosti za njihovo ugodno rešitev. Zato je sindikalna zveza CGIL . CISL - UIL sklenila, da okliče še novo stavko, in sicer za .ponedeljek, 4. april, od 0. do 12. ure. Pogajanja za obnovo delovne pogodbe so se pred dnevi razbila, ker so delodajalci postavili kot pogoj za sprejetje delavskih zahtev novo podražitev kruha.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 25. marc-a Oz. M. D.
Sonce vzide ob 5.59 ,in zatone ob 18.23. — Dolžina dneva 12.24. — Luna vzide ob 8.57 in zatone ob 0.00.
Jutri SOBOTA, 26. marca MAKSIMA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 17,8 stopinje, najnižja 10,4, ob 19. uri 15,2 stopinje, zračni pritisk 1017,5 mb. stanoviten, brezvetrje, nebo pooblače-no, vlaga 72-odstotna, morje mimo, temperatura morja 12,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 24. marca se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 56-letni Romeo Pertotti, 77-letni Antonio Tommasi, 78-letni Emi-lio Magris, 88-letna Luigia Maizzan vd. Micolini, 74-letna Narcisa Jerne-tich por. Buttolo, 42-letni Silvano Ro-jaz, 81-letni Olivierp Parenzan, 67-letna Anna Rottar vd. Brajkovich.
SSG V TRSTU gostuje danes. 25. t.m., ob 20. uri s predstavo »ANONI-MO VENEZIANO - BENEČANKA* v Ajdovščini. <
ROSSETT1
Danes, ob 20.30 (zaključek ob 23.45) — Teatro di Roma: «Misura per misu-ra» Shakespeara. Režija Luigi Squar-zina. Red prosti. Rezervacije za vse predstave pri Osrednji blagajni.
AVDITORIJ
Danes, ob 20.30 Relda Ridoni v igri «GIORNI FEL1CI*, Samuela Becketta. Režija Beppe Menegatti. Veljavni so odrezki Auditorium. Rezervacije pri Osrednji blagajni.
VERDI
Od 29. marca dalje »Luisa* G. Charpentiera. Režija Giulio Chazalet-tes. V glavnih vlogah bodo nastopili pevci A. Maliponte, G. Merighi, R. Laghezza in P. Washington.
O operi »Luisa* bo v ponedeljek ob 18. uri v prostorih časnikarskega krožka v Trstu spregovoril muzikolog prof. F. Šerpa.
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3» do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S- Piero 2, Ul Felluga 46, Ul. Mascagni 2.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto L NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.,
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165. Opčine: tel 211-001; Prosek tel 225 141, Božje polje, Zgonik: tel 225 596; Nabrežina le). 200-121; Se slian: tet 209 197 Zavije; tel. 213-137 Milje; tel. 271 121
La Cappella Underground 19.o0—21.30 «Per Sna' rriaficiata dl	Stli&ftši
Rosemberga. Paul Nevvmari in Lee Marvvin. BarVtii filtri'. '7
Ariston I6.301—22.00 «Dersu Uzala* (II piecolo uomo detle grandi pia-
, nure). Režiserja AKire Kurosatoe.
Mignon 15.30—22.00 »Orizzonte perdu-to*. P. Finch. Barvni film.
Nazionale 16.00 «11 re dei giardini di Marvin*. Jack Nicholson, Bruce Dem in Ellen Burstyn. Barvni film.
Grattaclelo 16.30 «La pretora*. Edwi ge Fenech. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Fenice 16.00 «La gang del parigino*. Alain Delon. Barvni film.
Excelsior 15.30 «La nave det dannati*. Faye Dunaway, Max von Sydow, Orson Welles. Barvni film.
Eden 16.00 «Sal6, le 120 giornate di Sodoma* Pier Paola Pasolinija. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00—22.15 »Charleston*. Bud Spencer, Herbert Lom, M. Starck,
Aurora 16.30 »Basta che non si sap-pia in giro*. N. Manfredi, M. Vitti, J. Dorelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Capitol 16.30 »Sturmtruppen*. R. Poz-zetto, N. Toffolo. Barvni film.
Crislallo 16.00—21.45 «Casanova*. Do-nald Sutherland. Prepovedan mladini ped 18. letom. Barvni film.
Moderno 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 «Quat-tro mosche di velluto grigio*. Režija Dario Argento. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.00—22.00 «Esperien-ze^erotiche di una ragazza di cam-pagna*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale 16 00 «11 generale dorme in pie-di». Ugo Tognazzi, Mariangela Me-lato. Barvni film.
Impero 16.30 «Bruciati da cocente pas-sione*. Aldo Maccione, Catherine Spaak. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Viltorio Veneto 16.30 «L'Italia s’e rot-ta». Dalila Di Lazzaro, Mario Caro-tenuto. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Radio 16.00 «Riusciranno i nostri eroi a ritrovare 1'amico misteriosamente scomparso in Africa*. Alberto Sordi, Nino Manfredi. Barvni film."
Abbazia 16.00 »Sesso in corsia*. A. Ar-den. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Astra 16.00 «La vendetta deli’uomo chiamato cavallo*. Richard Harris. Barvni film.
Volta (Milje) 17.00 «Le far6 da padre*. Teresa Anne Savoy, Luigi Proietti. Prepovedan mladini pod 18. letom.
SPD TABOR - OPČINE ZŽI - OPČINE
priredita
od 25. marca do 3. aprila 1977 razstavo del
TONČKE KOLERIČEVE
Odprtje bo danes, 25. marca, ob 20. uri z nastopom dekliškega pevskega zbora «Vesna» iz Križa in domačega pevskega zbora Tabor.
Slikarko bo predstavil Milko Bambič.*
Razstava bo odprta ob praznikih od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure, ob delavnikih pa od 18. do 20. ure.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Igorjevega očeta Rudija Možeta darujeta A. in G. Kufersin 5.000 lir za ŠZ Bor.
V	počastitev spomina Viktorja Ferlu-ge, strica kolegice Silve Kodrič, daruje učiteljstvo osnovne šole pri Sv. Ani 10.000 lir za poimenovanje šole.
V	spomin na Franca Udoviča daruje družina Melite Pregare 5.000 lir za Dijaško matico.
'“Ob 29. obletnici tragične smrti nepozabnega sina Ladija Ketteja darujeta ’ trtama in . papa 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Andreja Markona darpjeta Anda in Stanko An-dolšek 10.000 lir za knjižnico srednje šole Srečko Kosovel pa Opčinah.
Namesto cvetja na grob Marije Furlan daruje Štefanija Černjava 10.000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah.
V	spomin na Franca Udoviča in Rudija Možeta daruje Stanko Pertot 10.000 lir za ŠZ Bor in 10.00 lir za Tt>T: Sirena.
Ob Izgubi
ANDREJA MARKONA
se pridružujejo žalovanju družine Milan Ferluga, Gabrijel Ferluga, Mirko Ferluga, Bruna Veos, Irene Tonelli in Danila.
Kolegi in dijaki srednjil šole «S. Kosovel« na Opčinah izrekajo prof-Adi Markon iskreno sožalje ob smrti očeta.
Ob izgubi dragega
Pepija Starca
se pridrnžujejo žalovanju ing. Viktor Martelanc in družina, Kalan.
Bad Hersfeld, Trst, 25. marca 1977
Sporočamo žalostno vest, da nas j® dne 24. t.m. za vedno zapustila naša draga
Marija Flego vd. Spagnoleto
Pogreb bo jutri, v soboto, 26. t.ffl-> ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
žalujoči: sin Dušan z družin0 in drugo sorodstvo.
Trst, 25. marca 1977 i
Občinsko pogrebno podjetje — Zonta 7/c.
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi
ANDREJ MARKON
Pogreb bo jutri. 26. marca, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v župno cerkev na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo: žena Marija, hči Ada, sestre, svak in drugo sorodstvo.
Konkonel, Trst, Melbourne,« Widnau, 25. marca 1977
Žalovanju se pridružujejo družine Maver, Andolšek In Terbizan.
BENEŠKI DNEVNIK
V Ažli je treba zagotoviti zemljišča za gradnjo hiš
Upoštevati je treba želje prebivalstva in omejiti prostor za lokacijo industrijskih obratov
plati, kar omenja pismo, temveč tudi ohranitve izgledov za obnovo Ažle. Dodati je treba, da predložena varianta ne predstavlja ovire za industrijski razvoj področja, saj je ta v današnjem, težkem trenutku za našo skupnost nujen. Varianta pa b omogočila najboljše ravnovesje med obnovo in gospodarskim preporodom. Župan ni upošteval nasprotovanja manjšine svetovalcev v občini, predstavnika v uradu za pomoč prizadetih, odbornika Meteliga, ki je nato od stopil, podžupana Venturinija, sindikalnega združenja neposrednih obdelovalcev zemlje, njihovega združenja ter kmečke zveze in mnenja prve stalne komisije gorske skupnosti in prebivalstva ter je pod določenim pritiskom podpisal akte za razlastitev zemljišč na zahodnem delu vasi. S tem pismom se obračamo na Vas, g komisar, da bi se poslužili vseh pravic, ki vam jih daje zakon in da bi o-mogočili:
1 Pregled cone in položaja z geološkim nadzorstvom zemljišč in da bi določili področje za povečanje stanovanjske zmogljivosti Ažle
2.	Predlog variante načrta za namestitev produktivnih obratov upo števajoč opisane potrebe
3.	Srečanje na špetrski občini; povabiti bi bilo treba vse politične sile, da bi zadevo popolnoma razjasnili
V pričakovanju hitrega odgovora se vam zahvaljujemo in vas tudi v imenu prebivalcev Ažle pozdravljamo.	Sledijo podpisi
Občinski svetovalci iz Špetra Slo-Venov Adami, Marnig, Qu.oliz.za,
Zufferli skupno s podžupanom Venturinijem so s pokrajinskim svetovalcem Na polijem in Petriclgom ter s predstavnikom združenja neposrednih obdelovalcev zemlje Tropino Podpisali dolg dokument, v katerem zahtevajo poseg vladnega komisarja Zamberlettija v zveei z razlastitvam' za gradnjo industrijskega področja v Azil. Podpisniki me-«jo. da ne vsebuje županov odgovor na Zamberlettijev decembrski dopis vseh podatkov za celotno o-cono dogodkov, zato je med podpisnik; tudi podžupan Silvio Venturini (KD), kar spravlja občinsko upravo v neroden položaj. Na Podlagi teh dejstev bo gotovo poslanec Zamberletfc' razjasnil stanje,
*i je prikazano v sledečem dopisu - Poslancu Zamberlettiju, izrednemu vladnemu komisarju ,v Furlaniji Spoštovani g. komisar,
Sele danes smo izvedeli o odgovoru, ki vam ga je glede prošnje prebivalstva jz Ažle o načrtu za umestitev proizvodnih obratov dal Špenki župan. Ker županovo p!smo ■je obsega vseh elementov, ki jih Je za resno presojo zadeve posebno upoštevati, podpisani izjavljamo naslednje:
Ažla je zaradi potresa najbolj pri.
Zadeta vas Naciških dolin; nad 50 uiš je porušenih ali pa so nepopravljive. Poslopja, »ki jih bo potrebno porušit', so vključena v načrt medobčinskega tehničnega ura-tia za rušenje. Lega Ažle ne omogoča več možnosti za obnovo. Na vzhodu je namreč prepad, ki je bil fevaren za hiše že pred potrebni. podobno je na jugu. Na severu, takoj onstran ceste, se strmo “riga hrib in zato vidijo prebiralci Ažle edino rešitev na ozem-Ou na zahodu, kjer je še mogoče Predvideti obnovo poslopij in produktivnih kmetij. Na tem področju Paj bi namestili kako tovarno, treba pa bi bilo razlastiti precejšen Pel ozemlja industrijske cone. Ja-®Po je, da bi takšna razlastitev o-Pčmogočila vsak načrt povečanja ®tanovanjske zmogljivost1 in obnove.
Prebivalstvo je zahtevalo naj b zgradi manj produkcijskih obratov in naj se v ta namen določi tanjšo površino zemlje. Zahteva Je osnovana na potrebi po zemljiščih primernih stanovanjskim hišam.
. Dejstvo je, da se nista ne ob-hna ne gorska skupnost; poslužili deželnega zakona št. 33 (člen 15). kot bi to narekovali dogodki. Zah eve prebivalstva iz Ažle so prišle Pa dan na naslednjih srečanjih Občanov z upravniki:
1. Na zborovanju, ki ga je skli-calo združenje neposrednih obdelo->alcev zemlje: prisotni so bili predsednik gorske skupnosti Nadških dolin, predsednik dolinske skupno-Jdi ter še tajnik združenja obdelovalcev Cendon in deželni svetovalec Specogna ter župan Špetra “lovenov.	,
. 2. Na srečanju občanov v krajnih odborih s posegi orožnikov.
3. Na ljudski skupščini v Ažli v Plesecu februarju, ki so jo sklicali PSI, PSDI, KPI, šndipenden-'sti in zveza obdelovalcev zem-Je; prisotni so bili špetrski žu-Pan, občinski odbornik in podžupan Venturini, predsednik gorske 'kupnosti ter pokrajinska svetovalca Petricig in Chiabudini.
, Skupščina je izglasovala reso-djcijo (le en glas je bil proti), ki !“1 morala občino obvezati, da bi !Jhanjšali obseg načrta za namenitev proizvodnih obratov. Občina e torej zavzela tako stališče.
Iz vsega tega je mogoče povzeti, t županovo pismo ni upoštevalo opravičene zaskrbljenosti prebivalca, ki se ni dotikala le finančne
I|||,|H litim irllll n lili lil lil mul Itlllll H lili lil ■liiitlnliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllllllll mil iiifinliliiliiMlliilllli
gujejo družine šolskih otrok in učno osebje.
Seja za določitev lokacije novih šol
V Šentlenartu bo v prihodnjih dneh seja, na kateri bodo morali določiti lokacijo osnovnih in srednjih šol, ki jih bo zgradila videmska pokrajina v okviru načrta za šolsko obnovo. Tako bodo zgradili po eno osnovno in srednjo šolo za vsako izmed štirih občin šentlenart-skih dolin. Zato je šentlenartski župan Renato Ošnjak predlagal srečanje med župani šentlenarta, Dreke, Grmeka in Srednje, med predsednikom. konzorcija za srednje šole prof. Crisetigom, ravnateljem in učnim osebjem didaktičnega odbora ter med pokrajinskimi in deželnimi svetovalci področja. To srečapje bo moralo upoštevati mnenja vseh dejavnikov, da se smotrno, reši problem šolskih lokacij, za kar se pote-
Loretta Dorbolo v Reggiu Emili'}
V galeriji »La Quercia» v Reggiu Emilii je v teh dneh razstavljala slikarka naših dolin Loretta Dprbo-lo iz Bjarca (Špeter Slovennv). Ta dvanajstdnevna prireditev mlade sli karke predstavlja važen mejnik v njenem likovnem ustvarjanju. Spon. tan slofj in preprostost predstavlja pravi povratek k Nadiškim dolinam k življenju v družinskem okolju v okviru prelepe pokrajine.
Oddaja ljubljanske TV o Beneški Sloveniji
Ljubljanska televizija je sinoči posvetila celovečerno oddajo Beneški Sloveniji. Oddaja je obsegala dva dela: v prvem smo gledali dokumentarec, ki ga je pripravila novinarka Dorica Makuc s svojo ekipo (z delno pomočjo agencije Alpe-Adria) v realizaciji Mije Janžekovič, v drugem pa smo prisluhnili okrogli mizi, ki jo je vodil televizijski komentator Drago Košmrlj in pri kateri so sodelovali predstavniki beneških društev prof. černo, Dino Del Medico, Izidor Predan in don Božo Zuanella, predsednik SKGZ Boris Race, ravnatelj SLORI dr. šiškovič, predsednik medobčinskega odbora SZDL Nova Gorica - Tolmin V. Uršič in predsednik komisije za narodnostna vprašanja pri SZDL Jože Hartman.
Udeleženci okrogle mize so v svojih posegih razgrnili celotno paleto današnje problematike beneških Slovencev in beneške dežele, izhajajoč pri tem tako iz zgodovinskih izhodišč kot iz položaja, k: je nastal po potresu, kakor tudi iz vidika novih možnosti zlasti gospodarskega preporoda Beneške Slovenije, l?i se odpirajo po osimskih sporazunrh med Italijo in Jugoslavijo. Prav tako je bila za okroglo mizo potrjena s strani zamejskih sodelavcev zavzetost za enotno nastopanje Slovencev v zahtevah glede izvajanja obveznosti o manjšinski zaščiti, ki izhajajo iz osimskih sporazumov, s strani sodelavcev iz matične domovine pa obveznost stalnega zanimanja matice za vprašanja manjšine in s posebno ljubeznijo za vprašanja beneških Slovencev.
Celotna oddaja je bila zelo zanimiva in je matičnemu Slovencu v zadovoljivi meri predoč la današnji položaj Beneške Slovenije.
KONGRES UNIVERZITETNE SEKCIJE KPI
ŠTUDENTSKO GIBANJE MORA NAKAZATI SMERNICE BOJA
Vloga slovenskih študentov v boju za bolj odprt odnos univerze do stvarnosti, v kateri živimo
V dneh 21. in 22. marca je bil v Trstu kongres univerzitetne sekcije KPI. Pereči problemi univerze in mladine, dogodki zadnjih tednov na vseučiliščih v Italiji, številna nerešena vprašanja v sami deželi, problemi vloge študentskega gibanja in komunistov v njem, o katerih je uvodoma poročal tajnik sekcije Fabrizio Monti, so sprožili živahno razpravo v katero je poseglo nad dvajset študentov in profesorjev.
