Letnik XXIII - št. 1, januar 2016 Glasilo občine Trzin Predavanje Turška čajanka v Trzinu Intervju z Marjeto Zupan Z novo vlečnico bi bilo smučišče izkoriščeno tudi med tednom. Reportaža Mednarodno strelsko tekmovanje Skok v 2015 Zadnji pregled dogodkov lanskega leta D u E DUDE - Center za svetovne jezike Breznikova ul. 15 1230 Domžale VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE ZA OTROKE IN ODRASLE tel.: 01 721 69 13, 01 729 24 86 GSM: 041 317 444 dude@dude.si, www.dude.si PIZZERIJA IN ŠPAGETERIJA OLIVIA, Ljubljanska cesta 12d, 1236, Trzin Tel.: 08-3872-718, FB: Pizzeria špageterija Olivia (Trzin) Prostor zavaš ogl as! ¡nfo@ir-image.si, 01 839 64 00 IR IMAGE Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo občine Trzin Na naslovnici Prvi letošnji sneg pobelil Trzin Fotografija: Metka Pravst Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst, metka.pravst@gmail.com 040 250 832 Uredništvo: Ana Pirc, Brigita Ložar, Dunja Špendal, Jožica Valenčak, Majda Šilar, Miha Pavšek, Nataša Pavšek, Tanja Jankovič, Zinka Kosmač, Zmago Knuplež Lektoriranje: Marija Lukan Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR image, d. o. o. Oglasno trženje: IR image, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Gradivo za februarsko številko oddajte najkasneje do 5. februarja 2016. Prispevke v elektronski obliki pošljite na metka.pravst@gmail.com V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev, si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenaročenih prispevkov. Med dvema ognjema Politika je del naših življenj, saj je od njenih potez odvisna naša prihodnost (kako bodo leto 2016 krojile odločitve občinskega sveta, poročamo na straneh 4 in 5). Tega se zavedam, a kljub temu nočem stopiti v politični krog in se izogibam izražanju naklonjenosti posameznim političnim strankam, saj sem pri vsaki vedno našla vsaj en razlog, zaradi katerega ne bi želela postati njena članica. Kot urednica se nočem postaviti ne na levo ne na desno stran, ker stremim k objektivnemu poročanju, in tako namenoma vedno obstanem nekje med dvema ognjema. Da ne bi vklopila svoje subjektivnosti in s tem nehote nasprotnemu taboru zadala krivice, ves čas bedim nad potezami enih in drugih ter si ustvarjam svoje mnenje, a tega ne povem na glas, ker v primeru poročanja širši javnosti moja politična usmerjenost ni pomembna. Pomembno je, da na problematike, ki se odpirajo v povezavi z našo občino, skušam vsakič znova pogledati iz vseh zornih kotov in predstaviti vse plati zgodbe. Res je, da se moram včasih približati posameznemu taboru, da spoznam podrobnosti, a s tem hkrati tvegam tudi kritiko nasprotnega tabora. A tako je v igri življenja. Če smo aktivni in iščemo resnico, smo tarča kritik. Ne glede na vse to, smo tu zato, da poročamo objektivno in pri tem ohranjamo čisto vest, če tudi kdaj komu namenimo kritične besede, sploh če si jih zasluži. Naj poudarim, da imate tudi vi možnost predstaviti svoje kritično mnenje in argumente, predvsem pa rešitve. Naša naloga je namreč, da na teh straneh zapišemo vse tisto, kar bi ostalo zamolčano. In na tem mestu se zahvaljujem vsem 'nergačem' (pismo kritičnega občana smo objavili na strani 27), ki znajo argumentirano pokazati s prstom na vse tisto, kar jih v Trzinu (z)moti! Vsaka pozitivna kritika namreč sproži nov val iskanja rešitev in k temu moramo stremeti. Glavna in odgovorna urednica Metka Pravst Občina Trzin Spletna stran: www.trzin.si E-mail: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00 - 14.00 Sreda: 8.00 - 13.00 in 14.00 -Petek: 8.00 - 13.00 18.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00 - 11.00 Sreda: 9.00 - 11.00 Januar 2016 I 3 Seja s številnimi poimenskimi glasovanji Zadnja lanskoletna redna seja Občinskega sveta Občine Trzin, deseta po vrsti, je bila v sredo, 16. decembra. Na njej je bilo slišati precej nasprotujočih si mnenj občinskih svetnikov. Romeo Podlogar je na samem začetku seje predlagal umik 7. in 8. točke dnevnega reda, ki sta napovedovali obravnavo Predloga sprememb proračuna Občine Trzin za leto 2016 in prvo obravnavo proračuna za leto 2017, z naslednjim razlogom: „Če bomo obravnavali spremembe, bomo ravnali nezakonito!" Poudaril je, da bi morali pred obravnavo nujno uskladiti Statut Občine Trzin z veljavno zakonodajo. Župan je svetoval, da teh dveh točk ne bi umaknili iz dnevnega reda, in pojasnil, da bi bila zaradi tega lahko ogrožena dva projekta: kot prvi celostna prometna strategija, drugi pa je vlečnica, o kateri se bo januarja odločalo pri Fundaciji za šport. Podlogar je nato predlagal, da se o točkah dnevnega reda glasuje poimensko, kar se je tudi zgodilo, dnevni red pa je po glasovanju ostal tak, kot je bil predviden. Ruvanje dreves in reklamne table Pod prvo točko so bila načrtovana vprašanja in pobude občinskih svetnikov. Ker se na županov poziv k razpravi ni odzval noben svetnik, je župan točko zaključil, nato pa se je naknadno javil Romeo Podlogar, vendar ga je župan pozval, da svojo pobudo lahko odda pisno. Po prerekanju je župan prosil svetnike, da so na seji pozorni, in se vrnil k prvi točki seje. Beseda je bila predana Podlogarju, ki je poudaril, da so se občani obrnili nanj z vprašanjem, na podlagi katerega predloga in kdo je dal nalog za ruvanje dreves pred bloki na Ljubljanski cesti. Povedal je, da občane zanima, zakaj se z njimi ni nihče posvetoval in kolikšen je strošek posega v prostor. Kot drugo ga je zanimalo tudi, kdo je v letih 2014 in 2015 zaprosil za postavitev reklamnih tabel na občinskih zemljiščih, natančneje - na katerih mestih, za katera obdobja in tudi koliko je bilo plačanih taks. Župan je odgovoril, da bodo pripravili pregled do naslednje seje. Na enaki ravni kot v preteklem letu Sledile so obravnave dveh sklepov in odlok o dopolnitvah, o katerih je poročala Barbara Kovačič. Pri Sklepu o določitvi vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča v letu 2015 v občini Trzin, je župan predlagal, da vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2016 ostane na enaki ravni kot v letu 2015, predlog sklepa, kot je bil objavljen v gradivu, pa je bil soglasno sprejet. Sledila je obravnava Sklepa o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2016 v občini Trzin. Predlog, da cene ostanejo na enaki ravni kot v letu 2015, je bil na glasovanju soglasno sprejet. Nato so pod četrto točko dnevnega reda občinski svetniki obravnavali še predlog Odloka o dopolnitvah Odloka o občinskih taksah v občini Trzin in ga sprejeli po hitrem postopku. 