KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 197' PIRAN V OBDOBJU DVOJNE OBLASTI (XII.—XIII. STOLETJE) MIROSLAV PAHOR V drugi polovici XII. stoletja se je začel v Istri tisti ekonomski, socialni in politični pro- ces, ki je približno stoletje kasneje privedcl do organizacije popolnega komunalnega siste- ma oblasti in uprave. Predvsem v času, ko je v obmorski Istri gospodaril Bertold Andeški kot fevdalni gospod Mainharda Schwarzen- burškega, je bil ta proces zelo intenziven. Medtem ko do sredine XII. stoletja ne najde- mo v celotni Istri nikake omembe formalnih komunalnih oblastnih teles, se leta 1177, to- rej že v Bertoldovih časih, omenjajo konzuli in ljudstvo v Pulju. Puljski konzuli so v ime- nu zbranega ljudstva pisali oglejskemu pa- triarhu Ulrichu, naj pri cesarju Friedrichu Barbarossi intervenira proti Benečanom, ki so imeli puljske meščane skoraj za svoje pod- ložnike. Leta 1187 se omenjajo trije konzuli in podestat v Kopru. Z dovoljenjem občine so koprski konzuli in podestat določili neko ko- ličino kmečke zemlje in desetino olja, da bi ponovno ustanovili koprsko škofijo. Dne 27. aprila 1192 je piranski podestat Arnulf sku- paj s svojimi konzuli in enajstimi modrimi možmi, po volji deželanov »tiste utrdbe«, pod- pisal mirovno pogodbo z mestom Splitom.* Ni treba posebej poudarjati, da so termini »zbrano ljudstvo«, »volja občine« in »deže- lani« le trije različni termini za eno in isto stvar. Tako ljudstvo v Pulju kakor občina v Kopru in deželani v Piranu ne pomenijo nič drugega kot zbor odraslih meščanov, ki so se sestali, da bi odločili o treh za prizadeta me- sta važnih zadevah. Zbor odraslih meščanov torej, ki bo v nekaj letih dobil za Istro popol- noma novo ime, tj. arengo ali concio. Tu je treba pudariti, da so bila istrska po- morska mesta že od prve polovice X. stoletja dalje pod stalnim pritiskom Benetk, katerim so plačevala letne davke v obliki olja in vina in ki so znale te svoje pravice tudi krvavo uveljaviti.- Fevdni gospod je bil predaleč, da bi se mogel uspešno upreti takšni politiki Be- netk, njegova uprava prešibka in preveč eno- stavna, da bi mogla skrbeti za vse mnogošte- vilne interese meščanov, zato so morala me- sta misliti na močnejšo notranjo organizacijo, pa tudi na medsebojno povezanost tako v bo- ju za pravice v pomorski trgovini kakor v bo- ju za večjo notranjo avtonomijo. Torej potreba istrskih mest po lastni poli- tični organiziranosti in v zvezi s tem pojav kolegija konzulov v obalnih mestih sovpada tudi s potrebo, da bi se močneje organizirala proti nasilstvu Benečanov (kar je v primeru Pulja izrecno poudarjeno), ki so v letih 1145 in 1150 prisilili Istrane, da so prisegli zvesto- bo Republiki, vsilili svobodo svoje trgovine brez omejitve po raznih dajatvah in primorali obalna mesta, da so prispevala k opremi vsa- ke flote, ki bi bila večja od 15 galejGotovo je, da je bila tudi piranska mirovna pogodba s Splitom del splošne, proti Benetkam orien- tirane istrske politike. Bertold Andeški, ki je bil tedaj mejni grof istrski, ni bil nezadovoljen s potekom ome- njene organizacije obalnih mest, ki je bila uperjena proti Benetkam, ker se je nedvom- no naslanjala na njegovo oblast, torej mu je bila v korist. Tako se je proti koncu XII. sto- letja pojavilo stanje, v katerem je bil na čelu vsakega mesta po en uradnik mejnega grofa z naslovom gastald, rektor ali celo podestat, ki je predstavljal grofovo oblast. Dodeljeni so mu bili štirje sodniki »de placitis«, ki so skupaj z njim sestavljali visoko kriminalno sodišče, kateremu je bilo poverjeno krvno sod- stvo. Toda poleg gastalda se tedaj pojavi ko- legij konzulov, ki jih je volilo »zbrano ljud- stvo«. Ti so imeli na skrbi civilno sodstvo, notranji red, varnost občinskega ozemlja in upravo javnega denarja.* Ni dvoma, da so v listinah imenovani »deželani«, »občina« ali »zbrano ljudstvo« v arengu zbrani za orožje sposobni odrasli meščani, ki so na samem za- četku le deloma, kasneje pa vedno bolj odlo- čali o svojih političnih predstavnikih. Kakor druga mesta tako je tudi Piran sto-, pil v XII. stoletju v obdobje dvojne oblasti, katere nosilci so bili po eni strani predstav- niki mejnega grofa, tj. gastald in sodniki, po drugi strani pa predstavniki meščanskega arenga. Ta dvojnost se v Piranu očitno poka- že že v letu 1201. Alderik, drugi škof obnov- ljene koprske škofije, je zahteval od piranske duhovščine dve tretjini desetine olja, čemur se je piranska duhovščina ob podpori oblasti in »prebivalstva« uprla. V pet let trajajoči pravdi, ki je sledila temu dogodku, vidimo, da sta pravdo začeli obe oblasti. Vendar, ker je bila pravda bolj zunanje kot notranje poli- tične narave, so konzuli in podestat, ki je bil tedaj izvoljen, prepustili pravdo gastaldu. Ta je samo v prvem letu kar osemkrat imenovan kot sklicatelj zbora meščanstva; ta se je se- stal na trgu stolniških vrat in izvolil poslan- ce, ki naj bi predstavljali Piran v pravdi.