Pri tem je bilo v prvi vrsti ugotovljeno, da morajo pri svojem delu na univerzi komunist^ stalno pre-
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Sredi aprila izidejo «Primorska srečanja»
, Sredi aprila bo izšla prva številki nove primorske revije «Primor-**a srečanja» namesto dosedanjih rfvij »Obala*, «Srečanja» in Mrij-'ji razgledi». O konceptu in vlogi l?i>e revije so se danes predstav-W izdajateljskega sveta in uredniškega odbora pogovarjali s pred-*!ivnikom republiške konference sofistične zveze Mitjem Ribičičem. fpeoopr je bil v Strunjanu. Predsed-Ribičič je ob tej priložnosti na-,’jral vrsto tem in področij, ki bi "J* morala obravnavati nova revija 'primorska srečanja*, hkrati pa je fzoril tudi na vlogo, ki bi jo mo-tola imeti med Slovenci v zamejcu, še posebej po podpisu osim-sporazuma. Revija «Primor-'ja srečanja» bo ob učinkoviti ured-politiki lahko postala pomemb-1° družbeno . politično, gospodarsko J1 kulturno žarišče Primorske, ven-:4r, kot je poudaril tov. Ribičič. ,e z zapiranjem v okvire regije, fveč s približevanjem primorske fblematike širšemu slovenskemu ifostoru.
Združitev Droge in kmetijskih zadrug
k Okrog 900 delavcev portoroške j.f°ge in kmetijskih zadrug Lucija ?. Izila se je na referendumu odlo-i''0 za združitev. Referendum je ?sPel z veliko večino. V kmetijskih i^rugah je glasovalo za združitev Z1- 90 odstotkov delavcev. Referen-ni uspel le v piranskem trgov-
skem podjetju Koloniale, kjer posamezniki še zmeraj niso razumeli prednosti združevanja sorodnih strok.
Začetek gradnje prometnega terminala
Od križišča Pr; slavčku proti Bertokom so začeli pripravljati traso novega prometnega terminala v Kopru. Železniško gospodarstvo Ljubljana je pripeljalo tovornjake, buldožerje in valjarje za pripravo terena, na katerem bodo zgradili potniško železniško postajo mesta Koper, pozneje pa še avtobusno postajo, poštno telegrafsko poslopje, hotel ter servisne obrate in druge objekte.
Razstava ob tednu solidarnosti
z osvobodilnimi gibanji
V avli koprskega Pokrajinskega muzeja so odprli razstavo v okviru tedna solidarnosti z osvobodilnimi gibanji. Razstavili so vrsto fotografij in likovnih del na to temo, ki so jih pripravili učenci osnovne šole Dušana Bordona iz Semedele in osnovne šole s poukom v italijanščini iz Kopra. Razen tega so organizirali več predavanj po šolah.
Pobudnik teh akcij je -komisija za mednarodne in mednacionalne odnose pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine V Kopru.
I.. Omladič
verjati veljavnost splošnih trditev o vsedržavni stvarnosti v luči poznavanja specifičnih problemov našo dežele. V tem okviru je potrebno n.pr. globlje proučiti položaj mladinske krize in brezposelnosti, ki ima najbrž pri nas drugačne značilnosti od položaja v drugih mestih. Predvsem pa bo moralo tudi samo študentsko gibanje izoblikovati smernice boja in predloge glede na nove perspektive, ki se -odpirajo z izvajanjem osimskih sporazumov in pa glede vprašanj obnove področij, ki jih je prizadel potres. Univerza v Trstu bo morala dati pri vsem tem svoj doprinos tako z znanstvenim proučevanjem vprašanj kot s formiranjem operaterjev, ki bodo ustrezali potrebam stvarnosti.
Izrednega pomena bodo za to lahko fakultetne konference, ki jih na nekaterih fakultetah pripravljajo, kjer bi morali obravnavati, v sodelovanju z družbenimi silami ustanovami in organizacijami, ravno vlogo univerze in posameznih fakultet v naši deželi.
Številni, ki so posegli v razpravo, so tudi razčlenili vprašanje odnosa univerze do slovenske manjšine, ki ga je nakazal že tajnik sekcije v svojem uvodnem poročilu. Ob obravnavi splošnega manjšinskega položaja in partijskega dela bo Slovencev je študent medicine Sergij Kukanja posebej opozoril na vlogo slovenskih študentov v boju za odprtejši odnos univerze do stvarnosti in p.ri tem poudaril, da se ravno zaradi tega slovenski študentje ne smejo zapreti izključno v delo na fakultetah. Študentka filozofske fakultete Marta Ivašič je pri tem opozorila med drugim na stalno prepletanje manjšinskega vprašanja s splošnimi vprašanji v deželi, zaradi česar ne sme nobeno poseganje v stvarnost mimo tega vprašanja, na drugi strani pa je poudarila sam splošno teoretični pomen narodnostnega vprašanja, ki ga bo morala sekcija obravnavati tudi s tega vidika.
Ob zaključku razprave je podal poglobljeno in razčlenjeno analizo splošnega položaja v državi in univerzi član osrednjega vodstva ZKM1 Walter Vitali, nakar so prisotni izvolili-nov odbor sekcije, ki ga sestavljajo tako študentje kot docenti, v katerem sta med drugimi slovenska študenta Pavel Slamič in Branko Jazbec. ■
m.i.
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
ZAJEZITEV INFLACIJE SEDAJ LE NA PAPIRJU
V trimesečju oktober-derember »o se življenjski stroški spet občutno dvignili - Se vedno največ izdatkov za pre. hrano in obleko ■ Tudi januar in februar nič boljša
Pri statističnem uradu goriške trgovinske zbornice so te dni objavili podatke o gibanju življenjskih stroškov, v zadnjem trimesečju lani, ki dovolj jasno kažejo, da so bili vsi dosedanji poizkusi zajezitve inflacije brez uspeha. V zadnjih treh mesecih lanskega leta, so se namreč življenjski stroški povišali za 6,9 odst., v primerjavi s trimesečjem julij - avgust - september. Najbolj so se spet povišali izdatki za prehrano, za oblačila, za razne storitve, elektriko in stanovanje. V poprečju so bili torej življenjski stroški za 19,6 odst. višji kakor leto prej. Pri tem pa ne gre zanemariti dejstva, da je poprečje, ki velja za vso državo, precej nižje 16,6 odst. To pomeni, da so v Gorici cene naraščale hitreje kakor drugod.
Sicer pa je tako gibanje značilno že za nekaj let nazaj. Iz tega lahko sklepamo, da se gospodarske dejavnosti v Gorici (čeprav beležijo podoben primer tud: v Trstu) razvijajo v specifičnih pogojih. Tu pa velja poudariti posebno mesto, ki ga v gospodarstvu tako Gorice, kakor Trsta, ima trgovina, ki lahko še zmeraj računa na precejšen pri liv jugoslovanskih kupcev. Zato so predvsem cene za oblačila višje kako- drugod po državi.
Iz še nepopolnih podatkov za prva dva meseca letos je razvidno, da draginja še vedno narašča, čeprav nekoliko bolj umerjeno.
Srečanje kulturnih in športnih delavcev v Novi Gorici
Drevi se bodo v mali dvorani občinske skupščine Nova Gorica sestali predstavniki kulturnih i šport, nih društev iz sovodenjske, dober-dobske in števerjanske občine s predstavniki sorodnih organizacij novogoriške občine. Pobudo za srečanje je dal predsednik skupščine Nova Gorica Jože šušmelj na nedavnem sestanku v Števerjanu.
Liberalci zahtevajo pojasniia> o upravi «goriškcga sklada»
V zvezi z nedavnim sklepom o povišku prodajne cene bencina goriške' JjrdSte' cone, je liberalni svetovalec Sergio Fornasir naslovil go-riškemu" Županu pismeno-vprašanje v katereri) prosi za točna pojasnila
glede upravljanja «goriškega sklada*. Isti svetovalec je pred tem ustno vprašal župana, za pojasnila, vendar ni prejel odgovora.
V	torek svečanost
v tržiški ladjedelnici
V	Tržiču bodo v torek zjutraj splo-
vili 81-tisočtonsko ladjo za prevoz razsutega tovora. To je prva iz serije štirih ladij, ki jih bodo gradili v tržiški ladjedelnici v lastni režiji-	;
Ladjo, ki jo bodo v torek spustili v morje bo kupilo podjetje Sidemar iz Genove. Dolga je 259 m, široka 32 in lahko razvije hitrost 19 vozlov na uro.
ZDRUŽENJE
PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabita na revijo
PRIMORSKA POJE
v Gorici
ki bo v nedeljo. 27, t.m., ob 16. uri v dvorani v dolini Koma.
Nastopajo:
—	oktet Majnica iz Brega
—	moški zbor iz Avč
—	moški zbor 15. februar iz Komna
—	moški zbor Peter Jereb iz Cerkna
—	mešani zbor Slavec iz Ricrranj
—	dekliški, zbor Igo Gruden iz Nabrežine
—	mešani zbor Soča iz Kanala
—	moški zbor Tabor z Opčin
—	moški zbor iz Tolmina
—	moški zbor Valentin Vodnik iz Doline
—	mešani zbor Svoboda iz Izole
—	Mešani zbor Bazovica iz Reke
2. IN 3. APRILA V SLOVENSKEM DUASKEM DOMU
Mladinski seminar v priredbi komisije za mladino in šport
Gre za prispevek kadrovskega oblikovanja mladine, ki se udejstvuje v naših organizacijah
Komisija za mladino in šport pri Slovensko kulturno-gospodarski zvezi priredi v dneh 2. in 3. aprila dvodnevni seminar za mladino, ki se aktivno udejstvujejo pri prosvetnih, športnih in drugih mladinskih organizacijah.
Komisija je mnenja, da je prav seminar najprimernejša oblika informiranja in izobraževanja, iker o-mogoča najširšo in najbolj spontano izmenjavo misli in izkušenj med mlajšimi člani naše skupnosti v zamejstvu.
Namen seminarja je zlasti vsestranska informacija o naši manjšinski problematiki, političnem stanju ter zbliževanju mladincev s Tržaškega, Goriškega in Benečije. Spored seminarja v prostorih slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici bo naslednji: sobota,
HiiiiiiiMiiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUliiNiimiiiiiiiiiniiMiiiiiuiiiiiiKiimiiiMMMiiiiiiiii
POGOVOR S (LANI MLADINSKEGA ODSEKA
Kulturni dom odprl novo stran v mladinskem delovanju v Štandrežu
Vloga mladih v domačem krogu ■ Stiki z mladimi na Goriškem in v Sloveniji
2. aprila, ob 14.30 shod udeležencev seminarja; ob D. uri informacija o vlogi SKGZ, predava Boris Race; ob 19.00 večerja. Po večerji razmestitev po sobah in druge informacije. Od 20. ure dalje kultur-no-zabavni večer. Nedelja, 3. aprila: ob 8. uri vstajanje in zajtrk; ob 9. uri okrogla miza na temo »Gospodarstvo, kultura in šport v manjšinski stvarnosti*. Sodelujejo Cup;n Darij, Edmund Košuta in Dino Ro-ner. Ob 13. uri kosilo, po kosilu rekreacijsko popoldne. Ob 16. uri razprava o mladinski problematiki (izmenjava mnenj in izkušenj posameznih mladinskih organizacij). Po razpravi zaključek seminarja.
Organizator opozarja vse mladince, ki se nameravajo udeležiti seminarja, naj se prijavo do torka, 29. marca, in sicer na naslednja naslova: Komisija za mladino in šport pri SKGZ - Trst, Ul. Mazzini 44, tel. 744-249 in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 24-66.
Kino
Skupina mladih: Sandro, Lado, Ivan, Massimo, Dorela. Edi, David, Erika, Loris, Saša, Rajko, Renzo; novi obrazi pa prihajajo in odhaja jo; ozračje je naelektreno, kakor pred vsakim občnim zborom naših društev. Tokrat se pričakuje začetek 30. občnega zbora športnega društva Juventina.
S to skupino mladih sem sedel v fotelju v zgornjih prostorih Doma Andrej Budal v Štandrežu. Ti mladinci, poleg seveda drugih članov »klape*, ki so odsotni, sestavljajo štandreški mladinski odsek.
«Mladirvski odsek prosvetnega društva Oton Župančič in športnega društva Juventina je bil ustanovljen 14. aprila 1975 na pobudo štan-dreške mladine. To, da bi bila štan-dreška mladina združena, enotno in v celoti angažirana pri raznem delovanju in da poveže domače pro svetno in športno društvo, med ka terima odnosi niso bili razčiščeni.*
Po teh uvodnih besedah Ivana Plesničarja, enega izmed obudni-kov in ustanoviteljev mladinskega odseka v -Štandrežu, je Lado Markočič dejal: «Res je, da je bil naš začetni cilj združiti v vrstah mladinskega odseka vso štandreško mla-
KONEC LEVE SREDINE TUDI V GRADEŽU
KONGRESNA SEZONA NE PRINAŠA REŠITEV
Trajanje nestabilnosti v Tržiču in na pokrajini ‘ pripi. sujejo zaprtosti politike krščanske demokracije
V	Gradežu je propadel še zadnji ostanek leve sredine na Goriškem. Občinski odbor KD-PSI, ki je nastal po up-avnih volitvah 1975. leta kot pravcati anahronizem, je namreč v sredo zvečer podal o-stavko. Najprej so iz njega izsto-pli socialisti, za njimi pa so podali ostavko še krščanski demokrati, katerim, v pomanjkanju večine, drugo tudi ni preostalo. Kriza na občini je nastala zaradi odklonilnega stališča KD do predloga PSI, iz-ečenega v zvezi s proračunom za leto 1977, naj se k urejanju javnih poslov pritegnejo tudi komunisti. Kriza na občini v Gradežu ne bo trajala dolgo časa, ker bodo krščanski demokrati dobili nove zaveznike, tako da bo nastala tristranska večina KD-PSDI-PRI.
Pač pa še vedno preživljata, od leta 1975 dalje, krizo občinska uprava v Tržiču in pokrajinska uprava v Gorici. Tudi sedanje, kongresno razdobje ne bo prineslo nobenih novih elementov, po katerih bi bilo mogoče sklepati, da bosta krajevni upravi postali trdnejši. Na kongresu KD p prišla do izraza volja po soočanju s KPI kar pomeni zavračanje zgodovinskega kompromisa.
Ponujeno je bilo sodelovanje PSI in ostalim laičnim strankam, ki pa ga PSI zavrača. Slovenska skupnost je po svojem deželnem kongresu bolj odprta do KD, vendar se ne more vključiti v politično igro v Tržiču in na pokrajini, ker je v obeh krajih odsotna. Edina možnost se ji odpira v občini Gorica, kjer utegne priti do zamenjave zavezništva v občinskem odboru in do vključitve SSk.
V	izvoljenih telesih je težko pričakovati večje spremembe tudi po današnjem pokrajinskem kongresu KPI, čeprav hkrati nj podcenjevati njenih političnih predlogov za premostitev sedanjih gospodarskih in družbenih težav, ki temeljijo na spoznanju, da je izhod iz krize možen samo v skupnih programih demokratičnih strank.
Če goriška KD ni pripravljena na kompromise, kot v Trstu in v drugih krajih v državi, in vztraja pri zapori do levice, je razlog za takšno zadržanje iskati v relativni večini glasov, ki ji daje določen manevrski prostor. V tem dejstvu je iskati tudi odgovor na vprašanje, zakaj je goriška KD do levice na Goriškem takoi zaprta.
V torek zadnji dan mladinskega seminarja
Iz tehničnih razlogov je zaključni dan stalnega seminarja Mladinskega centra, ki je bil napovedan za soboto odložen na torek, 29. marca, s pričetkom ob 20. uri.
Ob 20. uri bo krajša informacija o gradnji Kulturnega doma v Gorici, ki jo bo podal Gorazd Vesel. Sledila bo okrogla miza, na kateri bodo sodelovali Karel Devetak, ki bo govoril o zgodovini delavskega gibanja, Igor Komel (orisal bo mladinsko problematiko na Goriškem) in Ace Mermolja, ki bo spregovoril o vlogi kulture v zamejstvu.
Seja občinskega sveta v Gorici šele 28. t. m.