4 | Odsev — Glasilo občine Trzin Občinske novice Dvig honorarjev za 2,5 odstotka Pod peto točko je bil obravnavan Predlog finančnega načrta glasila Odsev za leto 2016 in predlog Cenika za Odsev za leto 2016. Barbara Kovačič je predstavila predlog, v katerem je bilo zapisano, da bi v letu 2016 dvignili honorar za pisanje člankov, lektoriranje ter fotografiranje za 2,5 odstotka, fiksni del za urednika pa bi ostal enak kot v letu 2015, prav tako je v proračunu za leto 2016 za občinsko glasilo Odsev zagotovljenih 40.000,00 evrov, toliko kot lani. Občinski svetniki so soglašali s sprejemom predlaganega finančnega načrta in cenika. Park&Ride parkirišče v Trzinu Šesta točka dnevnega reda je napovedala obravnavo Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem občine Trzin za leto 2016 in 2017. Mnenja občinskih svetnikov po tem, ko je Polona Gorše Prusnik poročala o zadevi, niso bila enotna, razvila se je živahna razprava, v kateri so sodelovali Peter Kralj, Romeo Podlogar, Anton Peršak, Rado Gladek in župan Peter Ložar. Najbolj živahno je bilo podajanje mnenj o Park&Ride (Parkiraj in se pelji, op. a.) parkirišču v Trzinu. Romeo Podlogar je bil mnenja, da tovrstno parkirišče za Trzin ne bi prineslo nobene koristi, zato ni dal podpore za nakup zemljišča, saj bi bilo to po njegovih besedah neracionalno trošenje občinskih sredstev. Anton Peršak je bil nasprotno mnenja, da bi tako parkirišče razbremenilo promet skozi Trzin. Župan je povedal, da se je Občina v preteklem letu že dogovarjala s Slovenskimi železnicami, da bi na svojem ozemlju postavili Park&Ride parkirišče s približno 35 parkirnimi mesti, a so dogovori zastali, ker je oseba, ki je bila zadolžena za izpeljavo projekta, zapustila delovno mesto. Podlogar je nadalje povedal, da bi bil pripravljen podpreti projekt, če bi linijo LPP pripeljali do Trzina, kar je župana spravilo v smeh, Rado Gladek pa je bil presenečen nad takim razmišljanjem 'zeleno orientiranega svetnika'. Po razpravi je sledilo glasovanje, na katerem je bilo 8 svetnikov za sprejem sklepa, drugi pa so se vzdržali. Predlog sprememb proračuna Pod sedmo točko dnevnega reda je bil obravnavan Predlog sprememb proračuna Občine Trzin za leto 2016. Barbara Kovačič je poročala, da v letu 2016 načrtujejo, da bo Občina Trzin uspešno kandidirala pri Fundaciji za šport ter pridobila državna sredstva za sofinanciranje investicije v obnovo igrišča pri OŠ Trzin, za investicijo v vlečnico Tonček - smučišče Dolga dolina in za projekt celostne prometne strategije OT. Poudarila je, da so največji pričakovani prihodek s strani državnega proračuna za investicije sredstva za projekt Vodooskrba v OT. Dodala je še, da Občina Trzin v letu 2016 ne bo prejela prihodkov od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki s strani CČN Domžale-Kamnik. Glede na to, da namerava Občina Trzin v letu 2017 začeti z izgradnjo doma zaščite in reševanja, in ker je ocenjena vrednost projekta nad 500.000 evrov, je za uvrstitev projekta v proračun in v načrt razvojnih programov potrebna izdelava investicijskega programa. Nadalje smo izvedeli, da bo morala Občina Trzin v letu 2016 Mestni občini Ljubljana nakazati 120.124,72 evra (prihodek iz okoljske dajatve za odlaganje odpadkov v letih 2007-2013) za projekt RCERO. V letu 2016 se bo nadaljevalo tudi z obnovami vodovoda. Nato je sledila še obravnava 1. amandmaja o zvišanju proračunske postavke Dotacija Knjižnici Domžale in 2. amandmaja o povišanju proračunske postavke Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta OT ter OPPN, vendar se je župan jasno opredelil, da sprejema ne podpira. Sledilo je glasovanje, ki pri tej točki ni potekalo poimensko, amandma št. 1 k spremembam proračuna za leto 2016 je bil sprejet z 9 glasovi za, amandma št. 2 pa ni bil sprejet. Za sprejetje Predloga sprememb proračuna občine Trzin za leto 2016 z amandmajem je nato 8 svetnikov glasovalo za sprejem, štirje so bili proti, en pa je bil vzdržan. Natančna obrazložitev sprememb proračuna Občine Trzin za leto 2016 je na voljo na spletni strani www.trzin.si. Prva obravnava proračuna za leto 2017 Pod osmo točko dnevnega reda je potekala prva obravnava Proračuna Občine Trzin za leto 2017. Barbara Kovačič je pojasnila, da se za leto 2017 načrtujejo nove investicije - obnove vodovoda, prav tako se bo nadaljevala tudi obnova igrišča pri OŠ Trzin. Če bo Občina Trzin v letu 2016 pridobila vsa potrebna dovoljenja za izgradnjo doma zaščite in reševanja, se bo gradnja izvedla v letu 2017. Kovačičeva je poudarila, da po trenutnih podatkih kaže, da ima proračun presežek, če bo prišlo do izgradnje doma zaščite in reševanja, pa bo nastal primanjkljaj. Župan je povedal, da bo druga obravnava Proračuna za leto 2017 potekala na marčevski seji, in odprl razpravo, na katero se je prijavil Romeo Podlogar, ki je ponovno poudaril, da gre za nezakonito ravnanje, in zahteval poimensko glasovanje. Ker je bila več kot tretjina svetnikov za to, so glasovali poimensko - osem svetnikov je bilo za sprejetje predloga Proračuna Občine Trzin za leto 2017, štirje so bili proti, en pa vzdržan. Šport, kultura in druge dejavnosti Pod deveto točko dnevnega reda je bil predstavljen Letni program športa v občini Trzin za leto 2016, pod deseto točko pa Letni program kulture za leto 2016, o obeh je poročal Matjaž Erčulj in oba programa sta na glasovanju dobila podporo svetnikov. Sledila je še enajsta točka dnevnega reda o Pravilniku o spremembah Pravilnika o sofinanciranju programov in prireditev društev, klubov in drugih organizacij zunaj področij kulture, športa in humanitarnih dejavnosti v občini Trzin. Sklep, v katerem je bilo navedeno, da je komisija ocenila, da je treba dodatno podpreti izvajanje celoletnih delavnic ter nameniti več sredstev za organiziranje samostojnih izletov za otroke in mladino, je podprlo 12 občinskih svetnikov. Volilne enote in imenovanja Sledila je 12. točka dnevnega reda Poročilo nadzornega odbora o nadzoru nad porabo občinskih sredstev Društva prijateljev mladine za leto 2014. Poročala je svetnica Kadunčeva in povedala, da je bil nadzor zaključen s pozitivnim mnenjem, svetniki pa so na glasovanju soglasno potrdili, da so z zadevo ustrezno seznanjeni. Pri trinajsti točki dnevnega reda je ponovno prišlo do nasprotnih mnenj, govorili so namreč o Odloku o določitvi volilne enote v občini Trzin. Župan je poudaril, da je to občutljiva tema za Trzin, svoje mnenje pa so podali tudi predlagatelj Edward Justin Jerak, nato pa še Alenka Marjetič Žnider, Romeo Podlogar, Anton Peršak, Peter Kralj, Rado Gladek, Milan Karče in Miha Pančur. Glasovanje sklepa v prvi obravnavi je ponovno potekalo poimensko, s sedmimi glasovi za je bil sprejet, župan pa je napovedal tudi, da bodo svetniki lahko slišali mnenje občanov na zboru občanov. Seja je bila zaključena z zadnjo, štirinajsto točko Volitve in imenovanja, to je sklep o predlaganju kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani. Predlagali so mag. Aleksandra Čiče-rova, univ. dipl. pravnika, in Marijo Hribar Tekavec. Na glasovanju je bil sklep soglasno sprejet in s tem dnevni red izčrpan. Je pa župan napovedal, da bodo na februarski seji razpravljali tudi o problematiki, ki se je ob koncu preteklega leta odvijala v povezavi z Nadgorico. • Metka Pravst Januar 2016 I 5 Občinske novice Rezultati ankete o smeri nadaljnjega prostorskega razvoja Trzina Na pobudo predsednika Odbora za okolje in prostor Romea Podlogarja je Občina Trzin konec minulega leta med prebivalci Trzina izvedla anketo, s katero je pridobila mnenje občank in občanov o smeri nadaljnjega prostorskega razvoja Trzina. Na začetku meseca septembra 2015 so bili anketni vprašalniki razdeljeni po gospodinjstvih v občini. Omogočeno je bilo tudi spletno izpolnjevanje vprašalnika. Izpolnjevanje anket je potekalo do konca meseca septembra. Od razdeljenih 1100 anketnih vprašalnikov je bilo vrnjenih 400 anket, štiri so bile neveljavne. Od 396 gospodinjstev je anketo v spletni obliki oddalo 63 gospodinjstev. V vzorec je bilo vključenih 396 gospodinjstev in 629 oseb. V vzorcu je zajetih približno polovica moških in polovica žensk. Najmanj anketirancev je