* Prav tako imamo poročilo, da se je zbor me- 161 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 ščanstva vsaj po enkrat sestal v letu 1202 in 1203.' Za leto 1204 nam poročajo viri, da se je ljudstvo zbralo »in publica concione«, to- rej v arengu, ki je to pot prvič imenovan kot tak.' V letu 1201 in 1202 se poleg gastalda imenujejo tudi sodniki, ki nastopajo vedno z njim ali kot njegovi predstavniki oziroma p>o- oblaščenci. Podestat, ki si ga prisvajata obe oblasti, je v tej pravdi omenjen samo leta 1201. in sicer skupaj s sodniki in konzuli. Le- ta 1205 so pobudo v pravdi prevzeli poleg ga- stalda vladajoči konzuli in jo tudi spravili do uspešnega konca. Tudi v tem letu je govor o ljudskih zborih, kajti 4. marca in neprecizi- ranega dne v juliju so konzuli »cum universo populo« imenovali svojega predstavnika v pravdi. Ni dvoma, da gre v obeh primerih za zbor meščanstva, tj. arengo.^ Zanimivo je, da sta mirovno pogodbo- z Rovinjem 4. januarja 1209 podpisala podestat Leonard de Tricano kot izvoljeni predstavnik arenga in gastald Dominik »po volji njune občine«. To je eden izmed redkih dokumentov te dobe, kjer poleg podestata ne nastopajo konzuli, kar pomeni, da dobiva funkcija podestata jasnejšo vsebi- no, ker vidimo v njem resnejšega predstavni- ka arenga.^ Leta 1209 je prišel Piran z vso Istro pod oblast oglejskega patriarhata. Tedanji patri-. Perforlrano okno na piranskem baptisteriju. XII. stoletje arh Volfger je našel v Piranu sledeče oblastno upravno stanje: 1. Najvišji oblastni predstavnik mejnega grofa je bil v Piranu gastald. Ta ni samo za- stopal mejnega grofa v mestu, temveč je skr- bel za vse njegove koristi na celotnem ozem- lju občine, ki je tedaj obsegala sam Piran, dolino Strunjana, dolino Fazana, zahodni del doline Sečovlje z južnimi obronki Kaštelirja nad Kortami ter polotok Seča. Gastald je predstavljal mesto tudi navzven, imel je pra- vico sklicevati prebivalce na javne zbore, jim sporočati voljo in odredbe mejnega grofa, po- birati in odpošiljati dajatve, itd. Bil je torej upravitelj vseh koristi in pravic mejnega grofa v mestu in njemu pripadajočem ozem- lju. Ni dvoma, da so bili gastaldi sprva tujci, ki jih je na službeno mesto pošiljal mejni grof. Pravda proti koprskemu škofu nam do- kazuje, da si je gastald včasih lastil tudi po- destatske pravice. Vendar je obdobje koprske pravde v piranski zgodovini pravzaprav po- sebno obdobje, ko se tako gastald in sodniki kot predstavniki grofovske oblasti na eni strani kakor podestat in konzuli kot predstav- niki porajajoče se komunalne uprave skupno —in vedno po naročilu zbranega meščanstva —■ potegujejo za pravice Pirana. Treba pa je poudariti, da so bili v tem času gastaldi že imenovani iz vrst ugledne j ših piranskih me- ščanov.'^ 2. Gastaldu v pomoč so bili dodeljeni štir- je sodniki, ki so skupaj z njim sestavljali vi- soko sodišče; to se je ukvarjalo s krvnim sod- stvom. O njihovem sodnem, delovanju ni po- drobnejših poročil. Gotovo pa je, da se njiho- va funkcija ni omejila na sodstvo, saj jih v koprski pravdi srečamo vedno poleg gastalda na zboru meščanstva. V isti pravdi jih sreča- mo tudi kot zaprisežene priče, ki so mnogo koristile pri uspešni rešitvi pravde. Sodniki in gastald so torej v prvi vrsti sodni zbor. Toda ker gospod ni stanoval v mestu, saj je imel svoj sedež daleč od svoje istrske posesti, je gotovo dal svojim sodnim oTganom tudi politične oblasti. Tako predstavljajo ga- stad in sodniki v Piranu nekakšno vlado ozi- roma izvršno oblast, ki se je afirmirala tudi ob podpori prebivalstva, posebno še, ko so bili na te položaje imenovani domačini, ki so se znali potegniti za lokalne koristi proti so- sednjim občinam in obnovljeni škofiji v Ko- pru. Vendar je bila ta izvršna oblast v tem času že omejena na zunanje zadeve, znotraj občine pa na skrb za fevdalčeve gospodarske koristi.'" To so v tem času predstavniki fevdalne oblasti. 