Za danes napovedana seja občinskega sveta v Gorici je bila preložena na prihodnji ponedeljek, 28. t.m., ob 18.30. Dnevni red ostane nespremenjen.
dino, toda naš cilj je, tudi vzgajati jo v zdravem slovenskem in naprednem duhu, v tradicijah NOB. Poleg tega, s tem, da nam prav mladinski odsek nudi možnost u-dejstvovanja na različnih področjih (kulturnem, rekreacijskem, športnem itd.) pomeni, da se bomo usposobili za vodenje domačega športnega in prosvetnega društva.* Razvil se je sproščen in tovariški pogovor. »Koliko mladine sodeluje v mladinskem odseku?* «Uradna številka,* nam je odgovoril Rajko Tabaj, «naj bi presegala dvajset, toda podčrtujem, da je to število pri neuradnih podatkih zdaleč preseženo.* «Že ko govorimo o številkah in sestavi našega odseka, bi želel omeniti,* se je vključil v razgovor Sandro Cor-va. «da v našem sklopu skupaj sodelujejo študenti in delavci, kafr je po mojem mnenju za naše razmere zelo spodbudno.*
»Kakšni pa so vaši bodoči načrti?*
Odgovorila je Erika Zavadlal: «Z našega rekreacijsko - športnega de lovanja smo polagbma prešli na kulturno področje (proslave Cankarja, Prešerna itd.7.’ Sedaj pa hame-ravamo organizirati' dramsko skupino. Na programu pa imamo tudi serijo predavanj, ki so se že začela.* «V prejšnjih mesecih smo sodelovali z raznimi drugimi mladinski mi organizacijami: mladinskim cen t"om, mladinskim krožkom, z mla drnci, prosvetnega društva ,Naš pra por’ itd.,* je dodala Dorela Cinger li. «V bodoče bo nuino potrebno te stike še bolj okrepiti.*
»Že ko smo pri stikih, kako pa jih vi ocenjujete?*
Besedo je spet prevzel Ivan Plesničar: »Priznati moramo, da se je do sedaj mladinski odsek moral u-veljaviti in delovat- najbolj v vasi. Sodelovanje z liiladino na Goriškem in Tržaškem nismo nikdar opustili. Zavedamo se namreč, da je za nas sodelovanje nujno potrebno, ker le na tak način bomo mi mladi neposredno obveščeni o mladinskem de Iovanju, kar bo omogočilo medsebojno spoznavanje in dopolnjevanje. Že ko govorimo o sodelovanju, naj omenim sodelovanje z mat:čno domovino. Dolžnost nas mladih v zamejstvu je. da sodelujemo z zvezo socialistične mladine Slovenije, posebno pa z občinskimi konferencami te zveze, ki so nam najbližje (No va Gorica, Tolmin, Sežana). Navezali smo st;ke s krajevnim svetom ZSMS iz Vrtojbe*.
»Imate kaj odprtih vprašanj?*
»Zdi se mi, da so problemi povsod, zlasti pa pri takih mladinskih organizacijah, ki so komaj zapusti le plenice,* je odgovoril David Mu čič. »Pri vseh teh hovicah o naši aktivnosti, pa moram na žalost priznati, da v naših vrstah niso vsi mladinci dovolj aktivni. V bodoče si bodo morali prav tisti, ki sedaj pasivno sprejemajo naše delovanje, zavihati rokave.* »Dodal bi še tole,*
I je priskočil Sandro Corva, «v začet-I ku, ko smo ustanavljali mladinski
odsek smo nanj gledali vse preveč rekreacijsko in nam to sedaj prinaša nove probleme.*
»Morda bi bilo potrebno pri problemih omeniti generacijske odnose, ki so v štandrežu,* je dopolnil Ivan Plesmčar. «Ko smo ustanovili mladinski odsek, so ga vsi z zadovoljstvom sprejeli. Ko pa so stvari stekle, je prišlo do napetosti, ki si jih je težko razložiti. Z zadovoljstvom pa moram priznati, da so se v glavnem odnosi v vasi s tega vidika zadnje čase izboljšali, tako da gledamo z zaupanjem v bodočnost naše vasi.* *
I. K.
Gorica
VERDI 17.15—22.00 »Gli ultimi fuochi*. R. De Miro in J. Monreau. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 16.30—22.00 «L'altra meti del cielo*. A. Celentano in M. Vitti.
MODERNISSIMO 17.3(7-22.00 »Lin-quilmo del terzo piano*. I. Adjani in M. Douglas. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CENTRALE 16.30—21.30 «Salty 11 cuc-ciolo del male*. C. Howart in B. Slade.
V1TTORIA 16.45-22.00 »Dalla Cina con furore*. B. Lee. Prepovedan mladiru pod 14. letom.
Tržič
EXCELSIOR	16.30—22.00 »Nevada
Smith*.
PRINCIPE 1J.30—22.00 «Linquilino del terzo piano*
Nova Gorica in okolica
SOČA »Srečna potepinka*, ameriški film ob 18.00 in 20.00.
SV OBODA «Priznanje», francoski film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Vdovstvo Karoline Žašler*, slovenski film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORILI
i>anes ves dan in ponoči je v (Sorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi. 57 - tel. 2879.
KOTALKARSKA DEJAVNOST
V Domu «A. Budal» sestanek staršev
Prosvetno društvo Oton Župančič iz štandreža vabi starše otrok, ki se udeležujejo kotalkarskega tečaja, na sestanek,- ki bo v soboto ob 16.
Uri v prostorih Doma- Andrej Budal.
Na tem srečanju se bodo namreč dogovorili o bčdoči dejavnosti kotalkarskega odseka.
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniitiiiiMMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHMiiiiin
PREDAVANJE V PRIREDBI SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
GEOLOGIJA IN POTRESNI POJAVI NA GORIŠKI'M
Inž. Miro Koršič je govoril o potresni dejavnosti v naših krajih
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale. Trg Republike, tel. 72341.
Potresni sunki, ki so povzročili toliko gorja v naših krajih ter vesti o potresih v drugih delih sveta, javnost sprejema z velikim zanimanjem in s precejšnjo mero strahu. Majh ni septembrski sunki so namreč preizkusili živčni sistem marsikoga, saj tudi 'ob najmanjšem tresljaju pride do paničnih položajev, čeprav utemeljenih, a večkrat tudi ne Kar zadeva naše mesto, smo dosle, slišali številne pripombe. Nekateri so trdili, da je Gorica na varnem, drugi so pravili, da so tudi naši kraji na potresnem področju, tretji spet, da je pod mesto daljša razpoka, kar je dokaz, da gre za kraj, ki je bil podvržen hujšim potresom. Te trditve so bjlfe znanstveno neutemeljene, kljub temu so med ljud mi povzročile precej preplaha.
Slovenska prosvetna zveza se je prav v zvezi z aktualnostjo teme odločila, da bo v svojo sredo povabila izvedenca, ki bi' podrobno in znanstveno utemeljeno govoril o geologiji in potresnih' pojavih na Goriškem. S tem v zvezi je bilo v sredo zvečer v klubu Simon Gregorc :č predavanje, na katerem je inž. Miro Koršič govoril o tem vprašanju.
Predavatelj je naiprej prikazal vr sto barvnih diapozitivov o škodi, ki jo je potres povzročil krajčm v Be
P


»Skupina 77» i* Sovodenj se je odločila izdati zbirko razglednic naših krajev na Goriškem. Pole* novih posnetkov bodo ponovno tiskali tudi nekaj starih razglednic, ki so jih našli v arhivih In zasebnih zbirkah. Med »zgodovinske posnetke sodi tudi gornji, ki prikazuje Rubijski grad pred prvo svetovno vojno
nečiji in Furlaniji ter o vehkih katastrofah v drugih državah. V drugem delu svojega predavanja pa je orisal geološki položaj na Goriškem ter na ved čl vrsto zanimivih podatkov o seizmičnem delovanju v naših krajih. Verjetno prav to je najoolj zanimalo poslušalce, ki so od predavatelja prčakovali pomirjujoč odgovor. Inž. Koršič je poudaril, da je tudi Gbrica, kot Videm. Trst m Pordenon podvržena tem naravnim pojavom, čeprav so izvedenci povedali, da bi v mestu ne smeli zabeležiti potresa p-eko 8 stopnje po Mercallijevi lestvici. Predavatelj je nato razdelil Gorico v bolj in manj nevarne cone. V primeru potresa bi hujše posledice zabeležili v Pod o-ri. ob vznožju Sabotina in grajskega griča ter v krajih, kjer je voda le nekaj metrov pod zemeljsko površino. S tem v zvezi prideta v poštev predvsem Gndež ter industrijska cona v Tržiču. Inž. Koršič je nato obravnaval drugo in prev tako pomembno vpraša n ie: gradnja n obramba hiš pred potresi. Povedal je, da so prav jugoslovanski strokovnjaki med najboljšimi na svetu glede preventivnega obvarovanja hiš in drugih objektov pred potresi.
Ob sklenitvi zanimivega predavanja so prisotni postavili inž. Koršiču številna vprašanja, med temi je bilo tudi veliko »osebnih*, saj je vsakdo želel izvedeti, če kraj, kjer živi, spada v potresno območje.
Štipendija 500 tisoč lir iz sklada «AujSusto Dilena»
Tudi letos bodo podelili štipendijo iz sklada «Augusto Dilena* v znesku 500 tisoč lir najboljšemu študentu kemije iz goriške pokrajine. Rok za predložitev zapade 30. 'aprila letos. Prošnje je treba vložiti pri Goriški hranilnici in posojilnici (Cassa di Risparmio), kjer dajejo tudi informacije.
Hujša nesreča	>
v Ul. Giustinianl
V splošno bolnišnico so včeraj zjutraj sprejeli 68-Ietno upokojenko Marijo Brumat vd. Trampuž iz Ul. Giustinianl 29. Zaradi številnih zlomov na levi nogi se bo morala zdraviti 50 dni. žensko, ki se je vozila s kolesom, je v Ul. Giustiniani z avtomobilom povozil 28 letni elek-tromehanik,Bogdan Makuc, Ul. Tran-salpina 2.
i/ SPOMIN LEGENDARNIH BOJEV 24. MARCA 1945
POJUTRIŠNJEM ZIMSKI POHOD BORCEV IN PLANINCEV NA POREZEN K
Pred dvaintridesetimi leti so se brigada «Srečka Kosovela» in gorenjski partizani junaško prebili iz obroča nacistične vojske
Planinsko društvo Cerkno organizira čsako leto spominski zimski pohod na Porezen. S tem po hodom društvo v sodelovanju s krajevno organizacijo Zveze borcev počasti spomin padlih junakov in njihove borbe z okupatorjem dne 24. marca 1945.
Boje na Poreznu je 24. marca vodila slovenska narodna osvobodilna udarna brigada Srečka Kosovela ob sodelovanju enot gorenjskega vojnega področja. Nacistični sovražnik je tedaj zbral vse svoje razpoložljive sile z namenom, da bi zadal hud udarec osvobodilnim enotam v trenutku, ko mu je postalo popolnoma jasno, da se bo moral v kratkem prebijati z Bal kanskega polotoka in Italije proti severu. V bojih na Poreznu je tedaj padlo, bilo ujetih in nato postreljenih vsega skupaj 134 borcev narodnoosvobodilne vojske.
Zaradi velikega pomena teh bo: Jev na Poreznu so krajevni predstavniki bivših 1x>rcev in planin cev sprejeli obvezo, da se bodo vsako leto oddolžili spominu padlih junakov z organiziranim pohodom na vrh gore. V ta namen je bil ustanovljen tudi poseben odbor, ki vsako leto skrbi za tri pobudo. Vsak udeleženec pohoda prejme na cilju posebno izkaznico. Na njeni prvi strani je simboliziran Po rezen z napisom Planinsko društvo Cerkno —• spominski vzpon na Po rezen. v desnem kotu spodaj je odtisnjen planinski znak, v ltevem pa značka, ki se za ta pohod podeljuje z datumom 24. marca 1945. Druga in tretja stran izkaznice sta namenjeni vpisu števila pohodov. Udeleženci prejmejo za dvakratni pohod na Porezen bronasto značko, za štirikratni pohod srebrno. za šestkratni pa zlato. Za desetkratni pohod je pripravljena posebna plaketa. Značka simbolizira Porezen. borbe na njem, padle žrtve in preboj sovražnikovega obroča.
Pohod na Porezen je organiziran p:d strokovnim vodstvom ter je, zajamčena varnost udeležen-
•1111IIIMII lili IM lili M lili II lili lllllll lil II lil 1111111111111 Ml
Portugalci se pripravljajo na morebitne potrese
Portugalci bodo na. jugu Algarva zgradili center za napovedovanje
. potresov. Med Azorskim arhipelagom In Gibraltarjem narrieravajo postaviti podmorske seizmografe. Portugalsko seka potresni pas, ki se razteza čez Alpe, Apenine in Balkan do Kavkaza in za katere ga so značilni redki, vendar močni potresi.
Od 1147. leta je bilo v Lizboni p t hudih potresov. Leta 1755 je p-tres skoraj povsem uničil mesto in terjal 69 063 človeških življenj. Potres leta 1969 je bil brez žrtev, vendar ga mnogi še p-mnijo. Ka-t strofplrn je bi! potres leta 1531, ko je bi'o mrtvih 30 000 ljudi, u-r cene so bile vse lizbonske palače in cerkve in še 1500 drugih poslopij.
Prtres leta 1755 je imel tudi p "'Stične posledice: takratni vojni in zunanji minister je postal pravi diktator , ko mu je dvor narečil, n?j stori, kar more, da bo zgradil novo mesto; pod ruševinami je umrla šestina Lizboncev, katastrofo so povečali požari, ki so trajati sedem dni. Takrat so naredili urbanistični načrt, po katerem se Lizbona razvija pravzaprav še da; n's in za katerega pravijo, da .je prvi na svetu vpeljal norme za potresno varno gradnjo: hiše z največ dvema nadstropjema, ulice, širše kot dotlej, se sekajo v pravem kotu. Lizbonsko trgovsko spodnje mesto ima še danes te značilnosti.
Po nekaterih ugotovitvah seizmična aktivnost na Portugalskem doseže vrh vsakih 223 let. Tisti, ki štejejo od katastrofe 1755. leta. z neprijetnimi občutki pričakujejo prihodnje leto.
cev, seveda pod pogojem, da se udeležijo pohoda v organizirani skupini.
Letos Po pohod na Porezen ob vsakem vremenu v nedeljo, 27. marca z organiziranim odhodom iz Cerkna ob , 7. uri. Proslava pred spomenikov na vrhu Porezna (1632 m) bo ob 11.30. Pohod po drugih poteh, ki tudi vodijo na vrh, zaradi varnosti ne bo organiziran. Želja prirediteljev je. da se spominskega pohoda udeležijo v čim večjem številu planinci, bivši borci, mladina itd. Od bor sporoča nadalje, da zaradi predvidenega števila (sodeč po podatkih iz prejšnjega ieta) ter zaradi bolj ekspeditivnega evidentiranja, vstop v kočo ne bo mogoč. Zato bo moral vsak udeleženec prinesti hrano s seboj.
Številni borci s Tržaškega in Goriškega so se bojevali v vrstah ŠNOUB «Srečka Kosovela*. Organizacijski odbor pohoda želi, da bi se nekdanji pripadniki te brigade tudi iz zamejstva udeležili pohoda v največjem številu. Več kot dobrodošli so seveda tudi drugi borci, aktivisti in mladina.
Porezen je najvišji vrh julijskega predgorja ter se vzpenja za 1300 m nad Cerknom. Njegovi bllž-nji sosedi so Blegoš nad Poljansko in Selško dolino in prav nasproti Črna prst. ki s svojimi več kot 1800 m višine kraljuje v skupini tolminsko-bohinjskih gora. Obisk tega področja je torej za-niiTvv ne samo zaradi obujanja spominov iz velikana r.arodnoosvo bodilnega ooja, temveč tudi zaradi slikovitosti planinske pokrajine.
Vsakoletni planinsko-partizanski pohod na vrh ponosnega Porezna v spomin junaškega boja. ki so ga borci Kosovelove brigade bili 24. marca 1945 proti številčno nadmočnemu nacističnemu sovražniku, je poslal že prava tradicija. Letos sc bodo bivši borci, planinci in mladina podali na ta najvišji vrh julijskega predgorja (1632 m) prihodnjo nedeljo že ob 7. uri zjutraj in sicer iz Cerkna. Na sliki: udeleženci pobuda v lanskem letu. Med njimi je opaziti več bivših borcev s Tržaškega.
IIIIHItiHIIIHMHIIMMMHMIMHIIHIMHMMMMHHHHHIIMHHIIHMHMMHHIIMIMHMIMii'MMIMMMHMHHMMMMIIMMIHI«HMMMMHMll*IIMMIIHHIfHnMMHHMMMIHIIHIinillHIHMMMIIIIIilMMMHMHHtMMHMtHMHMIIMHMMMMMMHIMIMIIIIlHMMMMMMHMMIIIMIIHIMMIIMMIMMHHMnil
OB ZAKLJUČKU MEDNARODNE KONFERENCE V MAR DEL PLATA
Na svetu nujni takojšnji ukrepi za zaščito dobre in zdrave vode
Ob sedanjem pospešenem tempu in načinu izkoriščanja vodnega bogastva grozi človeštvu v teku 100 let pravcata žeja
BUENOS AIRES, 24. — V teh dneh se je zaključila konferenca OZN o vodi, ki je zasedala v Mar del Plata. V zadnjih dneh je v o-spredju vprašanje dveh predlogov, k.: jih je postavila »skupina 77». Do sedaj se še ne ve, kako so razne skupine uskladile svoja stališča, ker so spočetka razvite države na Zahodu in tudi soc:ali-stične države ta predloga brezpogojno zavrnile. Predloga so postavile skoraj vse nearabske afriške države: eden predvideva u stanovitev pri ZN posebnega telesa za vodna bogastva, drugi pa v njegovem okviru poseben sklad, ki bi pomagal najrevnejšim članicam organizacije pri razvijanju vodnih bogastev. Sledila so potem pogajanja za uskladitev različnih stališč glede tega vprašanja, ki je zelo pomembno za nerazvite države.
V dneh zasedanja konference, katere so se udeležili predstavniki 150 držav z okoli 2000 delegati, so strokovnjaki [Jodal: Stddilria JJo-ročila, ekspozeje in priporočila. Vse to g-adivo nazorno priča, da človeštvu grozi pravcata žeja, če se vprašanje vodnih bogastev ne bo začelo hitro in temeljito reševati. Neizpodbitna predvidevanja kažejo, da bo človeštvo ostalo brez pitne vode še preden bo poteklo sto let. Nekaterim državam pa nevarnost grozi v še krajšem času.