bilo starih od 18 do 25 let, slaba četrtina 25 do 40 let, 36 odstotkov 40 do 60 let, 29 odstotkov 61 let in več. Najlepše se Vam zahvaljujemo za izpolnitev ANUtTt1, Največ odgovorov je bilo z Mlak, sledijo prebivalci starega Trzina, iz stanovanjskih blokov in OIC. Rezultati so bili analizirani na dveh nivojih, na nivoju posameznika in na nivoju gospodinjstva. Med rezultati analize na obeh nivojih ni večjih vsebinskih razlik. Tako na nivoju posameznika kot tudi na nivoju gospodinjstva je pri objektih družbene infrastrukture, ki jih Trzin najbolj potrebuje, na prvo mesto po pomembnosti uvrščena večnamenska športna dvorana. Sledita gasilski dom in pokopališče, ki pa sta pri analizi po gospodinjstvih v obrnjenem vrstnem redu. Pri drugem sklopu objektov so posamezniki in gospodinjstva na prvo mesto po pomembnosti uvrstili odprti večnamenski prostor. Pri vprašanju o prioriteti urejanja posameznega dela cestne infrastrukture so največji delež posameznih glasov dobili obvoznica ob starem Trzinu, kolesarska steza in pešpot med OIC in Mlakami. Obvo -znica in kolesarska steza med OIC in Mlakami si delita prvo mesto po pomembnosti tudi na ravni gospodinjstev. Dobra četrtina vprašanih meni, da pokopališča v Trzinu ne potrebujemo. Glasovi preostalih so dokaj enakomerno porazdeljeni na tri predlagane lokacije, s prednostjo lokacije v starem Trzinu, kamor bi pokopališče umestila dobra četrtina vprašanih. Analiza na nivoju gospodinjstev pokaže podobne rezultate. Podatki so povzeti po dokumentu Rezultati ankete med prebivalci Trzina o smeri nadaljnjega prostorskega razvoja Trzina (RHO SIGMA, november 2015), ki je v celoti dostopen na spletni strani Občine Trzin pod zavihkom aktualno (http://www.trzin.si/sl/). • Občinska uprava Občine Trzin Tudi neodvisni strokovnjak potrdil visoko kakovost pitne vode v Trzinu V zadnji številki Odseva (Letnik XXII - št. 12, december 2015) je bil na strani 5 omenjen obisk neodvisnega strokovnjaka za sanitarno inženirstvo. Na Občini Trzin smo se že pred tem odzvali in priskrbeli vse potrebne izvide vzorcev pitne vode. Rezultati so pokazali zelo dobro kakovost, pitna voda na našem področju je boljša, kot to zahtevajo sami normativi. Neodvisni strokovnjak je zapisal: „Pregledal sem rezultate kemijskih in mikrobioloških preiskav pitne vode na črpališčih 1, 2, 3 in 4. Vsi rezultati so dobri, zato ne razumem velike zaskrbljenosti nekaterih občanov. NLZOH je izvedel vse preiskave parametrov, ki se navadno pričakujejo v podtalnici. Vsi rezultati so izpod dovoljenih vrednosti." (NLZOH je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, javni zavod, ki ga je ustanovila Republika Slovenija.) Rezultati izkazujejo trud preteklih investicij Občine Trzin in upravljanja ter vzdrževanja javnega vodovodnega omrežja s strani Javnega komunalnega podjetja Prodnik, d. o. o., iz Domžal v vseh prejšnjih letih. Z revitalizacijo črpališč na Mengeškem polju, zamenjavo glavnih vodovodnih povezav in sedaj pospešeno obnovo hišnih priključkov po posameznih trzinskih ulicah/cestah zagotavljamo nadaljnjo dostopnost do najvišje možne kakovosti pitne vode od izvora do ponora, dvig nivoja zagotavljanja zadostne količine vode za potrebe požarne varnosti ter zmanjšanje transportnih izgub na območju občine Trzin* Občinska uprava 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin Zbor občanov Župan občine Trzin Peter Ložar je sklical zbor občanov, ki je potekal v četrtek, 7. januarja 2016, ob 17. uri v kulturnem domu. Zbora se je udeležilo 37 občanov Trzina, ki so razpravljali predvsem o določitvi samo ene volilne enote v občini Trzin in o proračunu za leto 2017. Po pozdravnem nagovoru je župan na pobudo občinskega svetnika predlagal spremembo dnevnega reda. Navzoči so se strinjali, da se najprej obravnava Odlok o določitvi volilne enote v občini Trzin in nato še Proračun za leto 2017. Pri določitvi ene volilne enote za celo občino Trzin, do sedaj sta bili namreč dve, so po razpravi tudi glasovali. Prisotni so z večino podprli predlog, da bo v Trzinu samo ena volilna enota. V razpravi so svoje argumente predstavili tako zagovorniki ene volilne enote kot tudi nasprotniki predloga. Nasprotniki so izrazili predvsem bojazen, da bi z uvedbo ene volilne enote stari del Trzina verjetno izgubil kakšnega svetnika in tako težave, s katerimi se soočajo prebivalci tega dela Trzina, ne bi bile predstavljene v občinskem svetu. Menijo, da sta edino varovalo, da bodo izvoljeni tudi kandidati iz starega dela Trzina, dve volilni enoti. Medtem ko zagovorniki trdijo, da je Trzin majhen kraj, kjer bo ena volilna enota združila ljudi in omogočila, da bodo predlagani kandidati iz vseh delov Trzina izvoljeni in tako občane zastopali v občinskem svetu. Opozarjajo na to, da tudi večje okoliške občine nimajo dveh volilnih enot, poleg tega pa bi se tudi volilni postopek poenostavil. Ob predstavitvi proračuna je župan navedel predvsem večje investicijske projekte, tako v komunalno infrastrukturo kot ostale naložbe v letu 2016 kot tudi za leto 2017. Pod točko razno je razprava potekala predvsem o cenah komunalnih storitev, optiki in presežku, ki ga ima občina. Zbor občanov so zaključili ob 19. uri. • Mlekomat Na nas se je obrnil občan z vprašanjem: „Ali obstaja možnost, da bi v Trzinu postavili mlekomat, glede na to, da bi ga okoliški kmetje lahko polnili?" Naslovili smo ga na župana Petra Ložarja in dobili naslednji odgovor. „Že prejšnji župan je delal na tem, da bi dobili mlekomat, in tudi jaz nagibam v to smer, a na žalost med okoliškimi kmeti nihče ni pripravljen na ta korak. Pogovarjal sem se s tremi kmeti, vsi trije ocenjujejo, da mora biti odjem mleka precej velik, glede na to, da Trzincev ni deset tisoč, so vsi ocenili, da ne bo šlo. Postavitev mlekomata je izredno draga, ker je znotraj sef, zaradi katerega so mlekomati velikokrat tarča napadov roparjev. Vendar menim, da se bo kljub temu našel podjeten kmet iz bližnje okolice," nam je zaupal župan in poudaril: „Občina ima možnost priklopov, občinska najemnina tudi ni visoka, a na žalost te želje ni. Torej se bomo posluževali mlekomata v Domžalah na črpalki, to je tri kilometre stran, in drugega v Mengšu, do katerega je dva kilometra in pol." • Metka Pravst Pomoč na domu Dom počitka Mengeš nudi pomoč na domu na podlagi koncesije v občini Trzin. Storitve izvajamo socialni oskrbovalci, ki smo usposobljeni za oskrbo na domu. Storitve, ki jih izvajamo v okviru pomoči na domu, so: • Pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, • pomoč v gospodinjstvu in • pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Osnovni namen in cilj izvajanja storitev pomoči na domu je, da upravičencem omogočamo čim kvalitetnejše bivanje v domačem okolju, hkrati pa s storitvami nadomeščamo institucionalno varstvo. Trudimo se, da uporabnikom nudimo prijazno in strokovno oskrbo, ter jim pomagamo pri ohranjanju samostojnosti v domačem okolju. Pomoč na domu izvajamo vse dni v tednu, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Podrobnejše informacije dobite na tel. št.: 051 327 317 ali 01 723 7228 ter na elektronskem naslovu: vesna.seretin@dpm.si. • Januar 2016 I 7 V našem kraju Strelci iz celega sveta zavzeli Trzin Na začetku januarja je v Trzinu potekalo mednarodno strelsko tekmovanje z zračnim orožjem, ki ga vsako leto organizira Strelsko društvo