162 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Njej nasproti so, kot rečeno, nastali zamet- ki komunalne oblasti in v prvi vrsti že ime- novani zbor meščanstva, to je arengo ali concio. Ni dvoma, da so že v desetem stoletju obstajale v istrskih mestih neke vrste pre- pi-osto organizirane mestne ljudske zveze, ki so bile osnovane na bizantinskih tradicijah. Takšna zveza je tudi v Piranu pod patrona- tom sv. Jurija združevala prebivalstvo kraja in se naslanjala na plebejstvo kot najštevil- nejši element v prebivalstvu mesta. Organi- zatorji zveze pa tudi predstavniki oblasti so sklicevali odraslo moško prebivalstvo na zbo- re, da so mu sporočali razglase in zakonske uredbe gospoda, višino davščin in druge dolž- nosti. Vendar so se na teh zborih ljudje posve- tovali o vprašanjih kolektivnega interesa, kakor sta bili npr. obramba ozemlja pred so- sednjimi občinami in zaščita tako cerkvenih kakor civilnih pravic pred zahtevami višjih •cerkvenih oblasti ali gospoda in njegovih predstavnikov v Piranu. Ko so ti ljudski zbori postali običajni, ko so torej ljudje spoznali, da se nekatera vprašanja ne dajo rešiti brez njih, so prešli na volitve svojih oblastnih predstavnikov, tj. konzulov in podestatov, ka- terim so od časa do časa dodajali enajst mo- drih mož, ki so nedvomno s podestatom se- Kamnlta glava, severna stran prezbiterija frančiškan- ske cerkve v Piranu. Začetek XIV. stoletja stavljali nekak notranji (kasneje imenovan mali) svet; ta je bil odgovoren za celotno no- tranje politično in gospodarsko življenje me- sta in občine. Tako so se občasni meščanski zbori, ki naj bi bili po eni strani poslušno orodje fevdalca, po drugi strani pa posveto- valni organ v zadevi obrambe in zaščite pra- vic, spremenili v stalni oblastni organ, tj. od- ločujoči arengo ali concio, ki voli svoja ob- lastna telesa nasproti gospodovim. Arengo lahko torej opredelimo kot skupščino za orož- je sposobnega mestnega prebivalstva (ki se kakšno stoletje kasneje imenuje tudi »homeni de fatti« ali »dejavni možje« v smislu sposob- nosti za boj). Nedvomno so na potek ljudske organizacije vplivali boji z Benetkami tako v Piranu kakor tudi v drugih istrskih mestih. Močna republika, s katero so bila istrska obalna mesta v stalnih trgovskih in drugih stikih in ki je spreminjala Jadran tako rekoč v »Beneški zaliv«, tj. v svojo absolutno do- meno, je kmalu poskusila podvreči istrske obalne občine, predvsem pa pristaniška me- sta, da bi dala večjo učinkovitost svoji trgov- ski politiki. Ker je bila mestna politika istr- skih mest protibeneška, torej vsaj deloma v korist mejnega grofa, se je lahko uveljavljala celo pod okriljem fevdalne oblasti. Beneška politika pa je privedla v Piranu do neke ljud- ske kohezije, ki je pripravljala teren samo- stojnejši politiki, iz katere je vzniknil konzu- lat, ki predstavlja prvo fazo v razvoju ko- mune. Prva faza v razvoju arenga se zaključi ne- kako v letu 1209, vendar se kot »populus«, »universus populus«, arengo ali concio ome- nja vse do leta 1231, ko stopi v ospredje mest- ne oblasti veliki svet.'*^ Konzulat: Ni dvoma, da so v prvi fazi raz- voja komune odigrali zelo važno vlogo po arengu izvoljeni trije (včasih tudi štirje) kon- zuli. Čeprav so nastali kot sodni zbor, ki naj bi skrbel za nižje sodstvo, so jim bile kaj kmalu zaupane tudi druge notranje zadeve. Proti koncu XII. stoletja so si priboTili tudi skrb za zunanje zadeve in deloma njihovo vodstvo. To je razvidno iz večine dokumentov tega časa. Tako so npr. 27. aprila 1192 v prisot- nosti podestata in »enajstih modrih mož« podpisali mirovno in prijateljsko pogodbo s Splitom.'^ V že omenjeni pravdi proti koprske- mu škofu v letih 1201 in 1205 so imenovali odposlance in zastopnike, ki so skrbeli za pi- ranske interese. Sprva so nastopali skupaj z gastaldom, sodniki in podestatom. V končni fazi pravde pa so prevzeli iniciativo in vodili vso pravdo samostojno, naslanjajoč se samo na oblast na zborih zbranega meščanstva. Tak 163 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII WT: Gotski medaljon v Levstikovi ulici v Piranu. XV. stoletje razvoj gre dalje tudi v prvih desetletjih og- lejske oblasti nad Piranom in njegovo občino. Leta 1212 prisostvujejo konzuli razmejitve- nim pogodbam med Izolo in Piranom ter med Kaštelom in Bujami. Leta 1228 obljubljajo izplačilo škode, ki so jo Pirančani povzročili nekaterim beneškim meščanom. Leta 1232 jih Rihard Sinisulo iz Benetk titulira za piranske rektorje. Vse doslej nastopajo največkrat sku- paj z gastaldom ali sodniki in podestatom, kar pomeni, da je oglejska oblast tolerirala nastajajočo konzularno oblast. Kakor rečeno, jo je tolerirala, ker je nastala kot organiza- cija, ki se je trudila preprečiti preveliko in- gerenco Benetk v istrske politične in gospo- darske zadeve." Toda kljub takemu nastanku je oblast konzulov pridobivala na pomenu ob podpori arenga, v katerem so bili vsakokratni konzuli izvoljeni. Do leta 1274 ni nikjer ime- novana mandatna doba voljenih konzulov. Toda če so vnesli v statut klavzulo, da traja konzularni mandat štiri mesece, pomeni, da je bil to že ustaljen običaj.'