Na zasedanju se je zvedelo, da samo ena petina človeštva izkorišča vodo na svojem domu. Za ostale štiri petine pa je boj za vodo vsakdanji problem. Zaradi posledic bolezni, ki jih povzročajo nezdrave vode, umre vsak dan na svetu okoli 25 tisoč ljudi. Namakalni sistemi pokrivajo na svetu samo 18 odst. vseh obdelanih zemljišč. Kljub temu, da je ta od stotek majhen, pa vendar ta zemljišča, dajejo od 40 do 50 odst. skupne poljedelske proizvodnje.
Vode na svetu, kot take', je sicer dovolj, saj je je v morjih in ledenikih na obeh tečajih ter v zraku za več kot eno milijardo in 350 milijonov kub. km. Samo majhen 'del te velike količine, in sicer 14 tisoč kub. km., pa človeštvo lahko V praktično izkorišča. Kar se tiče vode ni tako važna njena kvantiteta, važna je le njena dinamična kvaliteta, to je njeno neprestano gibanje v obliki znanega hidrološkega ciklusa.
Žal pa se dogaja, da človeštvo uničuje in zastruplja tudi to razmeroma majhnq količino zdrave pitne vode s katero razpolaga. Industrija in ljudje so že spremenili številne reke v greznice odpadnih voda. Pravijo, sodeč po nekaterih poskusih, da je reka
Ren pri svojem ustju že tako o-nesnežana, da se lahko v njej razvijajo filmi. Odstotek snovi, ki se težko razkrajajo in ki so za zdravje zelo nevarne, je v naravnih vodnih tokovih vedno večji. Zato ne gre podcenjevati analiz, ki kažejo, da bo že konec tega stoletja izčrpan največji del razpoložljivih površin čiste in uporabne vode. celo pod pogojem, da se posreči industriji izkoristiti samo eno tretjino novoodkritik izvirkov vode ter dve tretjini že uporabljene in očiščene vode. Nekateri strokovnjaki kategorično trdijo, da bodo metode predelave odpad nih voda. pa naj postanejo kar najbolj popolne in drage, postale s ča'som nemočne da bi zagotovile ntnibhodne količinč vode za rastoče potrebe industrije. Tu je treba pripomniti, da proizvodnja plastike zahteva 10 krat več Vode,kot proizvodnja jekla, a sedaj se svetovna proizvodnja plastičnih sno-vfc, počivajte vsakih pet ali šest let.
To pohreni, da je potrebno za; goloviti nove količine vede z de-salinizacijo morske vode, ali s topljenjem polarnih ledenikov. "Prvo metodo, se pravi desaliniza cijo, že uporabljajo v nekaterih državah, toda cena vode, ki jo pridobivajo na ta način ni konkurenčna ceni izkoriščevanja naravne pitne vode. Poleg tega, pravijo učenjaki, voda, ki se pridobiva na tak način, ne more zamenjati vloge rek.
Optimisti v krogih ekspertov
pravijo, da bi bilo mogoče reševati obstoječe probleme na zelo e-nostaven način, in sicer z racionalno uporabo sedanjih kapacitet iij izvirov. To je točno, toda eksperti ne morejo nuditi za sedaj prepričljivega in pomirjevalnega odgovora na vprašanje: kaj ukrepati čez dve ali tri desetletja, ko bo prebivalcev na zemlji dvakrat več in kadar se bodo potrebe po vodi v obljudenih državah v razvoju zelo povečale, a te države že danes ne razpolagajo z zadovoljivimi količi nami te dragocene tekočine, kako nuditi tem državam pomoč, ko še mnoge razvite državne niso rešile svoj problem pomanjkanja pitne vode
Konferenca v Mar del P'ata bo skušala odgovoriti na ta vprašanja ter nakazati poti, po katerih bo treba iti ter najti rešitve, ki bi bile ugodne za vse države, razvite in nerazvite. Nobena država pa ne more reševati tega vprašanja samostojno.. Od-akupne* pripravljeno-sti, da se vprašanje izkoriščanja, voda na zemlji čimprej gastavi na splošne in stvarne temelje, v'katere bo vsaka država vložilna tudi sorazmeren del svojih gmotnih in razvojniii zmožnosti, je v mno-gočein odvisno, ali bomo prišli do časov, ko bomo pozabili na okus prave vode (ker so milijoni to že pozabili), ampak se bo celo postavilo vprašanje, če ne bo človeštvo, ki ga obkrožajo nepregledna prostranstva neuporabne vode, obsojeno na smrt zaradi žeje.
Iz umetnostnih galerij
Ducatonova v «La Bottcj>a»
Kdor si je lani ogledal v Seslja-nu razstavo Annamarie DuCaton, bo na tekoči razstavi v gorički ga leriji »Lo Bottega» v slikarkinili letošnjih delih, čeprav ta ohranjajo enak prejšnji krepak in prepričljiv umetniški zagon, opazil nekaj novega. Velike slike so ustvar jene z nezmanjšano pestrostjo cha-gallovsko razgibane domišljije oblik in barv, ampak iz njih vendar zaznavno pronicajo novi kompozicijski posegi. Menimo namreč, da so se ti kljub stalni sanjsko -fantastični neugnanosti nje simbolike, ki je v svojevrstnem preoblikovanju in poustvarjanju okolja in predmetov, da so ti posegi poglobili samo bistvo vsega, kar umetnica skuša z burnostjo nje kalejdoskopične domišljije, pod plaščem. bleščavosti barv in lepotno-sti oblik, prikazati.
Tb prikazovanje pa je vedno duhovno pogojeno s socialno ali nravstveno tematiko v okviru lastnega doživl janja in gledanja sveta. Naj tu omenimo le nekaj slik kot *.Raz-množevanje» in «Nemogoče roj-stvo», v katerih posega že v biološko naravno možne fantastike fiziološko prečudnih bitij.
V zavestni nadstvarno — sanjski vsebini slik ■gradi njjfi bistvo Z nagonskim umetniškim zagonom, ki jo vodi nje likobite' 'Sestavine na to, da razmešča njih likovne sestavine v nenavadne, čudovite in vedno presenečujoče asociativne odnose. Tako v prav veliki sliki simbolične rasti Trsta, uspe po-naroziti njegov razvoj z mnogo-plastnim nizanjem izgledov urbanistike in različnih zgodovinskih obdobij, ki pa vse črpajo svojo življenjsko silo skozi popkovino spojeno s tgm, kar je vedno pogojevalo njegovo rast, z morjem.
iiMitiiiiHiiiHMiiimiMMMiiiiiiiMiiHiiiitiHHMiHMMiiMiiiihMiiiiitiiiiitiiiHiiMiiMiHiiiiMiiHiiitiHiiiiriiHiHimiiiHiiHitUMiiiiHiiiiiiiMtiitHiiiniiHiiiiiiivituiHiiiiiH
Na knjižni polici
SLA VKO GRUM:
ZBRANO DELO, I. KNJIGA
V zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev je kot 122. knjiga izšla pri Državni založbi Slovenije prva knjiga zbranega dela Slavica Gruma. Uredil jo je Lado Kralj, ki je napisal tudi o-pombe in tako s kritično izdajo osvetlil umetniško in,deloma tudi človeško osebnost pisatelja, ki je po prvi svetgvni vojni zablestel, potem pa nadnkral ugasnil in vej: ali manj prezrt umrl po zadnji vojni 1949. leta. Grumovo leposlovno delo doslej ni bilo zbrano v celoti. Izšli sta dve izdaji njegovega dela. Leta 1957, nekaj let po pisateljevi smrti, je izšla mariborska izdaja, ki sta jo uredila Her-
Preišnji petek je bilo v dolinski Torkll odprtje slikarske razstave dveh mladih umetnikov: Bcnečanka Kjacinta Jusse in Goričana Vladimira Klanjščka. Na sliki: mladi pesnik domačin Mario Čuk pozdravlja razstavljavca, ki mu stojita ob strani.
bert Griin in Milan Pritekel), leta 1968 pa je v zbirki Naša beseda izšlo izbrano delo brez opomb in uvodne besede. Mariborska izdaja je prinesla Grumove pripovedne in dramske spise, od pisem in dnevnikov pa le nekaj odlomkov, ljubljanska izdaja pa ni bila kritična izdaja. Tako prihaja celotno Grumovo delo do objave šele sedaj v zbirki slovenskih klasikov v izdaji, ki bo obsegala dve knjigi. Prva, ki je sedaj pred nami prinaša celotno Grumovo leposlovno delo, druga knjiga pa bo prinesla pisateljeva pisma in dnevnike, torej gradivo, ki je pomembno za razumevanje geneze leposlovnih del. Dodatek druge knjige bo prinesel tudi Grumove članke, k, se ukvarjajo s književnostjo in medicino, značilni pa so zato, ker kažejo pisateljev odnos do psihoanalize oz. psihiatrije, ta pa je odigrala v u-metniškem ustvarjanju pomembno vlogo. Zaenkra. pa imamo pred seboj šele prvo knjigo zbranega dela, ki nam prinaša vso Grumovo literarno žetev. Najprej so v knjigi objavljene črtice in povesti, ki jih združuje naslov Izgubljeni sin. Ta krajša leposlovna dela niso sicer nikoli izšla v knjigi. vendar pa je pisatelj sam pripravljal izdajo prav pod tem naslovom, ni pa do knjige prišlo nikoli. Drugi del prinaša nezbrane, a objavljene novele in sploh primere krajše proze. Sledita dve drami, Upornik in najpomembnejša Grumova stvaritev, drama Dogodek v mestu Gogi. V dodatek je urednik uvrstil pisateljevo mladostno p^ozo in tudi dve mladostni drami. Slede urednikove opombe, ki predstavljajo bistven se-stavnf del knjige. Najprej ured nik prikazuje svoj koncept ureditve zbranega dela razlaga izbor variant, nato slede opombe k besedilom, podatki o rokopisnem gradivu. bibliografija, bibliografija prevodov in na koncu očrt biografije pisatelja. Skoraj 500 strani obsegajoča knjiga predstavlja torej Slavka Gruma v novi luči.
Leksikalni podatki povedo, da je bil pisatelj rojen v Šmartnem pri
Litiji, (leta 1901), da pa je umrl leta 1949 kot zdravnik v Zagorju, kjer je služboval dolgo vrsto let. Začel je pisati že zgodaj in sicer najprej kratke prozne tekste, nato kratke odrske tekste, svoj vrh je dosegel z dramo Dogodek v mestu Gogi (leta 1930), ki pomeni vrh slovenske ekspresionistične drame. Dramo je napisal za natečaj prosvetnega ministrstva v Beogradu in uspel z drugo nagrado. Kasneje je bila drama uprizorjena na odru ljubljanske Drame leta 1936. Z njo je pisatelj dosegel deljene uspehe, vsekakor pa večje po drugi vojni, ko je Dogodek v mestu Gogi presegel slovenske in jugoslovanske okvire. Po uspehu s svojo dramo je Grum kmalu povsem utihnil. Čeprav je kot zdravnik uspešno deloval, pa njegovo življenje ni bilo tako kot si ga je sam želel ustvariti. Predvsem ni doživel izpolnitve svojih ljubezenskih obetov in je šele tik pred smrtjo navezal tesne stike z mladim dekletom, deloma pa tudi zato, ker se je vdal narkomaniji in alkoholizmu ter je kot pisatelj zgodaj utihnil. Literarna zgodovina ga uvršča kol nadaljevalca Cankarjevega umetniškega izročila, svetovljansko navdahnje nega zanesenjaka, izpovedovalca krhke, bolestne človečnosti, iskalca duhovitih domislic, ki mu nadomeščajo domišljijo in predstav-Ijalca malega slovenskega sveta z životarjenjem izobražencev.
V tem smislu bodo spoznali Gruma tudi. bralci prve knjige njegovega zbranega dela. Najprej bodo iz orisa njegovega življenja spoznali v bistvu tragično pot slovenskega izobraženca in literarnega ustvarjalca v čepu med obema vojnama, pobliže 'pa bodo poznali vse okoliščine nastanka njegovih literarnih del in vše odmeve tega dela v javnosti ter vri kritiki. Uredniški del Lada Kralja je tako obsežen, da vse to omogoča in po meni prav zato bistven sestavni del kniige, ki predstavilo samosvojo in izjemno človeško in u-metniško osebnost Slavko Gruma.
Sl. Ru.
Donadel v «Mignon»
Bruno Donadel iz kraja Soligo pri Trevisu, je nedvomno pristen slikar, kot. so to bili naši impresionisti, če je samorastnik uspel doseči v svojih delih tolikšno u-melniško raven, kakršna se nam kaže v oljili njegove razstave v galeriji Mignon. čeprav je slikarja odkril sloviti beneški gale rist Gardazzo, pobudnik ii razšir jevalec slik najekstremnejših struj in podpornik najnaprednejše likovnosti. se pa Donadel ni izkoreninil iz svojega kmečkega o-kolja.
Od leta 1957 odkar je prvič javno nastopil, ostaja zvest preprosti tematiki polj in brd ter njih ljudi in vsega kar je s tem povezano. Pred nami se vrste dolge slike z govedom, kravami in teleti na paši, sicer mojstrsko opazovalnimi pa vendar ne naslikanimi s samoukom lastno drobnjakarskim podajanjem oblik. Iz slik obrazov ljudi zro v nas pravi kmetje in kmetice. Osamljene kmetije in razgledi na vasi se zde še iz časov, ko ni po njih odmeval ropot traktorjev. Na 'krdtko povedano: Donadel v njih čara spomine na svojo mladost. Nasprotno pa veje iz hitotitij domačega sadja in cvet lic živa sedanjost koprenaste svežine zgodnjih juter.
M. Bambič
PETEK, 25. MARCA 1977
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
11.55	V EVROVIZIJI
Proslava 20. obletnice podpisa rimskih pogodb
12.30	ARGUMENTI: «La Scala*
13.00	Komični filmi
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar: FRANCOŠČINA
17.00	Legenda o Robin Hoodu
17.45	TEHNIKA 2000
18.00	ARGUMENTI: »La Scala»
18.30	Program pristopa
19.00	Kronike: Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
19.20	DRUŽINA SMITH: Priokus strahu
Bob Smith je našel izgubljenega otroka, kar ga napoti na to, da izrazi očetu željo, da bi tudi on postal policist. Kmalu nato pa spremlja v 'okviru sodelovanja skavtov neko policijsko patruljo .ia obhodu. Streli iz zasede na avto pa ga tako prestrašijo, da zbeži
20.00	DNEVNIK
20.40 UN CASO APPARENTEMENTE FACILE
Domenico Regalia se vrne iz Švice, kjer je delal, domov. Čaka ga presenečenje: sodišče je izdalo zanj zaporni nalog, ker je bil med tem časom obsojen zaradi dveh goljufij, ki pa jili ni zagrešil. Nič ne pomaga. Policija ga aretira in spravi za rešetke. Potem se začne dolga trnova pot, da bi dokazal svojo nedolžnost. Po neskončnih birokratskih zapletljajih, se mu po sreči, da ga sodišče oprosti ene od, obtožb, toda druga ostane, ker ni mogel dokazati svoje nedolžnosti. Takšne so poti sodnij-skega stroja še leta 1968. Še vedno ni obveljalo načelo, da mora sodišče dokazati obtoženčevo krivdo in ne obtoženec svoje nedolžnosti
21.30	Posebna reportaža Dnevnika 1
22.15	SCENA PROTI SCENI
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Vzgoja in dežele: Besede in njihov čas
17.00	PROGRAM ZA MLADINO: Spoznavanje živali
17.30	Srečanje z mladino: risba, spis, film 18.00. Politehnika
18.25 lz parlamenta in Šport
18.15	DOC ELLIOT: Prihodnost za Emilit Film. ki ga je režiral James Sheldon
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	KOMISAR DE VINCENZI: «Ii do tv,agico»
Komisar De Vincenzi se je moral spet spoprijeti z nekim primerom v okviru množične propagande fašističnega režima. To pot je na vrsti radijska službg, oziroma EIAR, kot so jo takrat imenovali. Tri osebnosti prejmejo nekakšna grozilna pisma (po polnoma bel listek). Neka ženska napravi samomor. Potem pa pride do hudih zapletljajev-na radijski postaji, kjer nastopa ru ska begunka Luba Ljubova. Neznanec umori pevko, a komisar De Vincenzi se dolgo časa muči, da bi povezal vse te dogodke
21.40	Italija v letu '30
Tretje nadaljevanje: Režim in ekonomija
22.30	Beethovnove skladbe
Filharmonični orkester iz Berlina, pod vodstvom Herberta von Karajana
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.10, 10.00 TV ŠOLA: Geometrija, Razvoj ptic, Angleščina, Risanka, Umetnost.	...