Trzin, ki je lansko leto obeležilo 60-letnico delovanja, letos pa pripravilo še jubilejno Skirco Borisa Paternosta, v sklopu katere je potekalo tudi tretje tekmovanje za pokal Trzina. Novost - dan za trening Strelsko tekmovanje v počastitev spomina na preminulega strelca Borisa Paternosta, ki je potekalo v nedeljo, 10. januarja 2016, je bilo letos že dvajseto po vrsti, na njem pa je nastopilo 177 tekmovalcev. Dan prej, 9. januarja, je ob glasbeni spremljavi potekalo mednarodno tekmovanje Pokal Trzina 2016, ki se je že po treh letih uveljavilo kot mednarodno mladinsko tekmovanje, saj število tekmovalcev v mladinskih kategorijah vsako leto narašča, udeležba mladink s puško pa je bila letos prav tako izjemna. Skupno je namreč v soboto na pokalu tekmovalo kar 253 strelcev. Strelski praznik se je v našem kraju letos začel že v petek, 8. janu -arja 2016. „Največja novost letošnjega tekmovanja je zagotovo ta, da smo tekmovanje razširili na tri dni. V petek smo namreč tekmovalcem omogočili, da na treningu vidijo in preizkusijo strelišče ter se taktično pripravijo na naslednja tekmovalna dneva," nam je zaupal Marko Živkovic, predsednik organizacijskega odbo -ra, in pojasnil, zakaj so se odločili tekmovanje razširiti za dodaten dan: „Dan za trening pred glavnim tekmovanjem je nekaj, kar imajo vsa večja strelska prvenstva, in letos za 20. 'Skirco' smo se tudi mi odločili, da ga uvedemo. V sklopu petkovega treninga smo prvič izvedli tudi tehnični sestanek za trenerje ekip, na katerem smo predstavili vse podrobnosti: uradne osebe tekmovanja, podrobnejši program tekmovanja, lastnosti prizorišča - kje bodo potekale kvalifikacije, kje finale in podelitve itd. in odgovarjali na morebitna vprašanja." Finalne tekme so potekale v telovadnici OŠ Trzin, opremljena je bila z domačimi elektronskimi tarčami, na kar so v Strelskem društvu Trzin izredno ponosni. Zanimanje tujih strelcev Kvalifikacije strelskega tekmovanja so na izposojenih elektronskih tarčah potekale pod teniškim balonom športnega centra Taubi, finalna streljanja na domačih elektronskih tarčah pa so se odvijala v telovadnici OŠ Trzin. Vsako leto se tekmovanja udeleži več tekmovalcev iz tujine. „Prijavljenih je bilo deset držav, kar je rekordno število za naše tekmovanje. Od tega so bile kar štiri nove - Španija, Japonska, Turčija in Kosovo," nam je še zaupal organizator tekmovanja Živkovic in poudaril, da so letos posebno pozornost namenili tudi privabljanju gledalcev. „Druga večja novost je, da smo letos veliko pozornosti namenili promociji tekmovanja. Dali smo izdelati dva velika plakata, ki sta bila od 31. decembra 2015 postavljena na trzinski obvoznici. Naredili smo tudi večje število manjših plakatov, ki smo jih izobesili po Trzinu in okolici." In res je bilo obe letošnji strelski tekmovanji vredno obiskati, saj sta bili polni presežkov. Na tekmovanju so nastopili svetovni in olimpijski prvaki, tudi invalidi so se v streljanju pomerili v redni konkurenci. „Od lani je tudi v Sloveniji dovoljeno strelcem invalidom kategorije SH1 tekmovati z ostalimi strelci. V strelskem društvu Trzin smo bili prvi, ki smo invalidom to omogo -čili, še preden je postalo uradno dovoljeno." Na tarče v Trzinu je letos prvič streljalo šest tekmovalcev iz Japonske. Rekordi v vseh pogledih „V obeh dnevih smo imeli 430 nastopov, kar je po vsej verjetnosti rekordno število tekmovalcev," smo izvedeli od predsednika organizacijskega odbora, ki je še dodal, da je bilo število doseženih rekordov na tekmovanju pet, od tega kar štiri v soboto in vsa v ženskih kategorijah. „Jagoda Tkalec (SD Dušana Poženela Rečica) je dosegla nov finalni državni rekord v kategoriji mladinke pištola, 8 | Odsev — Glasilo občine Trzin in sicer 196 krogov (obstoječi rekord je 194,5 kroga). Teja Plavčak je dosegla nov finalni državni rekord v kategoriji mladinke puška in z 204,4 kroga izboljšala obstoječi rekord za 0,2 kroga. Živa Dvor-šak je postavila nov državni rekord v kategoriji članice puška. S 419,5 kroga je za 0,8 kroga izboljšala svoj dosedanji rekord iz MT Zagreb 2013. SD Olimpija je v zasedbi Živa Dvoršak, Nina Juvan in Sonja Benčina dosegla nov ekipni državni rekord v kategoriji članice puška. S 1241,5 točke so kar za 6 krogov izboljšale obstoječega - 1235,5. V nedeljo je v mladinski kategoriji Erik Kandare (SD Cerknica) s puško za 1,5 kroga izboljšal svoj obstoječi državni rekord na 619,2 kroga." Kdo gre na olimpijske igre? Naj vam zaupamo še, da je bila 20. Skirca izborna tekma za slovensko reprezentanco za nastop na Evropskem prvenstvu, ki bo v mestu Gyor na Madžarskem potekalo od 22. do 28. februarja 2016. So se pa tekmovanja udeležili tudi morebitni prihodnji olimpijski prvaki. Med tistimi, ki so dosegli kvoto za nastop na olimpijskih igrah, ki bodo letos v Rio de Janeiru, sta dobitnica brona na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008 Snježana Pejčič iz Hrvaške in zmagovalec letošnje Skirce Borisa Paternosta Petar Gorša, prav tako iz Hrvaške. Med Slovenci je kvoto za uvrstitev na olimpijske igre v Braziliji dosegla Petra Dobravec. Januar 2016 V našem kraju Vtisi predsednice po uspešno izvedenem tekmovanju Da je bilo letošnje strelsko tekmovanje izredno dobro pripravljeno, ni dvoma! Pohvalne besede lahko namenimo predsednici trzinskega strelskega društva Andreji Gorjup in vsem, ki so ji pri organizaciji pomagali in stali ob strani. „Občutki so izjemni in vtisov je res veliko. Vesela sem, da je tekmovanje za nami. Po odzivih tekmovalcev in njihovih spremljevalcev lahko sklepam, da je bilo tekmovanje res zelo uspešno, saj smo prejeli veliko pohval glede dobre organizacije in izvedbe. Ponosni smo, da smo uspeli v Trzin privabiti vrhunske tekmovalce z drugega konca sveta. Tako smo tudi ostalim tekmovalcem iz Slovenije omogočili izkušnjo velikega mednarodnega tekmovanja, ki ga sicer mnogi ne bi doživeli. Letošnjo Skirco je vsekakor zaznamovala reprezentanca iz Japonske," nam je še zaupala in dodala: „Brez usklajene in delovne ekipe izvedba takšnega tekmovanja ne bi bila možna, zato se zahvaljujem vsem, ki so na kakršenkoli način poskrbeli, da je tekmovanje potekalo tekoče in brez zapletov. Zahvalila bi se tudi vsem našim sponzorjem in Občini Trzin, ki nas pri našem delu podpirajo in omogočajo, da smo lahko vsako leto boljši." • Metka Pravst Rezultati so objavljeni na spletni strani Strelskega društva Trzin (www.sdtrzin.com). I 9 V našem kraju Domovina smo ljudje Mešani pevski zbor Društva upokojencev Žerjavčki je ob spremljavi domžalskih rogistov zapel slovensko in evropsko himno in tako oznanil začetek slavnostne prireditve. Predsednik društva upokojencev Zoran Rink je v svojem govoru na občinski proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti orisal že znane težnje Slovencev po samostojnosti, kar smo tudi dokazali v tem prazničnem večeru s svojo prisotnostjo. Spomnil nas je na čas četrt stoletja nazaj, ko je skoraj 95 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država« odgovorilo pritrdilno. Slovenci smo namreč tedaj pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini. Kaj pa danes? Smo še enotni? Znamo še ceniti samostojno domovino, ki smo si jo tako želeli in do katere je vodila težka in dolga pot? Zelo malo je Slovencev, ki bi rekli, da so zadovoljni s svojo plačo, ali ki bi povedali kaj lepega o slovenski