^ To zopet pomeni, da so konzule že zelo zgodaj volili za štiri me- sece, in sicer tako, da so svojo oblast nasto- pili 1. marca, 1. julija in 1. novembra. Na vsak način je iz dokumentov razvidno, da so konzuli nekakšna komunalna vlada, ki jo na eni strani omejuje oblast gastalda in sodni- kov, po drugi strani pa svet enajstih modrih mož in pa kratka mandatna doba, ki jo je arengo predpisal za konzule. (Ta isti predpis bodo statuti XIV. stoletja prenesli na štiri sodnike, ki so v beneški dobi nadomestili ta- ko konzule kakor sodnike »de placitis«). Go- tovo je tudi, da so konzuli ves ta čas ohranili v svoji kompetenci nižje sodstvo. Svet modrih: Ko je odločujočemu meščan- stvu uspelo utrditi konzularno oblast in jO' postaviti nasproti gastaldu kot najvišjemu organu mestne fevdalne oblasti in ko je pri- šlo do volitev prvih podestatov ali kapetanov (kar je bilo v bistvu vseeno), je arengo tako konzulom kakor podestatom dodelil v pomoč svet enajstih modrih mož. Prvič se imenujejo leta 1192 ob podpisu pogodbe s Splitom.'" Iz konteksta je razvidno, da sd bili le posveto- valni organ, Čeprav se v dokumentih omenja- jo zelo redko, je skoraj gotovo, da so bili stal- ni organ; ta je imel med drugim tudi nalogo paziti na zakonitost delovanja izvršne oblasti, ki so jo na ta način tudi omejevali. To je raz- vidno tudi iz dejstva, da so se nekateri po- destati rajši posvetovali z gastaldovimi sod- niki ali s konzuli, ki jih je arengo neredko izvolil tudi v času, ko je vladal podestat. Ni dvoma, da se je iz sveta modrih v drugi polovici XIII. stoletja razvil mali svet. Ta je štel 12 članov, kar so dosegli s tem, da so enajstim modrim sprva prištevali še podes- tata ali kapetana. Sčasoma pa je prišlo do te- ga, da je podestat odpadel in so volili vseh 12 članov. Kasneje, ko je mali svet izgubljal svo- je oblastne prerogative, so ga imenovali po- destat in sodniki. Podestat: Kakor sindiki je bil tudi podestat voljen v arengu. Z De Franceschijem sem mnenja, da so sprva volili kakega uglednega someščana," vendar so prav kmalu prišli na to, da je podestatska oblast, ki je verjetno trajala leto dni ali več, prenevarna za komaj pridobljene pravice in svoboščine. Prav za- radi tega so mu dajali ob stran »svet enajstih modrih mož«. Iz enakih varnostnih razlogov so kaj kmalu prišli na volitev tujcev na po- destatsko mesto. Razmejitev podestatske in konzularne ob- lasti za to dobo ni popolnoma jasna. Po pra- vilih, ki so znana za kasnejše obdobje in ki jih je dokončno sankcioniral statut iz leta 1274, bi morali biti konzuli izvoljeni le takrat, ko iz zunanjih vzrokov ni bilo mogoče izvoliti podestata ali ko se arengo ni mogel zediniti ali odločiti za osebo, ki naj bi prevzela pode- statske posle za določeno mandatno dobo. Po takšnih pravilih bi v virih ne smeli srečati konzulov, ko je na čelu občine podestat. Ven- dar se v Piranu dogaja prav nasprotno. Že leta 1201 srečamo ob istem času podestata in konzule. Pojavi se celo formulacija »potestas cum suis consulibus«, ki postavlja konzule V podrejen položaj, kar nasprotuje zgoraj ome- njenemu načelu. Iz razvoja podestatskega urada je razvidno, da takšnega odnosa do po- destata in konzulov ni imel samo arengo, temveč tudi kasneje ustanovljeni veliki svet. Konzule in podestata v isti mandatni dobi sre- čamo namreč tudi leta 1262, ko je občina Pi^ ran po podestatu in konzulih odklonila zahte- vo občine Koper, da bi izplačala ali vrnila zaplenjeno in požgano imetje izgnanega Ja- neza Goine, ki je v Piranu zastopal koprsko 164 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1971 stranko. Prav tako obnavlja mirovno in pri- j jateljsko pogodbo z mestom Splitom 18. ju- j lija 1270 podestat Epon Agonis skupaj »z na- \ šimi konzuli«, kar zopet spravlja konzule v ■ podrejen položaj. Ce se je v prvih primerih \ dogajalo, da je dobival podestat pooblastila : od »zbranega ljudstva«, kar pomeni, da je bil: izvoljen v arengu, je dobil leta 1262 to po- i oblastilo »po volji občine«, kar je le druga : formulacija za isti organ. Leta 1270 pa je ■ podestat dobil pooblastila od velikega sveta, kar pomeni tudi, da ga je izvolil veliki svet.'