11.30	Siena Nevada: VELESLALOM ZA MOŠKE
15.35	Veleslalom za moške — posnetek
17.05	Križem, kražem
17.20	Morda vas zanima: Gledališče za tenis 17.50 Obzornik
18.05	Ljudski plesi: IVO LOLA RIBAR
18.40	PRVA POMOČ
....Rdoorikniž "SJovenije organizira"™ vodi tečaje za prvo pomoč
in prav od načina, kako dumo prvo’ pomoč, sta mnogokrat odvisna uspeh in končna usoda; poškodovanca. Nezgode se dogajajo, vsak dan. prip.-avljeni 'pa moratnri-biti tudi za primere"množičnih nesreč ali pa za ljudsko obrambo
10.00	SUMO - 3. del cikla Japonski športi
10.30	DNEVNIK
19.55	Tedenski notranjepolitični komentar
20.05	P. Heriat: BUSSARDELOVI
21.05	RAZGLEDI: Narodnosti zase in za vse
V reportaži, posneti na obeh območjih, kjer v Sloveniji živijo narodnosti, to je v Pomurju in na slovenski obal, bo pred rta vije n sedanj' položaj madžarske in italijanske narodnosti po sebno v luči uveljavljanja delegatskega sistema, ki narodno stim daje večje možnosti za njihovo vključitev v enakopraven razvoj
Oddajo sta pripravila novinarja Jurc Pengov in Meta Verbič
21.45	ULICE SAN FRANCISCA - serijski film
22.35	DNEVNIK
18.20
19.55
20.15
20.35
Koper — barvna
SMUČANJE: Veleslalom za moške, Sierra Nevada
Otroški kotiček — risanke
DNEVNIK
DIPLOMATOVA PUSTOLOVŠČINA - celovečerni film
21.55 Slikarske tehnike, stensko slikarstvo
Zagreb
Aktualna oddaja
18.15
19.05 Kulturni pregled 20.00 ODRSKE LUČI -21.40 PORTRETI
zabavnoglasbena oddaja
TRST A
8.00, 12.45, 15.30,
17.00,
Sodelovanje Sovjetske zveze s kapitalističnimi državami
MOSKVA, 24,, Sovjetski informacijski bilten »Novosti* je v svoji zadnji številki objavil nekaj zanimivih podatkov o, gospodarskem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in kapitalistenim svetom.
Bilten predvsem pripominja, da je Sovjetska zveza največji pridelovalec premoga in petroleja na svetu. Prav tako' je zelo razvita tudi proizvodnja električne energije. Lani je bilo te energije proizvedeno za več kot 1.100 milijard kilovatnih ur.
Trgovinska izmenjava med Sovjetsko zvezo in kapitalističnim svetom je posebno živahna na področju goriv. Na prvem mestu je sovjetski izvoz petroleja in njegovih derivatov. V zadnjih dvajšetih letih se je izvoz povečal za več kot dvajsetkrat. Belgija, Finska,
ZRN, Švedska in druge kupujejo največ premoga za svoje koksarne.	x
V zadnjih letih se je ppvečal tudi izvoz električne energije (posebno v Finsko in Norveško) ter nargvnega plina (v Finsko, Avstrijo, ZRN in Italijo).
Sovjetska zveza je dala nada Ije dober zgled na področju mednarodnega sodelovanja s tem, da je posredoval;:, prodajo iranskega naravnega plina zahodnim državam, predvsem Franciji, ZRN in Avstriji. Sporazum, ki je bil že podpisan predvideva, da bodo so vjetske republike (kavkaške po krajine in Ukrajina) uporabljale iranski plin (13,4 milijarde kub. m na leto), medtem ko bodo pošiljali sovjetski plin na Zahod.
Razvija se sodelovanje tudi med Sovjetsko zvezo in Francijo na področju petrolejske tehnologije.
Tako bo Sovjetska zveza dobavila naprave za modernizacijo nekaterih francoskih rafinerij.
ttiiiiiiiiiHiiMiiitmiiiiiiiiiiifiiiiimiiiitHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiitiitiiHiiiiiHMiiiiiiiHtiiiiiHimiiiiiimiiiHHiiiinHiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHijiiimiiiitiHintiHtii""
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaše
RADIO 1
____	7.00, 8.00. 13.00. 19.00 Poročila,
19.45	Poročila;	7.20	12.45	7.30 Glasba in	kronike; 9.00 in
in	izročilo:	Dobro	jutro,	h).35 Vi in jaz:	10.00 Posebna re
Koncert	P°H-aža; 11.(X)	Filmska glasba:
12.10 Glasbeno	govorni spored,
13.30 Program z Donatello Moret U; 14.05 Pisma	urednikom; 14.30
Zabavna oddaja; 15.45 in 17,30 Prvi N1P; 19.15 Izključno za otro ke in starše; 19.40 Konec tedna v
7.00,
18.00,
Dom
Glasba in kramljanje; sredi jutra, Jazzovski utrinek, Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji, Glasba po željah; 13.00 15.30 Za mlade: Sestanek ob 13. uri; Kulturna beležnica, Roman v nadaljevanjih, Glasba: 15.45-19.00
Kultura in delo: Klasični album, Skisbi; 21.05 Radijska drama
'7.__;_i - - ,	i •	Cl DUCMI IA
Za najmlajše, Deželni skladatelji, Kulturni dogodki v deželi
7.30,
KOPER
8.30,	12.30,	14.30,
17.30,
SLOVENIJA
7.00,	8.00. 9.00, 12.00, 14.00, 18.00-22.(X) Poročila: 6.20 Rekreacija. 7.20 Beseda na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena
nja glasba; 8.35 Barok v glasbi 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkestri; 10.45 Glasba in nasveti; 11.45 Or-
18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutra- matineja; 9.05 Radijska šola; 10.45
Turistični napotki; 11.03 Po Tali' jinih poteh: 12.10 Revija orkestrov in solistov; 12.30 Kmetijski na kester P. Presti; 12.05 Glasba po sveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.20 željah; 14.00 Kultura in družba; Zabavna glasba: 13.50 človek 'n 14.10 Plošče; 14.30 Italijanski zbo- zdravje; 14.05 Glasbena pravljica; ri; 15.(X) Naši -otroci in mi; 15.45 14.30 Naši poslušalci čestitaj«: La vera Romagna: 16.45 Alpski 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 kvintet; 17.(X) Kulturna panora- Napotki za turiste; 15.45 Naš gost: ma; 17.10 Glasbeni spored; 17.45 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio Občan pred mikrofonom; 18.35 Na- 17.00; 19.20 Obvestila in zabavna ”	'	' glasba; 19.45 Ansambel Franca
Miheliča; 21.15 Oddaja o morju pomorščakih;
si zbori pojo; 19.30 Pop glasba; 20.45 Glasbeno govorni spored; 21.35 Simfonični koncert.
načrte bodo izpodkopavali zainteresirani tekmeci. V krogu, dru žine majhna nesoglasja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Prijetne .vesti, ki bodo podprle vaše poslovne podvige. Majhen toda neprijeten nesporazum v družbi.
DVOJČKA (od 21.5. do'22.6.) Po slovno niste tako trdni, da bi si mogli privoščiti površnost. Pozabite na preteklost.
RAK («1 23.6. do 22.7.) V po slovnih zadeval boste morali napraviti več reda če hočete uspeti. Isto velja za čustveno življenje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Kak
Horoskop
predstojnik ali sodelavec vas uo vznejevoljil. Razumevanje, ki vlada v ožjem krogu, ni utemeljeno.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Več dinamizm;: z vaše strani in vse bo prav. Ljubljeno osebo upoštevajte več, kot ste je do sedaj.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Utrujeni boste, kljub temu vam bo šlo delo od rok V zasebnem življenju bo spet zavladal mir.
ŠKORPIJON .(od 24.10. do 22! 11.) Če boste še nadalje pesimisti, ne boste nikamor prilezli. Glede
ljubezni naj vas prvi videz ne vat®;
STRELEC (od 23.11. do 20. U' Možni so nesporazumi, ki bi se tegnih spremeniti v razkol. Nel<°' liko raztresenosti, ki je nevarna-, KOZOROG (od 21.12. do 20.L’ Srečali se boste z nekom, ki 9° močno vplival na nadaljnji razvoj-Večer v prijetni družbi. ' VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prl' meren dan za nagle odločitve in velike sklepe. Nekdo se v meša v® v vaše čuštvene zadeve.
RIBI Jod 20.2. do 20.3.) Odlič«8 priložnost za večjo uveljavita''' Obstaja nevarnost, da se novo P0" znanstvo spremeni' v kaj več.
SMUČANJE
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
VELESLALOM ZA SP V ŠPANIJI
25. marca 1977
Tudi v poslednjem tekmovanju Lise Marie Morerod najboljša
Švicarka je tako letošnja prvakinja pred Avstrijko Prollovo
SIERRA NEVADA, 24. - Švicarka Lise Marie Morerod, ki si je obenem zagotovila svetovni pokal, je danes zmagala v veleslalomu v Sierri Nevadi. Na cilju je prehitela Avstrijko Ingrid Eberle in mlado tekmovalko iz Liechtensteina Uršulo Konzett. To je že osma zmaga v tej sezoni švicarske tekmovalke: zmagala je namreč v petih veleslalomih in treh slalomih, poleg tega pa si je pridobila še važne točke v kombinacijah v Cortini in Schrunsu. Po tem zadnjem veleslalomu ima Morerod 73 točk prednosti pred lanskoletno zmagovalko Proll. Sicer pa ni današnje tekmovanje spremenilo vrstnega reda prve deseterice na lestvici za svetovni pokal.
Vrstni red:	
1. Morerod (Švi.)	1’34"55
2. Eberle (Av.)	1’34"55
3. Konzett (Liecht.)	1’34"66
4. Proll (Av.)	1’35”32
5. Dorsey (ZDA)	1’35”72
6. Serrat (Fr.)	1’35”78
7. Matous (Iran)	1’35"83
8. Kreiner (Kan.)	1’35”92
9. Pelen (Fr.)	1’35”95
10. Salkner (Av.)	1'36”10
Lestvica za SP:	
1. Morerod (Švi.)	319
2. Proll (Av.)	246
3. Kaserer (Av.)	196
4. Habersatter (Av.)	186
5. Wenzel (Liecht.)	150
6. Nadig (Švi.)	133
7. Pelen (Fr.)	132
8. Giordani (It.)	121
9. Serrat (Fr.)	85
10. Zurbriggen (Švi.)	78
	
Triestine na čelu.
San Giovanni nastopa s člansko ekipo v promocijskem prvenstvu. Trenutno je na drugem mestu lestvice in velik uspeh društva bi bil, ko bi mu uspelo prestopiti v D ligo. Kar pa je še najvažnejše pri tem društvu, je to, da je znalo vzgojiti mnogo mladih igralcev, ki so se u-veljavili tudi drugod.
Na včerajšnjem praznovanju je kot gost sodeloval dalmatinski ansambel «Dubrovački trubadurji*, s katerim je društvo v dobrih stikih že nad deset let.
Med slovesnostjo ni manjkalo priznanj za igralce, člane in odbornike.
(a.s.)
Lazlo
RIM,
— Cosmos 1:2 (1:1)
i, 24. — Ameriško moštvo Cosmos je včeraj brez velikih težav premagalo rimski Lazio. Zanimanje za tekmo je bilo precejšnje, - predvsem za bivšega igralca Lazia Chi-naglio, ki je tudi realiziral prvi gol za svoje moštvo.
Lazio je izenačil z avtogolom Smitha, zmagoviti gol za svoje moštvo
pa je dal Hunt. Med tekmo je prišlo na tribunah do protestov, ker je domače moštvo v lanski sezoni prodalo ameriški ekipi svojega najbolj reprezentativnega igralca Chi-naglio. Tekma je bila na zelo nizki tehnični ravni. Američani so i-grali dokaj zmedeno, vendar Laziu ni uspelo zmagati
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR NAŠIH ŠESTERK
Sloga prijetno presenetila
V prvem kolu je namreč zmagala v gosteh - Kontovelke so siter izgubile, s prikazano igro pa so povsem zadovoljile • Kras z okrnjeno postavo
PLAVANJE
RIM, 24. — Jutri se bo pričela v Rimu peta izdaja latinskega pokala za plavalke in plavalce. Poleg Italije, bodo nastopili še tekmovalči iz Brazilije, Francije, Španije, Portorika, Melrke in Argentine.
NOGOMET
FRjAGA, 21. — V prijateljski nogometni tekmi je ČSSR premagala Grčijo s 4:0 (3:0).
» # #
V Wellingtonu je Nova Zelandija premagala Taivvan z 12:0 (2:0) v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo.
IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIII||f||||H||||||||||l|||||Mvll,,IMI||M|,m||,||,„||,m|n||||||||||||||||||||||||||||||f||f||||||||||||)
SINOČI V TRSTU
Društvo «S. Giovanni» praznovalo 35-letnico
Svetoivansko nogometno društvo San Giovanni praznuje letos 35. ob-letnco ustanovitve. Ob tej priložnosti se je zbralo v veliki dvorani Pivovarne Dreher veliko ljudi, ki so več ali manj vezani na to društvo. Med gosti je bilo mnogo predstavnikov drugih društev, z odborniki
Pismo uredništvu
■Prejeli smo s prošnjo za objavo.
Naše društvo Associazione Poli-sportiva Sistiana želi informirati preko vašega časopisa prebivalce občine Devin - Nabrežina, ki so zainte* Tesirani za gradnjo nogometnega i-B'4šča za kraje Sesljan, Vitovljei Cerovlje, Mavhinje, o naslednjem:
občinski odbor občine Devin - Nabrežina je sklenil dne 9. 3. 1977 Preklicati predhodni sklep občinskega odbora, s katerim jr bilo naplenjenih 35.000.000 lir za gradnjo nogometnega igrišča na zgoraj navedenem območju.
V tekstu sklepa se omenja tudi Pnenje, ki ga je dal predstavnik našega društva.
S tem pismom pojasnjujemo in Podčrtujemo, da ne bi prišlo do nesporazumov in odgovornosti, da mne-n e našega predstavnika o sklepu občinskega odbora ni bilo pozitivno.
Dne 12. t. m. smo poslali noto 0'adnemu komisarju in v vednost devinsko - nabrežinski občini ter Področnemu svetu Sesljan - Vižovlje, 0 čemer prilagamo kopijo ter bomo res hvaležni vašemu Časopisu, ki s Pozornostjo sledi vprašanjem, ki se f’čejo prebivalstva kraške planote, de bo to pismo, kolikor boste imeli dovolj prostora, objavljeno v celoti.
Predsednik Mario Ferluga
Pripis uredništva: Športno društvo Polisportiva Sistiana je zgornjemu Pismu priložilo kopijo vloge, ki jo je Poslalo vladnemu komisarju, devinsko - nabrežinski občini in področnemu svetu Sesljan - Vižovlje in v kateri podrobno utemeljuje svoje stališče v zvezi s tem vprašanjem. Ker je stališče Polisportive Sistiana *e dovolj jasno razvidno iz zgoraj Priobčenega pisma, sodimo, da priložene vloge ni potrebno priobčiti.
SMUČANJE
V ORGANIZACIJI SK DEVIN
V nedeljo tekmovanje za pokal «Lepi vrh»
Prireditev bo v Ovčji vasi in v Ukvah
V nedeljo bo v Ovčji vasi in Ukvah zelo živahno. SK Devin' in otroci iz Ukev pripravljajo smučarsko tekmovanje za pokal «Lepi vrh*.
Za omenjeni pokal se bodo potegovali otroci rojeni do leta 1962 v alpski in nordijski disciplini. Popoldne bo, kot je bilo že lani, nagrajevanje med kulturnim sporedom, na katerem bodo nastopili poleg ostalih tudi otroci iz Ukev.
Omenjeno tekmovanje bo tudi ve-1 Ijaio za določitev klubskih prvakov SK Devin. Zelo kvalitetni bodo teki in borba za prvo mesto bo velika. Naj navedemo, da se bodo borili za naslov prvaka mladinci, pionirski tržaški prvak in pionirski šolski prvak ter nekateri drugi, ki zadnje čase ogrožajo njihove odlične uvrstitve! Sicer11 pa klubsko- tekmovanje ni samo za prvaka, saj je predvsem namenjeno''tistim','ki si enkrat na leto 'upfijb startati s številko na ramenih in skušajo prehiteti svoje-a najboljšega prijatelja. Kdo bo letqs moral prežagati smuči in jih seveda sežgati, to bo nedeljsko tek movanje tudi pokazalo.
Navijačev ne bo manjkalo, saj jih je že za dva avtobusa, ki bodo bodrili šibkejše v «kolenih in sapi*. Na omenjeno tekmovanje so se že odzvali nekateri prijatelji iz Slovenije, in, sicer iž Tržiča, Jesenic in SK Alples iz Železnikov, s katerimi ima SK Devin stalne prijateljske stike.
«TURN IR LIBERTASn
V zadnjem kolu košarkarskega turnirja za «Pokal Libertas* je sinoči Bor tesno izgubil s Servolano in to po dveh podaljških. Škedenj-ci so namreč zmagali s 101:99 (38 proti 48, 81:81, 89:89).
Izvoljen novi deželni odbor
I
Letošnji občni zbor deželne košarkarske zveze je bil dokaj razburljiv.
Vzdušje je bilo namreč tako napeto, da so skoraj vsi videmski delegati, s Cescuttijem na čelu, zaradi protesta ^zapustili občni zbor, češ da zveza ni sprejela videmskih kandidatov ga novi odbor.
Brez večjega dela videmskih de-
legatov so tako izvolili novi deželni odbor, ki je naslednji:
Predsednik: Jacobucci; podpredsednik: Cirello. Odborniki: Brunel-li, Damiani in Gropazzi (Trst), Cer-nich in Comuzzi (Videm), Codiglia (Tržič) in Gabrielli (Gorica).
Danes se bodo domovci v prvenstvu v minibasketu spoprijeli z ekipo Arto B.
Tekma bo v telovadnici CONI na Rojcah, s pričetkom ob 15. uri. Mladi Kontavi varovanci so še vedno na solidnem drugem mestu in bodo skušali to mesto tudi obdržati.
CSKA — Mobilgirgl 104:76
MOSKVA, 24. — V zadnjem kolu evropskega tekmovanja za pokal prvakov je CSKA Moskva premagala Mobilgirgi iz Vareseja kar s 104 proti 76 (48:41).
Kljub pofazu pa se je Mobilgirgi že uvrstil v finale, ki bo v Beogradu.