državi ali vladi. Slovenci istovetimo državo s politiko. Domovina je in mora biti nad vsakodnevnim dogajanjem, ki ga spremljamo v medijih. Kaj pa potemtakem sploh je domovina? Domovina torej niso samo lepe gore, gozdovi, reke, morja, tudi druge države imajo vse to. Domovina je v nas, ki v tej državi živimo, torej smo domovina ljudje! Udeležencev se je dotaknil z nikdar povedanim o ženskah, materah in ženah, ki so same doma skrbele za družine, ko so bili možje in sinovi na položajih. So pozabljene, po krivici spregledane in zato bi jim morali, kot pomembnim podpornikom v ozadju, priznati njihov vložek pri borbi za dosego samostojnosti. V prazničnem večeru, ki ga je oblikovala gospa Helena Ogorelec, so se še enkrat samostojno predstavili rogisti in tudi naš pevski zbor, vmes so s povsem drugačnim glasbenim žanrom nastopili člani skupine The Eccentrics, ki so s svojo močno energijo napolnili vse prisotne. Pesmi slovenskih pesnikov, izbrane prav za ta večer, pa so s svojimi žametnimi glasovi recitirale Ada, Olga in Helena. Tudi ta večer se je prireditev zaključila z manjšo pogostitvijo, in na žalost so tudi v tem večeru vedno isti znani obiskovalci pozabili, zakaj smo se zbrali. Namen je vedno druženje in ne brezobzirno odnašanje hrane in pijače, kar ni znak pomanjkanja, ampak znak pomanjkanja kulture. In kot je svoj govor zaključil Zoran Rink, ko je zaželel, da bi v prihajajočem letu res bili enotni, domovini bolj naklonjeni, in da bi si za spletanje lepih vezi v družini, šoli, med prijatelji ali v službi znali vzeti več dragocenega časa, za katerega vsi vemo, da še prehitro mine, saj nam vsako leto hitreje prinese te čarobne dneve, ko je v srcih in domovih toplo. • Dunja Špendal 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Prednovoletno srečanje starejših občanov Občina Trzin in prostovoljke skupine Trzinski izvir so v nedeljo, 13. decembra 2015, ob 16. uri v kulturnem domu v Trzinu pripravili tradicionalno srečanje starejših občanov, namenjeno vsem, ki so dopolnili 70 ali več let. Organizacijo programa in vodenje srečanja, ki je letos potekalo v zelo prijetnem vzdušju, je prevzela gospa Helena Ogorelec. Uvodne poskočne melodije sta že po tradiciji zaigrala Miha in Uroš, nato pa je prisotne pozdravil župan Peter Ložar in jim zaželel prijetno druženje ter vse dobro v prihajajočem letu. Nato je navzoče zabavala Kristina, ki je na harmoniko zaigrala dve poskočni pesmi, Marija Kern pa je prebrala svojo pesem o tretjem življenjskem obdobju. Dramska skupina DU Komenda je uprizorila skeč o zdravi prehrani, Helena Ogorelec pa je prebrala črtico Dominik in Jelkina hiša. Z lepo božično pesmijo in pesmijo Silvestrski poljub je prisotne na kitari razveselila Darinka Bak. Po pogostitvi starejših občanov je za dobro vzdušje poskrbel ansambel Mladi Stoparji. Naj se še na tem mestu zahvalimo vsem prostovoljkam, ki so ponovno poskrbele za izredno lep večer za naše starejše občane. • Matjaž Erčulj Člani Društva upokojencev Zerjavčki so si nazdravili V soju luči veselega decembra (grudna) smo se osemnajstega popoldne v prenovljeni avli Osnovne šole Trzin zbrali člani Društva upokojencev Žerjavčki Trzin, da se poslovimo od odhajajočega leta in si po običaju zaželimo vse dobro, predvsem pa zdravja, ki ga v starosti najbolj potrebujemo in cenimo. Pa še na eno željo ne smemo pozabiti, in to je, da ne bi država pozabila na svoje upokojence, ker nekateri kljub polni delovni dobi težko preživijo in se borijo zaradi sramotno nizkih pokojnin iz meseca v mesec ter izgubljajo dostojanstvo. Že pri vstopu so prijazni člani društva postregli s »kratkim«, in to seveda samo za zdravje, prehladi so kljub nenormalno toplemu vremenu v tem času že množično na pohodu, nekaj kapljic žganjice pa je lahko tudi preventiva, namesto tabletke. Kot je običaj, nas je na začetku pozdravil predsednik Zoran Rink in v kratkem govoru opisal že skoraj enoletno vodenje društva, vse dobre in slabe odzive ljudi, poudaril je, da se situacija izboljšuje, kar je odraz njegovega dela in aktivnosti društva. Zaželel je, da bi se društvo številčno okrepilo s pozitivno in aktivno naravnanimi člani, da se družimo in kvalitetno preživljamo tretje življenjsko obdobje. Prizadevne članice društva so naredile in podarile vsem udeležencem ročno narejene svečnike v spomin na odhajajoče leto in seveda na društvo, katerega člani smo. Za popestritev je v goste povabil skupino Suhe češplje. Njihovo nenavadno ime izhaja iz Gradeža, kjer češplje bogato rodijo. Poleg ostalega različnega sadja so zelo primerne za sušenje v sušilnici. Izvirnost in obenem ohranjanje dediščine pa kažejo poleg besedil in napevov tudi domači priročni in stari instrumenti. Slišali smo, kaj zmorejo perilnik, žaga, grablje, procka, česalnik za lan, vedro in lončeni basi treh velikosti, ko jih poprimejo Suhe češplje ob spremljavi harmonike in kitare v rokah dveh »krhljev«. Seveda pa je bilo po tradiciji poskrbljeno tudi za primerno hrano, manjkalo ni niti dobrega vina. Ob glasbi se je kakšen par tudi zavrtel, večina pa je poklepetala in obujala spomine. S svojim prihodom, pozdravom in darilcem je praznovanje zaokrožil naš župan Peter Ložar, prvič sta ga spremljali tudi mladi svetnici liste Za trajnostni razvoj Trzina Nuša Repše in Klavdija Tretjak. Druženje se je pred osmo uro končalo, nekateri so utrujeni odšli domov, nekateri pa na občinsko prednovoletno srečanje. O dveh priredi- tvah na isti dan se moramo na upravnem odboru malo pogovoriti in tudi o tem, ali bi mogoče drugo leto pripravili bolj živahen program za decembrsko praznovanje. Vseeno pa je bilo druženje prijetno, prav tako, kot je zapisal Tone Pavček: Prijateljstvo se Ne more biti vprašaj, prijateljev dotika je le klicaj ali pika. od mezinčka na nogi Prijateljstvo se rodi, do besede z jezika. se smeji in mežika Zato boža in brani kot čudežno sonce in nikoli ne pika. izpod dežnika. S prsti počeše lase nežneje od glavnika. Prijateljstvo je zato najlepša oblika sveta, Pravo prijateljstvo ker jo naslika srce gore premika. in se dotika - vsega! • Dunja Špendal Januar 2016 I 11 V našem kraju Prednovoletna zabava občanov Trzina Veseli december, bleščeči mesec praznovanj smo v današnjem času raztegnili skoraj na cel mesec, saj so prazniki in veselje preprosto v naši naravi. In to smo potrdili tudi Trzinci, saj smo imeli v istem dnevu kar dve zabavi. Popoldne upokojenci in zvečer vsi občani Trzina. V kulturnem domu je oder krasila novoletna smreka s pisanimi lučkami in tudi za obljubljeno pogostitev so bile mize že pripravljene. Župan Peter Ložar je ob zaključku leta na kratko orisal realizirane plane in načrte za novo leto. Projekt rekonstrukcije in nadgradnje domžalskega vodovodnega sistema je končan, pripravlja se dokumentacija za nov gasilski dom, zapleta se pri reševanju trzinske obvoznice, veliko je bilo slabe volje v zvezi z drevesi, in ko bodo spomladi nova zacvetela tudi v Mlakah, bo to pozabljeno, videz kazi neu -rejeno parkirišče, kjer želi zasebnik postaviti blokovski kompleks, pa je to onemogočeno, pa o problematiki varnosti otrok na poti v šolo in iz nje, o novi spletni strani, o povezovanju z gospodarskim sektorjem, pa o problematiki s pasjimi iztrebki in še kaj. Vsi projekti so delno odvisni od trenutno mačehovskega odnosa države do občin, o zadolževanju še ne razmišljamo, je