* V vseh omenjenih primerih je možno domne- i vati, da je občina (tj. arengo ali kasneje ve- ! liki svet) volila konzule poleg podestata v pri- i merih, ko je šlo za večje občinske interese, \ zavezništvo ali vojno nevarnost. Ker pa se to ■ ni dogajalo v vsakem primeru, ostane za se- i daj le domneva. Na vsak način pa lahko re- čemo, da predstavlja podestat tako v prime- rih, ko je vladal sam, kakor v primerih, ko so mu bili dodeljeni konzuli ali »svet modrih«, pravo izvršno oblast tako v prvih časih ka- kor po nastanku velikega sveta. Res je, da je bila njegova oblast omejena po »svetu mo- : drih«, res je morda tudi, da so njegovo oblast omejevali prav tako lokalni konzuli, vendar je gotovo, da je podestat v pogojih dvojne oblasti predstavljal neko garancijo notranje- ' ga miru. Prav zato, ker sta si ga lastili obe oblasti kot svoj organ, kar je trajalo nekaj desetletij, in prav zaradi tega, ker je bil tu- jec, ker je bil torej nad piranskimi razmera- mi, je lahko ves čas svojega vladanja ostal element notranjega ravnovesja med fevdalno in komunalno oblastjo, tj. med obema pre- tendentoma za lokalno oblast in strankama, ki ' sta se formirali okoli njiju. Notranje ravno- ' vesje pa je bilo v pogojih dvojne oblasti zelo \ potrebno. i Ti oblastni organi so volili tudi občinske prokuratorje (procuratores communis), ki so zastopali piranske interese zunaj meja obči- ne. Tako so npr. volili zastopnike v pravdi ■ proti koprskemu škofu v letih 1201—1205, v ] obmejnih sporih in ob drugih priložnostih. Iz vseh že omenjenih dokumentov je razvid- no, da je zastopnike volila občina oziroma »populus«, tj. arengo, bodisi v prisotnosti sod- nikov in podestata ali konzulov in podestata. Prokurator j i so imeli vsebinsko in časovno omejena pooblastila. V glavnem so bili izvo- ljeni zato, da bi rešili en problem ali da bi izpeljali eno poslansko nalogo. Pravda proti koprskemu škofu dokazuje, da je bilo treba pooblastilo po določenem roku obnavljati in da so bili prokuratorji le ljudje, ki so imeli pravico opravljati notarski poklic. Celo tem je nasprotna stranka lahko oporekala pravico ; do zastopanja zadeve, če je sodila, da oblast- ; nik, ki je izdal notarsko dovoljenje, ni imel ■ pravice tega storiti." Takšno je bilo v bistvu stanje, ki ga je v občini Piran našel oglejski patriarhat leta 1209. Iz skopih razvojnih elementov, ki so dani za vsak oblastni organ, je razvidno, da se je to stanje v glavnem obdržalo vse do sre- dine, v nekaterih točkah pa vse do sedem- desetih let XIII. stoletja. V celoti pa se to stanje ni moglo obdržati. Na notranje spre- Piran olcoli leta 1830 165 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 membe je vplivala vrsta razlogov. V prvi vrsti pride v poštev porast prebivalstva. S tem v zvezi je naraslo tudi število tistih pre- bivalcev, ki so sestavljali zbor meščanov. To pomeni, da je bilo vedno težje sklicevati aren- go. Vprašanje sklepčnosti je postalo pereče posebno v primeru, ko je bilo treba to skup- ščino sklicati pogosto. Po drugi strani so po- skusi oglejskih patriarhov, da bi vsilili vsem mestom in trgom v Istri strožjo podložnost. povzročili v Piranu močno opozicijo. To je terjalo drugačno — prožnejšo — notranjo oblastno organizacijo. Prožnejšo, a tudi učin- kovitejšo oblastno organizacijo so zahtevali tudi sami boji med patriarhatom in Benetka- mi za nadoblast v Istri, poskusi občine Koper, da bi si pridobila hegemonijo nad drugimi istrskimi občinami in v kasnejših letih posku- si goriških grofov, da bi v Istri zamenjali pa- triarhe. Zaradi tega pride ob koncu tretjega desetletja XIII. stoletja do ustanovitve veli- kega sveta, ki se leta 1231 dokončno uveljavi kot oblastni organ komune.Iz tega vidimo, da je mestna opozicija prisilila patriarhe k popuščanju, tj. k priznanju komunalne obla- sti, ki se je kljub vsiljeni podložnosti ne sa- mo ohranila, temveč celo utrdila. K popušča- nju pa so prisilile patriarhe po eni strani raz- mere na mejah in znotraj same fevdalne or- ganizacije patriarhata, po drugi strani pa bo- jazen, ki je bila živa tudi v času istrskih mej- nih grofov, da bi se mesta preveč