Medtem ko je bilo odbojkarsko prvenstvo višjih lig preteklo soboto prekinjeno zaradi občnega zbor S FIPAV v Rimu, se je pričel drugi del spopadov za. točke v 1. diviziji za moške in ženske. Kot je znaho, igrajo v tej ligi trije naši zastopniki.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA ZA NAPREDOVANJE Odbojkarice Sloge so v prvem za-vrtljaju poskrbele za prijetno presenečenje z zmago v Pordenonu z neugodno ekipo Virtus. Prvo srečanje je bilo za slovenske odbojkarice več kot spodbudno, saj niso domačinke prepustile niti niza. Kot kaže, bo boj v tej skupini izredno izenačen in dokaj težko je napove-| dati, katera šesterka si bo zagotovila napredovanje v B ligo. Vsaj na papirju je velik favorit Libertas iz Fiume Veneta, ki je kar sredi Gradišča odslovil Torriano s prepričlji vi m izidom 3:0.
IZIDI 1. KOLA
Virtus - Sloga	0:3
Julia - Corridoni'	3:1
Torriana - Libertas	0:3
LESTVICA
Libertas Fiume Veneto, Sloga in Julia 2, Corridoni, Virtus in Julia 0.
PRIHODNJE KOLO Corridoni - Torriana, Sloga - Ju lia, Libertas F. Veneto - Virtus.
SKUPINA ZA NAZADOVANJE
Prvi nastop Kontovela v tem drugem delu prvenstva, žal, rji bil kronan z uspehom. Naše igralke so se krčevito upirale v gosteh Azzurri, toda po dokaj izenačenem boju so le morale prepustiti točki domačinkam.
IZIDI 1. KOLA
Azzurra - Kontovel	3:1
PAV Despar - Lib. Krmin 3:2
ACLI Sv. Jakob - Maianese 0:3 LESTVICA
Maianese, Azzurra in PAV Despar 2, Libertas Krmin, Kontovel in ACLI‘Sv. Jakob 0.
PRIHODNJE KOLO
Libertas Krmin - ACLI Sv. Jakob Kontovel - PAV Despar, Maianese -Azzurra.
1 MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA ZA NAZADOVANJE
Goriška 01ympia je v mestnem derbiju z ekipo AGI pokazala, da je najmanj za razred boljši nasprotnik. Po prvem kvalifikacijskem delu, ko Goričanom ni uspelo izbojevati enega od prvih dveh mest na končni lestvici, da bi igrali v boljši skupini, jim obstanek v tej konkurenci ne bi smel delati velikih preglavic. Skoraj gola formalnost je bila tudi tekma med Ginnastico iz Pordenona in slabimi mestnimi redarji iz Vidma.
IZIDI 1. KOLA
Ginnastica - Redarji Videm 3:0
Lib. Rocol - Lib. Šarile prelož.
AGI Gorica - 01yimpia GO 0:3 LESTVICA
Ginnastica Pordenon in Ol.vmpia 2, AGI Gorica, Redarji Videm, Libertas Rocol in Libertas Šarile 0.
PRIHODNJE KOLO
Libertas Sacile - AGI Gorica, Redarji Videm - Libertas Rocol, 01ym-pia Gorica - Ginnastica Pordenon.
G. F.
MOŠKA C LIGA
V nadaljevanju 'tega prvenstva je Kras doživel s Torriano najhujši poraz v tej ligi. Gre pa omeniti, da so naši odbojkarji igrali z okrnjeno postavo in da je Torriana glavni favorit za prestop v višjo ligo.
Po tem porazu so Krasovi odbojkarji še vedno na dnu lestvice.
AVTOMOBILIZEM
Kot je bilo pred kratkim v Ovčji vasi dokaj živahno, (na sliki: posnetek s tega tekmovanja), liodo tudi v nedeljo mladi smučarji prišli na svoj račun, ko bo SK Devin priredil tekmovanje za pokal «Lepi vrh*
ADKNAU, 24. — Piloti formule ena bodo letos bojkotirali dirke na dirkališču Niirburgring. Ta sklep so sprejeli potem, ko sta si danes progo dirkališča ogledala dirkača
Lauda in VVatson, ki sta ugotovila, da so varnostne mere na tej progi povsem nezadostne.
Letošnje velike nagrade Nemčije zato ne bodo organizirali na tem dirkališču ampak v Hockenheimu.
ROKOMET
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Poraz Partizana v Magdeburgu
V prvi polfinalni tekmi evropskega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov je Partizan Bjelovar izgubil v Magdeburgu z istoimensko e-kipo s 16:20.
Domačini so zmagali predvsem zaradi zelo grobe igre. Najboljši rokometaš na igrišču je bil domačin Krieger, ki je dal kar osem zadetkov, v vrstah Pari žana se je, kot običajno, odlikoval Horvat.
Kljub porazu, pa ima Partizan vse možnosti, da v povratnem srečanju nadoknadi štiri zadetke in da se tako uvrsti v finale tega tekmovanja.
Medtem ko .je Zarja v 2. AL pri samem vrhu lestvice, pa je kriška Vesna nevarno zdrknila proti spodnjemu delu razpredelnice. Na sliki: posnetek derbija med Zarjo in Vesno
BMB TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH ZAMEJSKIH EKIP
Dvojica na vrhu brez konkurentov
Jadran in Servolana sta namreč v promocijskem prvenstvu zanesljivo prva - Samo še dve Loti v mladinskem prvenstvu: poletovci so trenutno na sredini lestvice
PROMOCIJSKO PRVENSTVO | jf
Tudi nedeljsko kolo ni prineslo večjih sprememb v tem prvenstvu. Servolana in Jadran nadaljujeta svoj mrtvi tek.
Brumnovi varovanci so v nedeljo z izredno dobro obrambo onemogočili vsak napad goriške peterke Ede-ra in so tako visoko zmagali. Obenem pa so seveda pospravili novi, pomembni točki, s čimer so ostali, skupno s Servolano (ki pa ima tekmo manj), na vrhu lestvice.
Brumen je bil z igro svojih fantov zadovoljen: «Z disciplinirano i-gro' v napadu in z učinkovito obrambo smo nasprotniku odvzeli vsako pobudo. Zadovoljen sem s prikazano igro vseh fantov in zadovoljen sem tudi, ker smo našim goriškim za-mejceriv ' pokazali ddpadljivo- košarko*.
Če je Jadran brez večjih težav odpravil Eclerb, pa se je morida Servolana pošteno namučiti, da je lahko premagala peterko CUS. Gre pa omeniti, da so Škedenjci igrali z okrnjeno postavo. Preseneča pa poraz miljske ekipe CGI, ki je doma izgubila s skromno peterko Arte iz Gorice.
IZIDI 15. KOLA
Edera - Jadran	70:96
CKI Milje - Arte Gorica 61:76
Barcolana - Scoglietto	55:54
CUS Trst - Servolana	68:71
Villesse - POM Tržič	66:79
Inter 1904 - Itala	64:70
LESTVICA
Jadran in Servolana 26; Itala Gradišče 24; CUS Trst 20; CGI Milje in POM Tržič 14; jSdera Gorica, Inter 1904 in Barcolana 12; Scoglietto 6; Arte Gorica 4; Villesse 0.
PRIHODNJE KOLO (27.3.)
Scoglietto - Jadran (10.30 v Trstu,
Ul. Scoglietto); Inter 1904 - Servolana; Barcolana - CUS Trst; POM Tržič - CGI Milje; Villesse - Itala; Arte - Edera.
MLADINCI

Goriški Pagnossin je praktično zmagovalec tega prvenstva.. Goričani so namreč v nedeljo zanesljivo premagali Bor, medtem ko je Italsider nepričakovano izgubil z Juventusom. Pagnossin ima tako štiri točke prednosti pred Italsidrom.
Poletovci pa so tudi v minulem kolu poskrbeli za prijetno presenečenje. V gosteh so namreč prema-
Vinko Kalin (Polet)
gali ekipo Don Bosco. Zopet se je odlikoval mladi Boris Vitez, ki je tokrat dosegel kar 40 točk.
IZIDI 20. KOLA Bor - Pagnossin	57:86
Don Bosco - Polet	58:76
Barcolana - Saba	46:64
Servolana - Mobilcasa	n.o.
Juventus - Italsider	73:70
Sidertecnica - Inter 1904	nJ>.
LESTVICA
Pagnossin Gorica 38; Italsider 32; Inter 1904 30; Sidertecnica 28; Servolana in Juventus 20; Polet 16; Mobilcasa 14; Saba in Don Bosco 10; Bor 6; Barcolana 0.
PRIHODNJE KOLO (27.3.)
Polet - Servolana (11.00 na Opčinah); Italsider - Bor (11.00 v Trstu, Ulica Montecengio); Mobilcasa - Saba; Barcolana - Sidertecnica; Paghossin - Don Bosco; Inter 1904 -Juventus.
KADETI
Tudi to prvenstvo se bliža koncu. Kontovelci so v minulem kolu počivali, Bor pa je doživel svoj doslej najhujši poraz.
Borov trener Renato Štokelj nam je dejal: »Moji fantje so igrali "kot zaspani". Upali smo na dober nastop, razpleti na igrišču pa so pokazali, da nismo dorasli nasprotniku*.
Hurlingham je v gosteh premagal Ferroviario in je tako trenutno sam na vrhu lestvice.
57:123
73:95
68:79
69:72
IZIDI 15. KOLA Bor - Inter 19044 Ferrbviario - Hurlingham Italsider - Flaminio Servolana - Don Bosco Počitek: Kontovel.
PRIHODNJE KOLO (27.3.)
’ Kontovel - Fertoviario (11.00 na Kontovelu); Flaminio - Bor (10.00 v Trstu, Ul. Petracco); Hurlingham -Servolana; Don Bosco - Italsider. Počitek Inter 1904.	„
1. DIVIZIJA
V tem prvenstvu je bilo v soboto in nedeljo prvo kolo.
Druga postava Jadrana je uspešno startala in je zanesljivo premagala miljsko ekipo Edera.
IZIDI 1. KOLA Jadran B - Edera Milje S. Sergio - Scoglietto Grandi Motori - Ferrov.
Počitek:, Jpventus,
LESTVICA
Jadran B, Scoglietto in Grandi Motori 2; San Sergio, Ferroviario, E-dera Milje in Juventus 0.
PRIHODNJE KOLO (27.3.) Edera - Grandi Motori: Scoglietto -Juventus; Ferroviario - San Sergio. Počitek: Jadran B.
edko
73:56
70:82
62:60
DREVI V DOLINI
Prijateljska tekma Jadran - Koper
Drevi bo v Dolini, s pričetkom ob 19.30, prijateljska košarkarska tekma med Jadranom in Koprom.
Za Brumnove varovance bo dre-višnje srečanje koristna preizkušnja pred nedeljskim prvenstvenim nasto. pom s Scogliettom.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Domovci poraženi
Dom — Iskra Šempeter 71 :J4 (31:37)
Domova članska ekipa je v sredo zvečer odigrala prijateljsko tekmo s košarkarji iz Šempetra. Prisotni smo bili dinamični igri, zlasti po zaslugi izredno dobro pripravljenih gostov. Tokrat je zmagala ekipa iz Šempetra, ki je dokazala, da so trenutno v dobri formi. Pri Hvaličevih varovancih pa je bilo opaziti, da igralci telesno niso najbolje pri-
pravljeni, kar se je zelo poznalo, ko so gostja začeli igrati zelo oster tempo.
Domovci so nastopili v naslednji postavi: Čubej 2, Mauro Dornik 8, Semolič 12, Glauko Nanut 14, Mozetič 4, Hvalič 18, Morel 4, Ugo Dornik, Rado Nanut 9.	M. Č.
MINIBASKET
»TROFEJA B1ASI*
Derbi Sokolu
Sokol — Breg 53:27 (33:10)
SOKOL: Gruden 8, Bandelli 2, Ca-harija 4, Ušaj 24, PertoT2, Žbogar, Rebula, Devetak 9, Klanjšček, Bogateč 2, Pangos 2.
BREG: A. Slavec 4, B. Slavec 2, Klabjan, Rapotec, Milini, štrajn, Maver 19, Smotlak, Vodopivec:
SODNIK: Marco Della Schiava.
PM: Sdkbl 1:4, Breg 1:4.
V drugem kolu tolažilne B skupine turnirja «Biasi» sta se v Nabi-fr-žini spoprijeli ekipi Brega in Sokola. Zmagali so domačini, predvsem, ker so prikazali boljšo skupno igro in večjo točnost pri metih. Pohvalo zaslužijo tokrat vsi Sokolovi igralci, od gostov pa odlični Maver in Adrijan Slavec.
Sokolovi košarkarji bodo prihodnjo tekmo odigrali te danes, in sicer ob 17.15, v šoli Trissino, proti Interju 1904.
MARKO
Andrej Udovič (Kontovel)

63.
SREČKO VILHAR - ALBERT KLUN
Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji,
Korziki in v južni Franciji
Cirk je v taborišču skrival večjo skupino naših pregnancev s Sardinije in med njimi tudi Radk^ Filija, ki mu je Stožilo Ratayevo vojaško sodišče, a vsem ostalim pa tabo-fi$če «404». 10) V taborišču Marzagues je bila hrana zelo slaba. Da bi se izboljšala, so zopet poskrbeli pripadniki 'slovanskih čet». Hrano so pripeljali v taborišče kar s kamionom.
V tistem času je prišel v stik s «slovanskimi četami* Mdi Jože Vergari, španski borec in eden od organizatorjev ^dporniškega gibanja v Franciji. Jugoslovansko predstavništvo v Marseillu ga je imenovalo za komandanta jugoslovanskih vojnih uejtnikov v taborišču «Marzagups». Tu so Mii jugoslovanski vojni ujetniki iz leta 1941, ki so jih Nemci ^nili iz enega taborišča v drugo in jih tudi v hranciji uporabljali za prisilno delo. Vergan je skupaj z dvema to-varišema a taborišča «Marzagues» obiskal pripadnike «slo-vanskih cet». To svoje zanimivo srečanje opisuje takole 'Takoj so se zgrnili okrog nas S seboj smo imeli nekaj **vodov govora maršala Tita na zasedanju AVNOJ z dne
novemnra 1943, jim go voh pobrali, govorili o osvo-
bojenem ozemlju in borbi za Beograd, o novi demokraciji v Jugoslaviji, o enakopravnosti vseh narodov itd. Ko smo omenili priključitev Slovenskega in Hrvaškega Primorja k Jugoslaviji, je zavladalo veliko navdušenje.
Še isti dan smo organizirali med delavci (tp je našimi pregnanci s Sardinije, op. p.) odbor OF Jug®sl"ovanov v Franciji in odbor Rdečega križa za pomoč partizanskemu gibanju v Jugoslaviji. Mod prvimi odborniki so bili Stiglič iz Opatije in Albin Ogrin ter Udovič. Posebno Stiglič se je izkazal z odličnimi organizacijskimi sposobnostmi.
Osem dni kasneje smo jih spet obiskali. Takrat smo jim prinesli že izkaznice OF in precej propagandnega materiala. Odborniki Rdečega križa (misli na naše pregnance s Sardinije, op. p.) pa so že zbrali nekaj tisočakov denarja, dve vreči perila in sanitetnega materiala za partizane*. 11)
Vergan pripoveduje nadalje, da so v njegovem taborišču izdelovali ^načke za pripadnike «slovanskih čet*. Imele so trikotno obliko in jugoslovansko zastavico z rdečo peterokrako zvezdico v sredini. Naši ljudje so si jih takpj prišili na rokave, toda že naslednjega dne je prišla prepoved in morali so jih odstraniti. Vergan pa še dodaja v tej zvezi, da so protestirali pri zavezniški komandi m se sklicevali na to, da je Titova vlada od zaveznikov priznana in zato Jugoslovani lahko sami odločajo o tem, kakšne značke bodo nosili. Protesti niso zalegli. Amerikanci so trmasto vztrajali pri svojem sklepu*. 12) |
V ozadju so bila seveda politična vprašanja. Ameriški vojaški komandi ni zdaj niti konveniralo več govoriti o naših ljudeh kot vojakih, za katere so celo prirejali oficirske tečaje, jih deloma celo oborožili in jim svojčas zaupali zelo odgovorne naloge. Ce bi naši ljudje, kot že rečeno, odobravali politiko ameriške vojaške komande, bi jih ta seveda takoj proglasila za svoje najzvestejše vojake. Prav zaradi tega pa so se zdaj pripadniki «slovanskih čet* znašli v takem položaju, da niso vedeli, ali so ameriški vojaki ali pa
njihovi vojni ujetniki, že po nekaj mesecih bivanja v južni Franciji je postal boj za vrnitev v domovino osrednje vprašanje vseh pripadnikov «slovanskih čet*.
«PEVSKI ZBOR SIMON GREGORČIČ«
Po selitvi s Korzike v Francijo je Pavlinov pevski zbor prenehal delovati. «Slovanske čete* so bile raztresene daleč naokrog in so morale trdo delati. V tem položaju se člani zbora niso mogli sestajati in zato ni bilo izgledov, da bi lahko- še nastopali. General Ratay pa se je tedaj le spomnil na zbor in poklical k sebi Pavlina. Izrazil je želja, da bi ustanovili še močnejši zbor, kot je bil tisti na Korziki in obljubil velike ugodnosti. Pavlin se je najprej branil, češ da se bodo «slovanske Čete* itak vrnile domov. General pa je začel zatem razlagati, da se to ne bo zgodilo še tako hitro, ker da so ceste in železnice neprevozne. Pavlin je pristal, da ustanovi nov pevski zbor. Računal Je, da bo na ta način še bolj dvignil ugled «slovanskih čet* in obenem koristil tudi stvari Jugoslavije.