povedal. In za konec je zaželel vsem prisotnim in drugim lepe in mirne božične praznike ter srečno, zdravo, upanja in optimizma polno novo leto 2016. Oder so zavzeli fantje skupine Bojsi iz Lukovice, ki najraje igrajo ter prepevajo slovensko narodno-zabavno glasbo, pa tudi druge zvrsti jim niso tuje. Bilo je veselo, živahno - pravo praznovanje. S kozarčkom v roki so se ljudje prepletali, si želeli vse dobro in prav kmalu so muzikanti s svojim igranjem povzročili, da so zasrbele pete in so plesalci zaplesali. Nato se je pridružil še izjemen mlad ansambel Anžeta Šuštarja, s katerim prepeva cenjena sopranistka, naša krajanka Alenka Gotar. In kot so obljubili, je bil program pester in živahen, naravnan praznično, prav za čas, ko svoj prestol zapušča osiveli zadnji mesec leta in ga nasledi januar (prosinec), mladostno zaletav in poln obljub. Spominjam se lanske zabave, na katero so z glasbo želeli privabiti čim več mladih, pa jih ni bilo. In tudi pravega vzdušja ne, zato pohvala za letošnjo izbiro in veselo praznovanje. Se pa seveda spet vprašam, kje so izvoljeni svetniki, kajti preštela sem jih na prste ene roke. Pojavlja se težnja po dveh novoletnih zabavah, ki sta bili lani združeni v eno ... Pa saj so občani volivci, mar ne? • Dunja Špendal Čas je, da se vse zaokroži, da konec se dotakne spet začetka in zariše novo pot. Prednovoletni običaj v Trzinu Predzadnji večer starega leta so se ponovno odprla vrata v Je-fačnikovi domačiji in Turistično društvo Kanja Trzin je še zadnjič v letu povabilo obiskovalce na obujanje spominov in običajev v trzinski vasi. Praznični čar v okrašeni hiši je še dodala toplota iz zakurjene peči, zadišala sta cimet in vanilja ter dišeči hlebec še toplega kruha. Kot pravi Dušica Kunaver, je v vsej zgodovini človeštva, od pradavni-ne naprej, kruh pomenil srečo in blaginjo, pomanjkanje kruha pa bedo, revščino in vojno. Kruh je krojil usodo človeštva, zgodovino narodov, delil ljudi na revne in bogate, site in lačne, na gospodarje in podložnike. Da pa je bil to res predpraznični večer, je bila v peči prvič pečena velika odlična potica, ena od slovenskih posebnosti, ki od nekdaj pomeni praznik, slavje in slovesnost. In kaj še dodatno poleg napisanega ter trzinske klobase z zeljem in kuhanega vina naredi večer prav poseben? Harmonika in petje, seveda. Pa to še ni bilo vse, »stara« Trzinca sta nam predstavila običaj, ko so morali vse dolgove poravnati še v starem letu. Za mizo sta se usedla gospodarja iz dveh hiš in med pogovorom primerjala medsebojno pomoč. Eni so imeli mirnejše in ubogljivejše konje za skupno delo na polju ali v gozdu, drugi je znal dobro obrezati drevje in zato je bilo sadja v izobilju, klanje prašičev in izdelavo klobas tudi ne zna vsak, prav tako pa tudi pogostitev po opravljenem delu ni zanemarljiva. In na koncu sta ugotovila, da sta bila delo in pomoč ene in druge družine kar približno enaka, segla sta si v roke in račun je bil poravnan. Res lepa navada, ki je povezala vaščane med seboj, da so z veseljem stopili v novo leto, pomladi nasproti, ko je vsak dan daljši, sonce pridobiva svojo moč, tako kot povezana vaška skupnost. • Dunja Špendal V* . y» VL . VL NAMoUSi C€VAPOO iN PilO. (^GOSTllNA^ V fc. rrzinha - ■ ■ mm mm^ ^Naročila in rezervacije pO telefonu Ulica Rašiške čete 17, Trzin /t/l/f *4f% www.trzinka.com • ft/ Ob nedeljah zaprto. 12 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Praznična pravljična urica Zadnja decembrska pravljična urica v knjižnici Trzin je bila za najmlajše bolj praznična in čarobna, kot je bila po navadi. Na meglen četrtek, 17. decembra, so se skupaj s starši v velikem številu zbrali v dvorani Marjance Ručigaj. Za otroke ta dan ni bil prav nič meglen in turoben, saj so vsi željno pričakovali obisk Božička. A najprej so prisluhnili pravljici nadobudne mlade pravljičarke Lare Pevec. Tokrat jim je, preoblečena v rožico, povedala svojo pravljico z naslovom Rožica važička. Pravljica je bila kratka, Božiček pa je bil še daleč, zato so nekateri najbolj pogumni otroci skupaj z Laro in Mili na odru zapeli in odplesali nekaj plesov, ki so se jih naučili na pravljičnih uricah. Vsi skupaj so zapeli še pesmici Zima, zima bela in Siva kučma, potem pa so glasno klicali Božička, dokler jih ni slišal in prišel. Pripovedoval jim je o svoji dogodivščini z zelo porednimi otroki, ki so le spoznali, da se ne smejo grdo vesti, če bi radi dobili lepa darila, Božičku so tudi obljubili, da se bodo poboljšali. Otroci v dvorani so ga tiho poslušali. Ker pa to niso bili tisti poredni otroci iz Božičkove zgodbice, je dobri mož v svoji torbi našel drobno presenečenje prav za vsakega izmed njih. • Tanja Jankovič Dedek Mraz, starka Zima in njeni pomočniki Društvo prijateljev mladine Trzin je 19. decembra v dvorani Marjance Ručigaj najmlajšim in njihovim staršem omogočilo brezplačen ogled lutkovne predstave »O starki Zimi in njenih pomočnikih«. Poljsko pravljico avtorice Lucyne Krzemienicke, v kateri so lahko otroci spoznavali zimsko dogajanje in slovanska imena štirih zimskih mesecev, je na hudomušen način predstavila Brigita Leban iz Gledališča BIČIKLETA. Vse se je začelo, ko so z dreves odpadli vsi listi in tudi kostanja ni bilo več. Takrat se je oglasila starka Zima, ki bi nadvse rada naredila zimsko vzdušje. Ker pa je dela veliko, je iskala pomočnike. Prvi ji je pomagal krojač Gruden, ki je poskrbel za zasnežene praznike. Potem ji je na pomoč priskočil zidar Prosinec in poskrbel za pravo zimsko idilo s snežakom in ogromnimi kupi sne -ga. Ker pa je nekje zazidal svoje orodje, se je kmalu poslovil. Delo je nadaljeval slikar Svečan, ki je na okna naslikal ledene rožice, strehe pa okrasil z ledenimi svečami. Njegovo delo je pokvaril brezbrižni Sušec, ki je zapackal ledeno zimsko pokrajino z blatom. To ni bilo starki Zimi prav nič všeč, zato se je jezna umaknila naslednjemu letnemu času, pomladi. Po končani predstavi so vsi otroci glasno in polni pričakovanj klicali dedka Mraza in mu zapeli pesmico Siva kučma. Njihova prizadevanja je dobri mož slišal, se oglasil in jih osrečil s polno vrečo bombonov. • Tanja Jankovič Januar 2016 I 13 V našem kraju Praznični decembrski dnevi v šoli in vrtcu »Anina zvezdica« v šoli in vrtcu Praznični december je veliko bolj potrošniško naravnan kot drugi meseci, lepo je, da se takrat spomnimo vseh, ki so na robu preživetja, in jim vsaj malo polepšamo praznike. OŠ in Vrtec Trzin že vrsto let sodelujeta v odmevni dobrodelni akciji Anina zvezdica, katere po -budnica je nekdanja učenka trzinske šole Ana Lukner. Tudi letos so med 7. in 11. decembrom organizirali zbiranje hrane z daljšim rokom uporabnosti, ki jo je zadnji dan zbiranja odpeljala prostovoljka Anine zvezdice Eva Cocej, vodja kamniškega zbirnega centra. Odziv vseh, ki želijo na ta način pomagati, je vsako leto večji, tudi zbranih paketov je vedno več. Starši in otroci so pakete hrane prinašali tudi po zaključku akcije, je povedala učiteljica Nancy Vake, prav tako zavzeta prostovoljka. Tudi te pakete so odpeljali v Kamnik. Tako zbrano hrano iz vseh okoliških krajev so srčni prostovoljci Anine zvezdice razvrstili in predali družinam, potrebnim pomoči. Tradicionalni novoletni koncert Zaigrajmo in zapojmo skupaj Tudi tradicionalni novoletni koncert, ki ga že vrsto let na začetku decembra pripravi šola v sodelovanju z DPM Trzin, je