približala Benetkam, tj. da bi se uprla grofovi oblasti in se podvrgla republiki. Pojav velikega sveta kot oblastnega orga- na je že sam po sebi omejil patriarhove pra- vice v Piranu. Po tem času je namreč opaziti, da je gastald vedno bolj izgubljal položaj glavarja občine. Njegova vloga je bila vedno bolj omejena na to, da je skupaj s sodniki »de placitis« sestavljal višje sodišče. Politično je od tega časa dalje zastopal občino skoraj izključno podestat in ko tega ni bilo mogoče izvoliti, je bil predstavnik občine in izvršna oblast kolegij treh konzulov, ki jih je volil zdaj direktno arengo, zdaj veliki svet kot drugi najvišji organ oblasti. Leta 1264 opa- žamo celo, da je tedanji gastald Almerik ime- novan na drugem mestu na seznamu konzu- lov, kar ne dokazuje samo neodvisnosti obeh magistratur, temveč tudi to, da je v tem času gastald politično nekaj pomenil le v sklopu komunalne oblasti. Dvojna oblast sicer še traja, vendar je gastaldova že zelo šibka, ko- munalna pa je na poti k svojemu vrhuncu. Kakšno je bilo številčno stanje velikega sveta v prvih desetletjih njegovega obstoja, ni lahko dognati. Camillo de Franceschi mi- sli, da je imel na začetku le kak ducat čla- nov, kar pa ni verjetno. Ze leta 1273 je nam- reč v velikem svetu najmanj 70 ljudi, ki so razdeljeni v dve sprti stranki, ki sta v poli- tičnih bojih krvavo obračunavali med sabo. Upoštevati pa je treba, da je v dokumentu 15. marca 1270, ki dokončno omejuje patri- arhove pravice v Piranu, vsaj deset članov velikega sveta, ki jih strankarski pomiritveni dokument ne imenuje.^' Iz kasnejših doga- janj je lahko razvidno, da je bilo vsaj nekaj članov velikega sveta zunaj političnih strank. Res je sicer, da so od ustanovitve velikega sveta do strankarskega pomiritvenega doku- menta potekla štiri desetletja. Toda če upo- števamo, da se je v statutih kaj kmalu uve- ljavilo pravilo, da ne more biti član velikega sveta noben meščan, ki ni imel v tem telesu vsaj očeta in deda po moški liniji, potem je gotovo, da De Franceschijeva domneva ne drži. Upoštevajmo še, da najbrž ne bi imelo smisla poleg »sveta enajstih modrih« usta- navljati podobno telo, posebno še, če vemo, da si je na samem začetku lastilo oblastne funkcije. Dalje vemo, da je mali svet občine Piran, ki je imel 12 članov, imenovan kot stalen oblastni organ že 19. maja 1261 in da se do omenjenega pomiritvenega dokumenta ime- nuje vsaj še 18. in 19. septembra 1264 ter 15. marca 1270.^2 Potemtakem lahko vsekakor rečemo, da je veliki svet občine štel že na samem začetku vsaj 80 ljudi, tj., da je bil se- stavljen v številu, ki je bilo kasneje progla- šeno, za dvotretjinsko večino. Velikemu svetu so bile takoj ob ustanovit- vi poverjene vse zunanje zadeve. Prvi važ- nejši akt, ki je nastal na podlagi prizadevanj velikega sveta, je bila zavezniška pogodba s patriarhom Bertoldom 22. februarja 1231, ki je sicer garantirala piransko pomoč patriar- hatu v njegovih vojnah v Istri in Furlaniji, vendar je že s tem, da jo je bil patriarh pri- siljen podpisati, omejila njegove politične pravice v občini Piran. Patriarh je s podpi- som pogodbe priznal Piranu večjo samostoj- nost, temu je sledilo avtomatično zmanjšanje političnih pravic gastalda.Toda veliki svet ni ostal le pri zunanjih zadevah. Ze v petde- setih in šestdesetih letih odločno poseže tudi na področje notranjih zadev. Dne 4. oktobra 1257 imenuje razsodnike, ki naj razsodijo v pravdi med občino in Benečanom Leonardom Revardom zaradi nekega mlina v Sečovljah, kar se ponovi 25. maja 1258 in 4. maja 1261. Dne 19. maja 1261 je veliki svet porok za ne- ko posojilo, ki ga je Ivan Zorzetto iz Kopra odobril skupini petih Pirančanov. Dne 18. septembra 1264 so prokuratorji občine proda- li v Benetke večjo količino olja po naročilu 166 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Detajl gotske stanovanjske arhitekture v Levstikovi ulici v Piranu. Druga polovica XIV. stoletja velikega in malega sveta. Isti prokuratorji so naslednji dan prodali večjo količino olja v Chioggio. Tudi za to je dal pooblastilo ve- i liki svet skupaj z malim svetom. Dne 24. ' aprila 1268 so si piranski konzuli sposodili za ; potrebe občine 450 lir od Epona Agonija iz ] Kopra. Garanti tega posojila so arengo, veli- ki in mali svet. Vsi ti primeri dokazujejo, da je veliki svet skrbel tudi za vse notranje za- deve, vključno gospodarske, kjer pa obvezno nastopa tudi mali svet. Vse to pomeni, da je veliki svet pridobival vedno bolj na moči in pomembnosti ves čas od prve omejitve pa- triarhove oblasti.