General je še posebej poklical, k sebi tudi Andreja Vidmarja, saj mu je bilo znano, da se je tudi njegov zbor na Korziki zelo uspešno uveljavil. O zanimivem razgovoru, ki ga je imel Vidmar z generalom Ratavem, je v svojih spominih zapisal: «Maja 1945 so me poklicali na glavni štab DELTA BASE SECTION. Sprejel me je general Ratay, po rodu Poljak. Bil je velik nasprotnik socialističnih držav in seveda tudi nove Jugoslavije. Po tolmaču mi je razložil, da bo ustanovil močan pevski zbor, ki naj bi razveseljeval zavezniške vojake. Vabil me je k sodelovanju. Odgovoril sem mu, da bi se mi Slovenci in Hrvati, zdaj ko je konec vojne, radi čim prej vrnili domov, kjer nas čaka mnogo dela "pri obnovi porušenih domov in da nas Jugoslavija bolj potrebuje kot pa zavezniki v Franciji. Odvrnil mi je, da domov še ne bomo šli, ker da nimajo prevoznih sredstev, a cestni in železniški promet da ni še urejen in da bo poskrbel, v ko-
likor se bomo strinjali, da vseh 5.000 Slovencev in Hrvatov premesti v Severno Ameriko ali Kanado, kjer naj bi se po vojni zaposlili. Pripomnil je še, da so naši ljudje zelo pridni delavci. Odgovoril sem mu, da/ne bo dosegel od pripad-mkov »slovanskih čet*, da bi odšli v Ameriko, ker si vsi želijo domov v novo Jugoslavijo. Ko sem odhajal s poveljstva, sena bil zelo potrt. Na dlani mi je bilo, da vrnitev v dominovo ne bo lahka.* 1)
Vidmar ni odklonil sodelovanja pri pevskem zboru, postal je celo Pavlinova desna roka. General Ratay je Pavlina pooblastil, naj sestavi čim močnejši pevski žbor in mu dal na razpolago tudi potreben čas. Pavlin je zatem obiskal vse čete in odbral 65p pevcev. Za vaje je dobil na razpolago udoben prostor v novi vojašnici sredi Marseilla. Kmalu je za-’ čel s Pripravami in je izoblikoval program, ki naj bi ob nastopih trajal eno uro. Začenjal se je s himno «Hej Slovani*, sledile pa so partizanske in druge pesmi. Obenem z zborom pa je vadil tudi orkester, ki je nastopal skupaj s tem zborom.
O prvem nastopu v Franciji pripoveduje Pavlin tole: * Najprej smo nastopili v velikem marsejskem gledališču, kjer je bilo prpstora za okrog 4.000 ljudi. Ogromna dvorana je bila nabito polna. Ko smo odpeli prve pesmi, je dvorana grmela od navdušenja. Več pesmi smo morali ponoviti tudi po dvakrat. Bili smo zadovoljni, saj smo čutili. da aplavz ni veljal samo zboru, ampak tudi naši domovini. Ti naši prvi koraki so napovedovali, da bo naš pevski zbor lahko opravil pomembne naloge.* 2)
10)	Prav tam, str. 53.
11)	Jože Vergan: Od Marezig do Madrida. Ljubljana 1962. str. 304-305.
12)	Prav tam, str. 306.
^ D-Andrej Vidmar; Iz nTonh^soormnov na Sardinijo, Korziko in južno
2) Alojz Pavlin: Moji snovni na Sardinijo. Korziko in južno Fran-=*,. .t, «. ,kp, M-ONPPS-PAK.	i,^ ltaaj
Urcetniitvo, uprava, oglasni oddelak,
TRST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	, Gorica, Ul.* 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 . 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ Številka 2,50 din, db nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
25. marca 1977
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT. • DZS . 61000 Ljubljane,
GradiSčs 10/11 nad. telefon 22207
Oglas)	Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpec, višine 43 mm) ob de«
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.	f
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem.oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
™	Iz-ei.LJm
Odgovorni urednik Gorazd vesel	in tiskar ^irst 2ai02nikov fieg'

PREISKAVA 0 UMORU RIMSKEGA POLICISTA GRAZI0SIJA
Policija odkrila skrivališče napistke Marie Pie Vianale
V stanovanju so agenti zaplenili dve brzostrelki, & kilogramov dinamita in kartoteko z imeni številnih policistov, sodnikov in industrijcev
RIM, 24. — V okviru preiskave o umoru policijskega agenta Clau-dia Graziosija, ki jo vodi osebno šef poetičnega oddelka rimske kvesture Umberto Improta, je policija danes popoldne vlomila v stanovanje, kj je služilo kot skrivališče pripadnici samozvanih oboroženih proletarskih oddelkov NAP Marii Pii Vianale in njenemu spremljevalcu. Kot smo poročali je ravno moški; ubil policista, ki je prepoznal Vianalejevo na avtobusu štev. 27 in jo .je hote! aretirati.
Zaenkrat ni še znano, kako je policija izsledila skrivališče, majhno dvosobno stanovanje v četrti Gianicolese, rezultati pa vsekakor niso izostali. Agenti so namreč zaplenil dve brzostrelki, ostrostrelsko puško in 122 dinamitnih palic za skupno 8 kilogramov razstreliva, torbi polni raznovrstnih nabojev. nekaj pečatov za ponarejanje vozniških dovoljenj in osebnih izkaznic ter zajeten sveženj dokumentov. Gradivo dokazuje, da sta se v stanovanju skrivala ravno na pistka in njen pajdaš.
Skrivališče je v revnem štirinadstropnem poslopju v Ul. Maria Lorenza Longo. kjer stanujejo v glavnem delavci, ki gredo rano zjutraj v službo in se vračajo šele ob mraku domov. Zato ni čudno, da ni nihče opazil sumljive dvojice in da je nihče ni znal podrobneje opisati. Stanovanje, dve sk-omno opremljeni sobici, je najela pred desetimi meseci neka ženska, ki se je izdajala za Carlo Vitale. Zaenkrat ni znano, če gre za lažro ime Vianale-jeve, ali pa za neko drugo pripadnico teroristične organizacije. Neapeljska nap stka je bivala tu z moškim. čigar istovetnosti niso še odkrili in ki je najbrž morilec agenta G-aziosija. Kaže. da se je Vianale-jcva zatekla v skrivališče tudi po torkovem spopadu, kot naj bi dokazovali madeži krvi na postelji. To potrjuje domnevo, da je bila napi-stka ranjena med spopadom ha avtobusu.
Maria Pia Vianale je ena od pobudnic prevratniškega gibanja, ki si lasti odgovornost za številne teroristične izpade. Med drugim naj bi bia vpletena v uerabitev neapeljskega industrijca Moccic, s katero so prevratniki iztržili milijardo lir. S tem denarjem so finansirali dober del ztočinskega delovanja. Ženska je veljala za družico Giovannija Gen-tiieia Sch:avoneja, ene«a od najvplivnejših voditeljev NAP. ki je trenutno še za zapahi. Policija jo je aretirala pred dob"im letom in zuorla v neapeljsko kaznilnico, od koder je pobegnila pred začetkom pro-eSa proti napistom.
Poleg orožja in razstreliva so po licisti zaplenili v skrivališču še tri pisalne stroie, nekaj verig, lisic in krink ter okrog sto knjig. V glavnem gre za marksistično--literaturo, pa tudi za nič kaj ideološko obarvane pornografske knjige in revije. O-benem so našli še dobro založeno kartoteko z osebnimi podatki sodnikov, policijskih in kaznilniških funk cionarjev, industrijcev in politikov
Karabinjerji in policijski agenti so, v zadnjih dveh letih odkrili v
•iiiiMitimiiMiitifffiimitmiHMtmiimiitMitimiiifiii
TRŽAŠKI DNEVNIK
Venec žrtvam Ardeatinskih jam
Včeraj zjutraj je tržaški podžupan Biorgio Cesare ob obletnici pokola v Ardeatinskih jamah, v spominskem parku pri Sv. Justu položil venec na obeležje someščanoma Maria Haipela in Paola Petruccija. ki so ju nacisti ubili v Ardeatinskih jamah.
Predavanje v Kulturnem domu
Vprašanje industrializacije in življenja malih narodov
Na povabilo kulturnega združenja Mont je sinoči v Kulturnem domu predaval nekdanji direktor Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani Drago Druškovič. Predavatelja je predstavil dr. Vladimir Vremec. Osrednja tema predavatelja je bila analiza vpliva, ki ga ima nagla industrializacija na male narodnostne skupnosti. Druškovič se je najprej ustavil pri Lu iiških Srbih, saj je mali slovanski narodič doživel naglo industrializacijo, na kmečkem področju so zrastli ■ veliki industrijski objekti, ki imajo brez dvoma vpliv na kulturo in na- način življenja manjše skupnosti, posebno še, ko je industrija zgrajena s kapitalom večinskega naroda. Druškovič je nato govoril še o \Valežanih, ki so dd-živeli podobno industrializacijo. O-snovna sredstva, s katerimi se lahko manjša skupina ohrani, so kulturna in jezikovna zavest, praksa bilingvizma, medsebojno kulturno poznavanje, povezanost z matičnim narodom in odprte meje. Vsi ti elementi pomagajo pri ohranjevanju narodne identitete kljub temu, da jo industrializacija lahko ogroža.
Rimu okrog dvajset skrivališč samozvanih napistov. V vseh so našli orožje, razstrelivo, , naboje, ponarejena vozniška dovoljenja in osebne izkaznice, letake, dokumente in denar, v glavnem bankovce iz odkupnine za industrijca Moccio. Prvo skrivališče so odkrili na osnovi beležnice, ki jo je imel v žepu Gio-vanni Taras, napist, ki je izgubil življenje pri spodletelem bombnem atentatu na umobolnico za kriminal-v Aversi. Nato so izsledili še
POSLANSKI KOMISIJI ZA INDUSTRIJO IN ZDRAVSTVO ODOBRILI ZADEVNI OSNUTEK
Parlament bo sprožil preiskavo o vzrokih zastrupitve v Se ves u
Delo preiskovalcev • 15 senatorjev in prav toliko poslancev - bo trajalo šest mesecev - Sestavljen pravilnik o urejanju proizvodnje človeku nevarnih kemikalij
ostala skrivališča, med katerimi tudi stanovanje v Ul. Mecenate, kjer je bil zaprt kasacijski svetnik Giuseppe Di Gennaro. (vt)
■	..................................umi......IIIII.MI.IIIII.................,,,M
Zaradi ugrabitve Rina Balconija in Emanuele Trapani
RIM, 24. — Komisiji za industrijo in zdravstvo pri poslanski zbornici sta si noč: na skupnem zasedanju odobrili zakonski osnutek, ki predvideva temeljito parlamentarno poizvedovanje o vzrokih in učinkih lanske julijske nesreče v Sevesu, ko je oblak dioksina iz dimnika tovarne ICMESA zastrupil okoliško območje.
Kakor je pojasnil krščanskodemo-kratski poročevalec Cuminetti, ima preiskava sledeče namene; ugotoviti, s kakšnim dovoljenjem in s katerimi proizvodnimi smotri je bil odprt obrat ICMESA; razčistiti, kolikšna je bila njegova dejanska proizvodnja (raznih strupov za kmetijske potrebe, op. ur.) in katerim naročnikom je bila namenjena; preveriti odgovornosti na kateri koli
Javni tožilec zahteval 20 let in štiri mesece zapora za Vallanzasco
Obtoženec naj bi vrh tega plačal 5 milijonov lir globe Or. Marra predlagal zgledne kazni tudi za njegove pajdaše
MILAN, 24 — Pred porotnim sodiščem se je danes odvila predzadnja razprava v okviru procesa proti banditu Renatu Vallanzasci in devetim članom njegove tolpe, ki so obtoženi, da so ugrabili arhitekta Rina Balconija in hčerko »kozmel-skega magnata* Gaetana Trapanija. Emanuelo, Javni tožilec je zahteval za obtožence dokaj stroge kazni;, za Vallanzasco 20 let in 4 mesece zapora in plačilo globe v višini 5 milijonov lir (zaradi ugrabitve in od
Proces
Kaj si polnoleten fant lahko dovoli z dekletom? Morala milanskih fantov je bila v tem pogledu še do predvčerajšnjim dokaj elastična in če se je dekle količkaj upiralo, ,so se večkrat poslužili prepričljivejših argumentov kot so lahko sladke besede. Odslej pa bodo verjetno opreznejH, saj bi jim feministke lahko tudi vrnile milo za drago.
Z novo in grenko stvarnostjo se je soočil Sergio Bram-billa, 18-letni študent v VI. milanskem znanstvenem liceju, proti kateremu so feministke uprizorile pravi pročes, ker da■ je posilil neko sovrstnico v svojem avtomobilu.
Nad tristo razjarjenih deklet je ob pomoči sovrstnic iz drugih milanskih zavodov vdrlo v telovadnico liceja:	potem
ko so razgnale vse prisotne moške so začele s csodnim postopkom» proti Brambilli, ki se je rešil iz kočljivega položaja samo s pomočjo ravnatelja. Njegov prijatelj, 18-letni Carlo Ponti, ki mu je hotel priskočiti na - pomoč, pa jo je pošteno skupil in se bo moral zdraviti teden dni v bolnišnici.
Križevega potu mladega *Ca-sanoven pa ni bilo še konec. Razjarjena dekleta so namreč obkolila ravnateljev urad, kamor se je fant zatekel Morala sta poseči še policijska agenta, da jo je Brambilla v spremstvu staršev in z repom med nogami lahke od-kuril domov..
kupa ter posesti orožja; za Antonia Colio, »desno roko* Vallanzasce, 6 let in 9 mesecev ječe ter 500.000 lir globe; za Benvenuta Praticoja, Carla Marsalo in Giorgia Bruzzese-ja po 4 leta in 9 let zaporne kazni; za Osvalda Monopolija 4 leta in 2 meseca ječe, za Roso Coniglio 3 leta in 2 meseca ter za Anno Maz zau (zaročenko enega glavnih Val-lanzascovih pajdašev Rossana Co-cliisa) in Giuseppino Usuelli (Co-liovo družico) po leto in 9 mesecev zapora — vsi so obtoženi nezakonite ga odkupa in posesti orožja. Tožilec dr. Alfonso Marra je nadalje zahte val 8 mesecev zaporne kazni za Arduzia Russa, moža poprej ome njene Rose Coniglio. ki je obtožen posesti raketne pištole in naboja.
Današnja sodna obravnava se je pričela z zasliševanjem raznih prič, med temi karabinjerskega kapetana Puppa, marešala Gianfaldoneja in brigadirjev Alcionija ter Picciarel-lija, ki so dejansko le potrdili prvotni zapisnik o zasliševanju med začetno preiskavo. Zaslišan je bil tudi še sorodnik Gaetana Trapanija Corrado Minnella, ki se je udeležil pogajanj za odkupnino z ugrabitelji Emanuele. Sledil je nastop odv. Giovannija Bovia kot zastopnika zasebne stranke (družine Trapani), nato pa je spregovoril javni tožilec Marra.
Le-ta je med drugim dejal; »Se vedno imamo veliko mladincev, ki zgodaj zjutraj odidejo na delo ter
ostanejo na delovišču tudi do deset ur, in to vsak dan. Prav na te mlade mislim, ko zahtevam strogo obsodbo za Vallanzasco, hkrati pa u-pam, da se bo Renato nekega dne skesal; če že ne zaradi drugega, vsaj zato, ker ima otroka, ki bo pač zrasel. . »Reneja* te besede o-čitno niso prizadele: kakor ves čas obravnave, jako je tudi med tožilčevim nastopom ohranil ironičen nasmešek. •
820 delavcev Mira Lanza v dopolnilno blagajno
'njv.tnn iAUi.fi i
MIRA (Benetke). 24. — Ravnateljstvo obrata Mira Lanza (sedež istoimenske družbe .je v Genovi) je danes potrdilo vpis 820 uslužbencev v dopolnilno blagajno, ki ga je napovedalo v prejšnjih dneh. Vsega zaposluje ta obrat 1.130 delavcev. Z delom naj bi prizadeti prenehali v času med 28. marcem in 16, aprilom.
ravni za neustreznost varnostnih u-krepov znotraj tovarne; dognati, kakšni in kolikšni so bili dejanski u-činki zastrupitve z dioksinom na prizadetem prebivalstvu, naravnem okolju in gospodarskih dejavnostih; poizvedeti, kakšni ukreni so bili o-ziroma bodo še sprejeti za poravnavo odškodnine prizadetim ljudem oziroma za izbojevanje odškodnine pri krivcih.,
Parlamentarno preiskavo bo vodilo 15 poslancev in ravno toliko senatorjev, trajala pa bo 6 mesecev. Cuminetti je pripomnil, da se preiskovalna komisija nikakor ne bo vmešavala v dejavnost znanstvenikov ter deželnili lombardijskih oziroma krajevnih oblasti, ki se z raznovrstnimi pobudami (in sredi brezštevilnih polemik o njihovih potencialnih učinkih) zavzemajo za čimprejšnjo odstranitev poraznih učinkov zastrupitve.
Preiskava, poslancev in senatorjev se ne bo omejila zgolj na Seveso in okoliš, temveč bo zajela celotno problematiko kemijskih in drugačnih zastrupitev in onesnaženj na vsem italijanskem ozemlju, kolikor bo tre. ba pripraviti — kakor je zatrdil Cuminetti — nove zakonske ukrepe za obvarovanje človeškega in živalskega zdravja in rastlinja, skratka vsega naravnega bogastva.
Podtajnik na ministrstvu za zdravstvo Russo jp z druge strani sporočil, da je posebna skupina izvedencev po nalogu ministra Del Falca že sestavila nadroben pravilnik, ki urejuje proizvodnjo in uporabo človeku nevarnih in sploh okolju škodljivih kemijskih izdelkov. Pravilnik naj bi v dokajšnji meri pomagal pri delu članom preiskovalne parlamentarne komisije. Besedilo pravilnika, je skupina strokovnjakov že posredovala ministrstvom za notra nje zadeve, za delo, za industrijo in za kmetijstvo.
Pravilnik podrobno navaja vse ne varne snovi in preparate, kakor so že vsebovani v seznamu državnega zakona št. 256 z dne 29. maja 1974, razen tega določa za vsak posamezen izdelek minimalni standard varnosti (se pravi varnostno mejo. preko katere postane proizvod človeku in okolju, .nevaren), ki naj ga sRroti pot-di pristojno ministrstvo z ustrezno odredbo; pravilnik odreja nazadnje tudi še gornjo mejo proizvodnje teh izdelkov, tako da bo mogoče lagodneje nadzorovati tovarne v tem smislu. v
Na drugi strani vsebuje pravilnik stroge predpise glede lokalizacije tovarn potencialno škodljivih oziro ma nevarnih proizvodov; gradnja
Danes v Genovi skupščina policistov
teh obratov naj bi slonela na kar najstrožjem načelu smotrnega sek-torialnega načrtovanja, in to v smislu periodičnih odločb medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE). Dejansko to pomeni, da bodo glede lokacije tovarn imele glavno besedo deželne uprave, vendar v skladu s priporočili odbora CIPE in urbanističnimi načrti ter po predhodnem posvetovanju š krajevnimi ustanovami, (dg)
DAMASK, 24. — Na trgu Al Marje, ki je nekako posvečen usmx’ti-tvam, so danes obesili komaj 19-let-nega Palestinca Amarja Hakema Al Maja. Pred tednom dni je bil obsojen na smrtno kazen, češ da je u-moril štiri dečke in posilil dekle.
Nadrobnost: niso znane.
llllfllllM.llllIllIlllllllllllllllllllllllIlllMlllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllMIMIllllllllMlllllllllllllllllllMIIIIIIMIIIIIIIlllMIlIllillllllllllllllllllllllllllllll
VČERAJ SE JE VRNILO V ITALIJO OSEM MORNARJEV
Brodolomci obtožujejo: Ladjar odgovoren za tragedijo tankerja »Claude Conway»
Na ukaz inšpektorja ladjarske družbe so varili pločevino v bližini praznega rezervoarja, ki je bil nasičen z naftnimi hlapi ■ Osem mornarjev še pogrešajo
RIM, 24. — Z letalom ameriške družbe Pan - Am se je davi vrnilo v Italijo 8 od 12 italijanskih mornar,jev, ki so preživeli brodolom panamskega tankerja «Claude Conway». Na ladji, ki se je po eksploziji razbila na dvoje, je bil vkrcan kot radiotelegrafist tudi Tržačan Salvatore Jurman. Njega, kapitana Oscarja Schricchio iz Pulja in drugih šest mornarjev pa še pogrešajo.
Državno pravdništvo v Genovi je medtem sklenilo, da sproži preiskavo o brodolomu in ugotovi morebitne odgovornosti Italijanov. Preiskavo bo vodil sodnik Mario Sossi, ki je pred nedavnim začel preiskavo o podobnem brodolomu liberijskega tankerja «Sansimena», v katerem je izgubilo življenje 12 italijanskih mornarjev. V prihodnjih dneh bo dr. Sossi stopil v stik z ameriškimi preiskovalci in s poveljstvom obalne straže, da poizve za vzroke tragedije.
Brodolom panamskega tankerja pa je sprožil tudi vprašanje varno-
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimmiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMmiMiiMiimmimiiiiiiimiiiiiiiifiniiiiiiiiiiniiuiiiiinoiiiiiiiiiiiimimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimi
preiskovalci v DVOMU: politični napad ali preprosto izsiljevanje?
V Milanu izginil hotelski podjetnik Armando Mosca
Prizadeli jc v preteklosti prejel nič koliko grozilnih telefonskih opozoril, pa tudi zasledovali so ga po mestnih ulicah - Njegova žena je v zadnjem mesecu nosečnosti
MILAN, 24. — Vse kaže, da je »centrala za ugrabitve* ponovno na delu: sinoči je izginil 34-letni Armando Mosca, sin pooblaščenega upravnika znanih hotelskih podjetij »Anderson* in «Carlton* (istoimenska hotela stojita nedaleč od mestnega središča). Žrtvina žena Rosanna Beretta, ki ji je 31 let, je ob treh ponoči telefonsko javila policijskemu ravnateljstvu (kvesturi), da že več ur pogreša moža; okoliščina jo je skrbela predvsem zato, ker velja prizadeti za izredno natančnega človeka. Tezo o njegovi ugrabitvi pa so že poprej iznesli nekateri Armandovi prijatelji, s katerimi bi se moral izginuli sestati okoli polnoči.
Zadeva je nasploh nejasna. Pre pričanje, da je bil Mosca ugrabljen, temelji v prvi vrsti na dejstvu, da se je izneveril vsem snidenjem s prijatelji, znanci in poslovnimi možmi. Ob 12. uri bi se moral sestati z ravnateljem nekega središčnega denarnega zavoda; ob 19.30 bi moral telefonirati ženi v Cannobio (Como), kamor je odšla na počitek spričo nosečnosti (čez nekaj dni bi morala roditi); ob 21. uri bi se moral udeležiti
stavila, da je pogosto videla sumlji-' ve moške, ki so sledili moževim premikom tako z avtomobilom kakor peš po mestu. Armando, kot kaže, ni posvečal pozornosti »zasledovalcem*, kar ga je pač drago stalo, kakor pripominja Rosanna. Le-tk je preiskovalce tudi seznanila z vsebino enega od tolikih grozilnih telefonskih pozivov' možu, ki da se je glasil takole: »Gospodarji, kakršen si ti, napravijo vselej grd konec!*
Policisti in karabinjerji menijo, da
ima domnevna ugrabitev lahko dvojno naravo: lahko gre za politični terorizem, lahko pa tudi za preprosto izsiljevanje iz • maščevalnih razlogov. Vendar pripominjajo preiskovalci, da slonita obe tezi na krhki osnovi, kolikor naj bi se Armando Mosca nikoli nc bavil aktivno s politiko, razen tega naj • bi tudi nikdar ne prišel navzkriž z osebjem hotela «Anderson», ki ga neposredno upravlja.
Armando je sin 68-letnega Bruna Mosce. (dg)
sti na teh ladjah, ki so vse pogosteje vpletene v pomorske tragedije. Glavno vprašanje je seveda. V kakšni mer. ladjarji skrbijo za popravila na ladji in za obnovo varnostnih naprav. Sodeč po pričevanju italijanskih mornarjev, iti so se davi vrnili v domovino, so bili lastniki «Caude Conway» kaj zanikrni in so s svojo neprevidnostjo povzročili tragedijo. «Na vsakem tankerju — je poudaril prvi strojni oficir Vincenzo Abate — je strogo prepovedano uporabljati — varilne naprave, še zlasti v bližini praznik rezervarjev, ki so nasiče-nf. s petrolejskimi hlapi. Žal je la dja potrebovala nekatera popravila. Inšpektor ladjarske družbe je ukazal, naj začnemo s popravili, pa čeprav smo niu" všj‘častniki odločno odsvetovali. Rešil sem se po golem naključju, saj sem bil le trenutek pred eksplozijo v neposredni bližini varilca.*
»Tanker je bil star — je pribil strugar Antonio Lepre — in popravila, ki jih je odredil ladjar, so bila nevarna. Ladja je bila namenjena v Freeport na Bahamskih otokih in bili smo blizu cilja. Skupaj z nekaterimi kolegi sem bil v delavnici. Hkrati je prišlo do silovite eksplozije, kateri so sledi le tri manjše in «Claude Conway» se je razbila na dva dela.* Lepre je bil z nekaterimi kolegi na prednjem delu tankerja, medtem ko so drugi ostali na zadnjem delu. »Nekaterim se je posrečilo priti do rešilnega čolna in ga spustiti v morje. Pogrešanci pa so bili najbrž vsi v bližini rezervoarja, ki je eksplodiral in Pismo jih več videli.*
«Na vseh ladjah — je še pribil — še zlasti pa na tankerjih, bi morale biti reševalne akcije bolj pogoste in nadzorstvo nad varnostnimi napravami strožje. Žal pa se pristojni organi požvižgajo na oboje.*
«Ob eksploziji — je pripomnil častnik Mario Stradini — sem bil v kuhinji. Stekel sem na palubo in sem videl, da so številni mornarji ponoreli od strahu poskakali v morje. Skušal sem jih zadržati, a zaman. Zadnji del ladje, kjer sem bil, se je počasi umiril. Ukrenili smo vse, kar je bilo potrebno, da smo omejili dotok vode v razpa-
..........................................
Tridesetletnica pokola pri Ardeatinskih jamah
j»ip» " ' fr
nekakšnega »meetinga* v organizaciji Lions eluba v hotelu Michelangelo, kjer je. bilo predvideno tudi njegdvo poročilo; ob 24. uri pa bi moral zopet telefonirati v Cannobio.
Artnandova odsotnost se je zazdela sumljiva ravno kolegom Lions kluba, ki so v določenem trenutku seznanili z zadevo načelnika letečega oddelka policije dr. Ceriottija; le-ta je nemudoma sprožil ustrezno preiskavo, vendar doslej brez uspeha. Med preiskavo se je zvedelo, da Armanda Mosce že kar od včeraj zjutraj niso videli v hotelu »Anderson*, kjer stanuje: prav tako ni bilo mogoče izslediti njegovega avtomobila.
Domnevo o ugrabitvi potrjuje tudi okoliščina, da je prizadeti že več tednov prejemal grozilne telefonske pozive. žena Rosanna je v tej zvezi pri-
Ob prisotnosti velike množice in številnih predstavnikov oblasti, partizanskih organizacij, in, vseh demokratičnih strank je bila pri Ardeatinskih jamah slovesnost ob tridesetletnici nacistične ga pokola. Glavni temi vseli govorov sta bili morebitna osvoboditev Kappl erja in izredna aktualnost idealov odporništva, zlasti v obdobju hude politične in gospodarske krize kot je sedanja. Na sliki: spomenik žrtvam nacističnega nasilja. (Telefoto ANSA)
ran ladijski trup in obenem smo se lotili pripravljanja zasilnih splavov, ker -so bili rešiltji čolni neuporabni. Kar zadeva vzrok ne sreče, lahko povem le, da bi na tankerju, zlasti še če pluje na odprtem morju, ne smeli nikoli vari ti. Varnostne ukrepe gre vselej strogo spoštovati, v našem primeru, pa jih nismo.*
Ameriška obalna straža medtem nadaljuje z izkanjem pogrešancev, med katerimi je 8 Italijanov. Možnosti, da bi jih našli še žive, pa ni veliko, (vt)
RIM, 24. — Komisija za prevoze pri poslanski zbornici'"je • 'odobrita vladni odlok o postopku za -dvig hranilnikov "š sVihČčhim tetrameti-lom in tetraetilom, ki ležijo na dnu Otrantskega zaliva, odkar se je tam potopila jugoslovanska ladja »Cavtat*. Odlok je poprej že odobril senat, kar pomeni, da je današnja odobritev dokončna. Odlok predvideva med drugim za omenjeno ope-
GENOVA, 24. — Okrog 15 policistov in prav toliko delavcev je danes zjutraj delilo pred vhodom ladjedelnice «Italcantieri» letake o jutrišnji «generalni skupščini delavcev javne varnosti*. V tem okviru so agenti pozneje imeli v menzi ladjedelnice sestanek z delavci, med katerimi je aktivist gibanja za u-stanovitev sindikata policijskih a-gentov orisal vloga gibanja in e-notnčga boja policistov in delavcev za bolj demokratično in antifašistično usmerjeno policijo. Predstavniki delavcev so zajamčili svojo podporo gibanju in potrdili, da se bodo udeležili jutrišnje skupščine.
V okviru protestne akcije, ki je zajela vsa italijanska mesta, pa so tridentinski policisti danes popoldne stavkali za poldrugo uro. A-genti so obenem odločno zahtevali reformo sil javne varnosti in boljšo strokovno pripravo.
Na sliki (telefoto (ANSA); policisti iii delavci delijo letake pred genovsko ladjedelnico »Italcan-tieri*. I
Potresni sunki v Iranu in na južnem Poljskem
DUNAJ, 24. - Tukajšnje geofizi-čno opazovališče je zaznamovalo ob 8.33 po srednjeevropskem času potres 7:'stopnje po Mercalliju. Glasnik seizmološke postaje v Bratislavi je pozneje .sporočil, da se je epicenter sunka nahajal 270 km severno od omenjenega češkoslovaškega mesta. Po drugem viru naj bi epicenter bil na območju Zelene gore na Poljskem (jakost 4. stopnje po Richterjevi lestvici). -
racijo nakazilo 10 milijard lir.
.........................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimmiiiiiiiiimH*
V OKVIRU BOJA PROTI REAKCIJI
Pet «anarhistov» ubitih v Etiopiji
Kot poroča uradna časopisna agencija, naj bi se «anarhisti» uprli hišnim preiskavam - Policija in vojska zaplenili znatno količino orožja
AD1S ABEBA, 24. — Pred nedavnim preosnovana etiopska vojaška vlada je sprožila vrsto hišnih preiskav v Adis Abebi in okolici, da bi izsledila skladišča orožja protirevo lucionarjev. Za preiskave so bili zadolženi poleg vojakov tudi delavci, zastopniki kebelov * (krajevne skupnosti v urbanih (predelih) in elani napredne mladinsko organizacije.
Kot poroča etiopska časopisna a-'gencija so se ob prvih preiskavah že vneli oboroženi spopadi med preiskovalci in nekaterimi »anarhisti*. V spopadih je bilo pet »anarhistov* ubitih, flruga dva* pa sta bila ranjena. Agencija dodaja, da sta dva od ubitih streljala na preiskovalce v peki severni četrti Adis Abebe, ostali trije pa naj bi se zabarikadirali v neki predmestni podrtiji, kjer naj bi imeli skladišče o-rožja. Agencija trdi, da so prav tu preiskovalci našli razstrelivo, avtomatsko orožje, samokrese in dokumente. ki naj bi dokazovali obstoj načrta za umor vladi naklonjenih funkcionarjev.
Vladna radijska postaja je sinoči ob napovedi hišnih preiskav trdila, da je ukrep povzročil znaten preplah med protirevolucionarnimi elementi. Obenem je obtožila ameriško vohunsko službo CIA, da je pobudnica. vseh nedavnih izgredov in vala nasilja, ki je zajel predvsem glavno mesto. Med ostalimi protirevolu cionarnimi skupinami, ki jih je navedla postaja, naj omenimo ilegalno revolucionarno stranko etiopskega ljudstva, etiopsko demokratsko zvezo in eritrejsko osvobodilno fronto.
Hišne preiskave so se začele, ko je vlada ukazala vojski, kmečkim organizacijam in delavskim organizacijam četrti, naj onesposobijo protirevolucionarne elemente, obtožene, da so odgovorni za val nasilja v državi. Da bi olajšala delo preiskovalcev, jp vlada podaljšala policijsko uro. (vt)
Neofašist Affatigato izpuščen iz zapora
FIRENCE, 24. - Marto Affatigato, mladi neofašist iz Lucce, k* ga je po poldrugem letu »begunstva* (skrivanja) 25. septembra 1*” ni porotno sodišče v Arezzu obso; dilo na 4 leta zaporne kazni P0® obtožbo obnovitve fašistične stranke in ki ga čaka še proces, ker je pomagal pri begu zloglasnemu t(‘ nemu zarotniku Mariu Tutiju, je bi* izpuščena iz ječe. Florentinsko pri' zivno sodišče mu je dovolilo zača®' no svobodo na zahtevo Affagatov®' ga branilca Graverinija.
Proti Affatigatu je izdal zapori]* nalog namestnik državnega pravdni' ka v A”ezzu v okviru preiskave ® prevratniškem delovanju neofaš1' stičnega gibanja »Fronto nazional® rivoluzionario*. v katerem sta bil® včlanjena tudi Mario Tuti in Luci®' no Franci. Obtožen je bil, da j® dal pobudo in tudi organiziral ob' novitev fašistične stranke s ponio*-' jo pripadnikov oziroma sredstev n*' cifašistične organizacije »Ordin® nuovo*, kj je bila uradno razpušč®' na z zakonskim odlokom z dne 23' novembra 1973.
Affatigato jc tud; še osumljen, d® je pomagal pri begu Mariu Tutiju* potem ko je l«-ta januarja lani ®’ strehi dva in ranil tretjega poliču" skega agenta. Istočasno s Tutij®^ sta iz Lucce tedaj izginila tudi Aff®' tigato in Tome:, oba pripadnika t°' ri omenjene »fronte*. Tomeia *® francoske oblasti pred dnevi iz rov j' le italijanskim ter sta ga že za®"' šala tako sodnik Santilli, ki razisk®' je ozadje Tutijevega pobega kak® sodnik Corrieri, ki vodi preiskav® o Occorsiovem umoru — CoTieri Jf Tomeia zaslišal tudi v zvezi s P*! sotnostjo italijanskih skrajnih deš***' carjev na Korziki.