^* Kljub temu, da občasno še vedno srečujemo arengo kot odločujoč poli- , tični faktor, lahko rečemo, da postaja veliki svet dejansko najpomembnejši oblastni organ v občini. Veliki svet pa se ni omejil na zmanj- šanje političnih pravic Ogleja. S spretno po- litiko zavezništev se je boril tudi proti pre- tenzijam Benetk in proti hegemonističnim težnjam Kopra. Kljub temu, da v virih naj- demo večkrat poudarjeno, da piranska zavez- ništva ne krnijo beneških pravic v občini, po- ■ menijo ustanovitev velikega sveta, politične : naslonitve zdaj na patriarha zdaj na grofe ^ momjanske kot osnovne sovražnike Benetk v : Istri, omejitev beneških pravic v občini in po- i skus velikega sveta, da bi se ta čimbolj osa- : mosvojila in se čim uspešnejše uprla beneški hegemoniji. Podobno velja za Koper, ki so ga — kar se Pirana tiče — držali v šahu močni Momjanski, katerih ozemlje je mejilo na Ko- prsko. Ker pa so šle primarne trgovske poti iz Pirana v zaledje preko koprskega ozemlja in ker je bila občina marsikdaj tudi finančno odvisna od Kopra, se ni bilo vedno mogoče u.spešno upirati koprskim težnjam. Zato ima- mo primere, da je veliki svet volil koprske meščane za podestate Pirana (Varnerij de Gillaco 1253, Zanin pok. Marka leta 1254 in Epon Agoni leta 1269).Prav tako imamo pri- mere o zadolžitvi občine pri bogatejših kopr- skih meščanih. Toda na tak način je veliki svet uspel deloma blokirati hegemonistične težnje Kopra nasproti Piranu. Če upoštevamo še naslonitev na Momjan, ki je bil v tedanjem času element političnega ravnotežja v severni Istri, potem lahko rečemo, da je bila takšna politika velikega sveta dokaj uspešna. Mom- janski grofje, ki so bili večkrat izvoljeni za podestate Pirana, so še nadalje omejevali pra- vice Benetk v občini, kar dokazujejo protesti beneške vlade v letih 1273 in 1274 proti vo- litvi Konona Momjanskega za podestata.^' Lahko torej rečemo, da se je komunalna oblast z nastankom velikega sveta utrdila. Ne glede na to, da je občina še vedno dopu- 167 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1971 ščala oblast gastalda, je bilo vedno bolj raz- vidno, da se nastajajoča komuna oddaljuje od osnovne koncepcije fevdalizma predvsem pa od pokorščine fevdalnemu gospodu. Od tod do popolne avtonomije ni bilo več daleč. Mali svet je, kot rečeno, nastal iz »sveta modrih mož«, ki se pojavi že v XII. stoletju. Prvič nastopi s tem imenom leta 1261 skupaj z velikim svetom kot porok posojilu, ki ga je že omenjeni Zorzetto iz Kopra odobril skupi- ni Pirančanov. Dalje ga srečamo dvakrat v letu 1264 in enkrat v letu 1270." Iz vseh po- datkov, ki so nam znani, je razvidno, da je mali svet skrbel izključno za notranje zadeve in med temi v prvi vrsti za gospodarstvo. Drugih podatkov za mali svet v tem času ni. Kljub temu ni dvoma, da se že tukaj naka- zuje tisti razvoj, ki bo kasneje spremenil mali svet tako rekoč v svet za preskrbo mesta. Tak razvoj piranske politike na sploh in velikega sveta posebej je naletel na dvojni odpor. V prvi vrsti je to odpor Benetk, ki pro- testirajo zaradi naslonitve občine na Momjan. Ker pa Benetke niso bile neposredni gospo- dar Pirana, je ta odpor povzročal zaskrblje- nost, ne pa direktnega reagiranja velikega sveta kot oblastnega organa in občine kot ce- lotne skupnosti meščanov. Trenutno je bil važnejši odpor oglejskega patriarha kot go- spoda, ki je vedno bolj opažal, da v Piranu izgublja vse prerogativne oblasti. Zaradi tega je patriarh poskušal ponovno uvesti staro oblast gastalda kot svojega predstavnika v Piranu. Nedvomno je začel s tem, da je za ga- stalda imenoval tujca, ki naj bi čimbolj za- tegnil vajeti fevdalne oblasti in omejil oblast komunalnih organov. Toda odpor patriarha je naletel na odločno protiakcijo vseh komunalnih oblastnih orga- nov Pirana, predvsem pa velikega in malega sveta, ki sta 15. marca 1270 sklenila dokonč- no omejiti fevdalno patriarhovo oblast v ob- čini. Posebej je treba poudariti, da se je to zgodilo po volji občine, tj. zbora meščanov. V dokumentu je rečeno, da lahko prihaja pa- triarh ali njegov pooblaščenec v Piran samo vsako tretje leto z dvanajstimi do šestnajsti- mi ljudmi, vendar da mora svoj prihod spo- ročiti vsaj 15 dni prej. Patriarh sme priti v Piran samo v času od 29. septembra do 24. decembra. Ce v tem času ne bi prišel, lahko pride šele po naslednjih treh letih. Njegovo bivanje v Piranu je omejeno na tri dni, nje- gova funkcija pa samo na prizivno sojenje krvnih dellktov. V omenjenih treh dneh je patriarh dolžan potrditi gastalda in tri sod- nike, ki jih je imenoval svet dvanajstih za- priseženih Pirančanov. Ti so dolžni imeno- vati samo Pirančane, tujce pa morajo odklo- niti. Noben Pirančan ne sme sprejeti gastal- dovega urada razen osebno od patriarha ali njegovega pooblaščenca. Imenovanje gastalda s pismenim ukazom je izključeno. Ce bi se pi- ranski meščan spozabil in sprejel urad gastal- da po pismih, naj plača 200 beneških lir glo- be (!) in naj do smrti izgubi pravico do sede- ža v velikem svetu, glas v arengu in pravico do vseh drugih javnih služb. Nadalje so v do- kumentu določeni zneski, ki naj jih dobi urad gastalda od vsake sodbe, od pristajajoče lad- je, od živine itd.^* Omenjeni dokument je omejil patriarhove pravice v Piranu izključno na prizivno krvno sodstvo. Vse politične pravice so mu bile od- vzete. Dejstvo, da je smel biti odslej piran- ski gastald le Pirančan, dokazuje, da je Oglej vsaj v zadnjih letih pred omejitvijo pravic patriarha poskušal v Piranu poostriti fev- dalno oblast. Ni pa računal s tem, da se je komunalna uprava v šestih de,setletjih po na- stanku velikega sveta tako konsolidirala, da je bilo vračanje nazaj nemogoče. Omejitev beneških pravic, ukinitev političnih pravic patriarha, boj proti hegemoniji mesta Kopra in podobne politične akcije velikega sveta niso mogle ostati brez političnega od- meva znotraj piranskega obzidja. V samem velikem svetu so nastale politične stranke, ki bi jih bilo vredno raziskati. Skoraj gotovo je, da je štela stranka, ki je leta 1270 omejila patriarhove pravice, le okoli 45 članov. Njej nasproti je stala šibkejša stranka, ki je v prejšnjih letih omejevala beneške pravice. Kako je bilo s stranko, ki je podpirala hege- monijo Kopra, ni mogoče dognati. Isto velja za avtonomistično stranko, ki je imela privr- žence tako med nasprotniki patriarha kakor med nasprotniki Benetk. Gotovo je, da je pri- šlo med beneško in oglejsko stranko do krva- vih bojev. Stranke so obračunavale med seboj že v drugem in tretjem desetletju XIII. stol., vendar kaže, da so bili najhujši strankarski boji prav v letih zmanjševanja političnih pra- vic Ogleja in Benetk. Bodi kakorkoli, z ome- jitvijo patriarhovih pravic leta 1270 preneha obdobje dvojne oblasti. Fevdalna patriarhova oblast, ki je od začetka XIII. stoletja doživela v Piranu obdobje krize, je bila z omenjenim aktom popolnoma strta. V hudih notranjih bojih, ki so trajali še tri leta, pa se je dokonč- no rodila svobodna komuna s statutom, ki je garantiral urejeno notranje življenje v mestu in občini. OPOMBE 1. Camiillo de Franceschi: Chartularium Pira- nense. Reccolta dei documenti medievali di Pi- rano. Vol. I. 1062—1300. Poreč 1924. str. XXVI. 168 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 -• 2. O. C. str. XXI. — 3. Kakor v opombi št. 1 — 4. O. C. str. XX. — 5. Istotam. Glej dokumen- te 10. marca 1201 (str. 10), 11. marca 1201 (str. 11), 16 julija 1201 (str. 12), 8. novembra 1201 (str. 14), 1. decembra 1201 (str. 15), 14. decembra 1201 (str. 23). Samo v poslednjem dokumentu je gastald šestkrat omenjen kot sklicatelj »ljudstva«, tj. arenga. — 6. Istotam Prim. dokumente 12. av- gusta 1202 na str. 43—44 in 18. oktobra 1203 na str. 64. — 7. Istotam. Prim. dokument, ki je nastal V januarju 1204 str. 66. — 8. Istotam. Str. 78 in 80'. —- 9. Istotam. Str. 90. Dokument 4. januarja 1209. — 10. Istotam. Str. XXVIII. — 11. Istotam. — 12. Prim. opombe 5, 6 in 7. — 13. Istotam Str. 7. — 14. Prim dokumente 20. maja 1212 (str. 94 , do 99), 4. avgusta 1228 (str. 102), dktobra 1232 (str. j 1C8). -- 15. P. Kandier: CDI pod letom 1274. — 16. Prim. opombo štev. 7. — 17. Istotam. Str. XXII. — IS. Prim. dokumente 6. julija 1201 (str. 10), 24. oktobra 1262 (str. 147), 18. julija 1270 (.str. 184—186). — 19. Prim. opombe štev. 5 in 7. — 20. Prim. dokument 22. februarja 1231. str. 105. — 21. Prim. dokumente 15. marca 1270 (str. 180 do 184) in 10. novembra 1274 (str. 195—201). — 22. Prim. dokumente na str. 142—146, 156—161 in 180—182. — 23. Glej opombo 20. — 24. Prim. dokumente 4. maja 1261 (str. 141), 18. siep- tembra 1204 (str. 156) in 24. aprila 1268 (str. 167). -- 25. Istotam Str. 118, 120 in 176. — 26. Istotam str. 194 in 207. — 27. Istotam str. 144, 156, 159 in 181. — 28. Istotam. Dokument 15. marca 1270. Str. 180—184. 169