bil dobrodelno obarvan. S sredstvi, ki so jih zbrali na koncertu, so pomagali družini hudo bolne deklice Tije pri kritju stroškov njenega zdravljenja. Več o koncertu ste lahko prebrali v decembrskem Odsevu. Obisk dobrih mož v vrtcu V vrtcu sta decembra male navihančke in njihove vzgojitelje presenetila Miklavž in dedek Mraz. Najprej jih je obiskal dobri mož v belem, jim povedal nekaj zabavnih zgodbic z njegovega popotovanja in jih razveselil s polno vrečo novih knjig. Konec meseca jih je po lutkovni predstavi Janko in Metka, ki jo je odigralo Lutkovno gledališče Kranj, obiskal še dobri mož s sivo kučmo in jim prinesel polno vrečo igrač. Otroci so se iskreno razveselili obeh in jima v zahvalo zapeli nekaj pesmic, ki so se jih naučili prav za njun obisk. Otroški parlament 18. decembra je v zbornici šole zasedal otroški parlament, ki sta se ga razen prvošolcev iz vsakega razreda udeležila dva predstavnika, vodili pa so ga trije učenci devetih razredov: Nal Jurak, Nina Dimc in Zala Koritnik. Letošnja tema, ki jo določi Zveza prijateljev mladine, je bila Pasti mladostništva. Mentorici Mateja Košir in Zdenka Oblak sta se v okviru teme usmerili na sodobne načine komuniciranja in že na začetku šolskega leta zbrali gradivo, ki govori o internetu, njegovih pasteh, obnašanju na svetovnem spletu, varovanju podatkov in uporabi mobilnih naprav v prostem času. Gradivo s smernicami sta posredovali razrednikom. Na razrednih urah so učenci izbrali tematiko, se o njej pogovarjali in jo na kratko predstavili na parlamentu. Po končanih predstavitvah so učenci razpravljali o tem, kako bi se določenim pastem lahko izognili. Mateja pravi, da učenci zelo ustvarjalno razmišljajo in velikokrat presenetijo s svojo zrelostjo. Vsa njihova razmišljanja o izbrani problematiki in zaključke so z zanimanjem poslušali obe mentorici, ravnateljica Helena Mazi Golob, pomočnica ravnateljice Vanja Vogrin in svetovalna delavka Ksenija Rojs Viskovič. Vabilu se je odzval tudi župan Peter Ložar. Prvošolčki obiskali starostnike V šoli so se že pred tremi leti pridružili projektu Sadeži družbe, katerega namen je ustvarjanje in krepitev vezi med mladimi in starejšimi. Vodja projekta, učiteljica Nancy Vake, se je letos s socialno delavko Katarino Pezdirc iz Doma počitka Mengeš, Enota Trzin dogovorila za obisk najmlajših šolarjev. Tako so sredi decembra učenci 1.c z razredničarko Matejo in učiteljico Nancy obiskali starostnike in jim polepšali dan. V kratkem času, ki so ga preživeli skupaj, so ustvarili velik plakat z novoletno smrečico, ki krasi jedilnico doma. Najprej so drug drugemu obrisovali dlani, obrise izrezali in jih nalepili. Na dlani, ki so predstavljale smrekove veje, so prilepili raznobarvne izrezane kroge, tako je nastala skupna umetnina mladih in starih. Za slovo so otroci starostnikom zapeli še dve pesmi, Srečo, radost voščimo in Snežinke. Spomladi jih bodo obiskali še učenci drugih dveh oddelkov. 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Zadnji šolski dan v decembru Zadnji dan v letu so po koncu glavnega odmora učenci v veliki šolski telovadnici pripravili praznično proslavo. Tako so se poslovili od starega leta, hkrati pa počastili prihajajoči praznik naše domovine, dan samostojnosti in enotnosti. Proslavo je vodila Ana Hrovatin, učenka 8.b, točke programa pa so pripravili učenci vseh a oddelkov in 3.b. Nekateri so plesali, drugi recitirali, igrali in peli ter tako prikazali svojo ustvarjalnost. Vsako njihovo točko so učitelji in učenci poslušalci nagradili z glasnim ploskanjem. Na koncu programa je vse učence ogovorila tudi ravnateljica in jim položila na srce, naj ob vsem bombandiranju z oglasi in popusti v tem prazničnem času nikoli ne pozabijo na pravi pomen božiča. Za počastitev prihajajočega praznika je ob zaključku proslave Oliver Wagner prebral svojo pesem Domovina, ki jo je napisal na novembrskem umetniško--ustvarjalnem vikendu v Planici: DOMOVINA Domovina je nekje, Ko pa odideš iz domovine kjer se počutiš doma, so tam najbolj mrzle zime. kjer je tvoja družina. Ko se vrneš spet nazaj, zime je konec in spet je raj. Domovina je kot malina, ki sladko zveni. Oliver Wagner In vse rane v srcu ti zaceli. Tanja Jankovič Mednarodni obisk v Trzinu Škofijska gimnazija že vrsto let v okviru programa Erasmus+ organizira izmenjavo dijakov z belgijsko gimnazijo Sint-Calasanz iz Nijlena. Letos nas je 14 srečnežev med 18. in 24. oktobrom gostilo vrstnike z drugega konca Evrope, s katerimi smo se odlično ujeli, preživeli kar nekaj lepih trenutkov ter stkali nove prijateljske vezi. Tema izmenjave je naravoslovje, a daleč od tega, da bi se vse vrtelo zgolj okoli kemije, biologije ... V okviru dveh ekskurzij smo obiskali Postojnsko jamo, Piran, Sečoveljske soline, dolenjsko podeželje, Pleterje, seveda so tudi prestolnico gostje iz nizozemsko govoreče dežele Flamske, ki jim gresta dobro tudi angleščina in nemščina, dodobra spoznali. »Zares je bilo lepo obiskati Slovenijo. Je čudovita dežela z lepo naravo. Sicer mi je bilo najbolj všeč pohajkovanje po Ljubljani, ki je zagotovo mesto, vredno obiska,« je povedal Jentse, ki ga je gostila naša družina. Sicer sva doma zgolj prespala, a vseeno je našel nekaj besed o Trzinu: »Je prijeten kraj, zelo dobro je, ker je v neposredni bližini Ljubljane, tako da ni težav s prevozi. Tudi prebivalci so, kot večina Slovencev, zelo prijazni.« Ko smo se razšli na brniškem letališču, je bilo zaznati malce žalosti, a vse bolj se približuje marec, ko se bomo odpravili v deželo vafljev, čokolade in smrkcev ter si ta teden tako kot oktobrskega zagotovo vtisnili med najlepše spomine. • Luka Strajnar Prijateljstvo Z vami delimo pesmico o prijateljstvu učenke 6. b Zale Tretjak. Napisala jo je na umetniško ustvarjalnem vikendu v Planici, ko so razmišljali o prijateljstvu in domovini - o čemer smo pisali v decembrski številki Odseva. • Prave prijatelje je težko najti, še težje zapustiti in nemogoče pozabiti. In če prijateljev ne bi bilo, bi vse v pogubo šlo. In kaj bi bilo, če prijateljev ne bi bilo? Prijatelji so zato, da si delo okrajšajo in milost podaljšajo. Mislim si, kako je lepo, da prijatelji sploh so. In ko se ti prijatelj vtisne v srce, se tam zatakne in ven ne gre. Zala Tretjak, 6. b Januar 2016 I 15 Odraščajmo skupaj v Evropi brez ovir Oktobra leta 1992 je konvencija Združenih narodov z resolucijo razglasila 3. december za mednarodni dan invalidov z namenom, da bi v družbi spodbudili boljše razumevanje problemov, povezanih z invalidnostjo, da bi opozorili na temeljne pravice invalidov in poudarili problematiko vključevanja invalidov v družbo. Kljub temu da se je lansko geslo mednarodnega dneva invalidov glasilo »Odraščajmo skupaj v Evropi brez ovir«, pa prostovoljci in društva, ki delujejo na področju skrbi za invalide, ugotavljajo, da geslo ne kaže prave realnosti. Medobčinsko društvo invalidov Domžale, ki je lani praznovalo že 40. obletnico delovanja in pokriva kar pet okoliških občin - Domžale, Lu-kovica, Mengeš, Moravče in Trzin, je eno od tistih društev, ki se že od svoje ustanovitve leta 1975 pa do danes trudi to stanje izboljšati. Z izvajanjem osmih posebnih socialnih programov na vsakodnevni bazi pomagajo invalidom pri najrazličnejših težavah, jih informirajo in se z njimi družijo. Velika večina invalidov namreč še vedno živi z manj kot minimalnimi prihodki, so osamljeni in se ne zavedajo svojih pravic. Ob 3. decembru so člani MDI Domžale na problematiko invalidov opozorili tudi v jutranji pogovorni oddaji Dobro jutro. Po besedah predsednice društva Vide Perne smo še daleč od tega, da bi bili invalidi enakopravni ostalim članom naše družbe, kar je skrb vzbujajoče. Invalidi namreč predstavljajo najštevilnejšo manjšinsko skupino v svetu, so edina skupina, katere član lahko postane vsak od nas v vsakem trenutku. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije je skoraj 10 odstotkov prebivalstva oziroma 650 milijonov ljudi na svetu invalidnih, med njimi pa jih je več kot 60 odstotkov starih med 15 in 64 let. Če se zavedamo dejstva, da invalidnost prizadene povprečno 15 do 20 odstotkov prebivalstva vsake države, vemo, kako pomembna je vloga in poslanstvo MDI Domžale, ki šteje več kot 1800 članov, od tega 130 tudi iz občine Trzin, in je 6. največje društvo invalidov v Zvezi delovnih invalidov Slovenije. Njihovo delo se namreč ne omejuje le na lokalni nivo, temveč skuša prodreti širše. Na pomembnost enakopravnosti invalidov v naši družbi so lani že opozorili s tem, ko jim je bilo ob njihovi 40. obletnici dodeljeno častno pokroviteljstvo s strani predsednika Repu -blike Slovenije Boruta Pahorja, z ozaveščanjem in opozarjanjem pa bodo nadaljevali, dokler se ne sprejmejo ustrezni ukrepi - podobno kotv sosednji Avstriji, kjer so že pred leti sprejeli Zakon o invalidih, ki pri nas ne obstaja - s katerim bo invalidom omogočeno lepše, boljše in pravično življenje. • Nejc Lisjak, za MDI Domžale Opravičilo V decembrskem Odsevu je pri oblikovanju dveh prispevkov prišlo do poreza fotografij avtorice Zinke Kosmač, za kar se ji javno opravičujemo. Slika ob članku »V Jefačnikovi domačiji so oživele Trzinske zgodbe« na strani 9 je bila pomotoma odrezana, tako da je iz nje izpadla sodelujoča Marjeta Trstenjak, ki se ji na tem mestu še enkrat opravičujemo, predvsem pa opravičilo izrekamo avtorici fotografije Zinki Kosmač. Prav tako se že omenjeni fotografinji opravičujemo za nepopolno objavljen kolaž ob prispevku »Kako so cvetele rože v tem vročem poletju« na strani 10. V opravičilo objavljamo obe fotografiji še enkrat. • Uredništvo 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju Pestro dogajanje v PGD Trzin na prehodu iz starega v novo leto V zadnjem mesecu leta 2015 smo bili v društvu zelo dejavni. Mladina 7. decembra smo izpeljali preverjanje znanja za pridobitev bronaste preventivne značke »Preprečujemo požare«, ki ga je uspešno opravilo 15 pionirjev gasilcev. S tem so mentorji dobili potrditev, da delajo dobro, smo pa v društvu tudi ponosni na mladino in mentorje, saj s takim načinom dela ni strahu za prihodnost našega društva. 14. decembra so imeli otroci interno tekmovanje in zabavo ob zaključku leta. Bilo je veselo Dva naša člana sta praznovala okroglo 40-letnico. Prvi je 12. decembra praznoval Albin Kolenc, 19. pa Boštjan Zajc. Kljub nizkim temperaturam smo ju poškropili, kot je običaj, nato pa smo se z njima še poveselili. Obema iskreno čestitamo. Izobraževanja Štirje operativni člani so se udeležili tečaja za nosilca izolirnega dihalnega aparata, ki je potekal 10. in 11. decembra na Igu. Tečaj je psihično in fizično zahteven. Uspešno so ga opravili vsi naši člani -Uroš Mušič, Gašper Pevec, Alojzij Oblak in Andreja Kosirnik. 16. decembra se je v Domžalah zaključil 70-urni tečaj za bolničarje, ki ga je organizirala Gasilska zveza Domžale skupaj z Rdečim križem. Iz našega društva sta se tečaja udeležili ter ga opravili Marta Mušič in Andreja Kosirnik. Intervencije Vozilo GVC 16/25, ki ga uporabljamo od leta 2002, smo odpeljali v popravilo zaradi rje in poškodb, ki so nastale v teh letih. V času neuporabe omenjenega vozila smo posredovali na intervencijah kar štirikrat. Ker imamo tudi GVC 24/50, lahko na intervencijah posredujemo nemoteno. 24. decembra se je ob 15.39 zgodila prometna nesreča na Ljubljanski cesti pri Avto Debevc. Občanka je z vozilom zadela pločnik cestnega otoka, ki umirja promet, zato je prišlo do iztekanja tekočin iz vozila. Tekočine smo posuli z vpojnim sredstvom in počistili kraj dogodka. Istega dne sta ob 17.30 trčili vozili na šti-ripasovnici pri križišču v Mlakah. Ena oseba se je telesno poškodovala, medicinsko osebje je oskrbelo poškodbe, poškodovanca pa so odpeljali v Klinični center Ljubljana. Gasilci smo kraj nesreče proti-naletno zavarovali, ga razsvetljevali, pomagali reševalcem, usmerjali promet, posuli cestišče z vpojnim sredstvom in ga počistili. Pri obeh nesrečah je bila prisotna tudi policija ter CPV Helios. 26. decembra so nas ob 15.22 obvestili, da se v IOC Trzin kadi iz objekta. Na kraju smo ugotovili, da je šlo za paro iz pralnice Periteks. Dogodek naj bi prijavil voznik, ki se je peljal po trzinski obvoznici. 4. januarja 2016 pa je šlo zares. Ob 7.10 so nam sporočili, da gori hiša na Jemčevi cesti. Zagorela so drva, ki so bila zložena ob peči. Požar se je razvijal dalj časa, prostor je bil zadimljen, pri tem je prišlo do pomanjkanja kisika. Ko je lastnik odprl vrata, je v prostor vdrl kisik, ki je spodbudil hitro gorenje. Na kraj smo prišli v nekaj minutah, tako da požar ni zajel ostalih prostorov ter lesenega stropa. Žarišče smo pogasili, prostor prezračili in odstranili ožgane predmete. Objekt smo pregledali tudi s termokamero in se prepričali, da ni več nevarnosti. Smo pa posredovali na intervenciji tudi 11. decembra ob 12.18 zaradi dimniškega požara na Jemčevi cesti. Dimnik smo nadzorovali s termokame-ro, razvile so se visoke temperature in močno gorenje saj. Očistili smo ga z železno kroglo in počakali, da saje nadzorovano zgorijo. • Dušan Kosirnik ZAHVALA PGD Trzin se zahvaljuje vsem občanom in podjetjem, ki nam ob koncu leta pomagajo s prostovoljnimi prispevki za koledarje in prispevajo 0,5 odstotka dohodnine. Zahvala gre tudi vsem našim podpornim članom. Zavedamo se, da z vašo pomočjo varno, bolj učinkovito in lažje posredujemo, ko je to potrebno. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Januar 2016 I 17 V našem kraju Božični Ciklokros Trzin Kolesarsko društvo Pici-Bici je pod okriljem Kolesarske zveze Slovenije na mrzlo in megleno soboto, 19. decembra 2015, organiziralo božični Ciklokros Trzin, ki je štel za pokal Slovenije v ciklokrosu in za zimsko ligo. Ciklokros je zvrst kolesarjenja oziroma tekmovanja na predelanih cestnih kolesih s širšimi gumami, ki se odvija jeseni in pozimi. Na stezi je mnogo naravnih ovir: voda, blatni predeli stez, padla drevesa ter tudi umetno postavljenih preprek, kot so razne ograje, bale sena ... Tako postane približno četrtina proge neprevozna, zato morajo tekmovalci tisti del preteči s kolesom v rokah. Kot mi je šaljivo povedal eden od organizatorjev, je ciklokros stara disciplina, nastala pa je tako, da so kolesarji po sezoni pospravili dirkalna kolesa, vzeli rezervna in čez njive in potoke s kolesi tekmovali do prve gostilne. V Trzinu so progo speljali iz športnega parka Trzin Mlake po trim progi do bajerja in nazaj do športnega parka, krog pa je bil dolg 2,5 km. Tekma je potekala v različnih starostnih kategorijah, od otrok do članov, tako za moške kot ženske, ki so morali prevoziti različno število krogov. Najbolj senzacionalen start je bil start članov, ki jih je bilo tudi največ. Za pokal Slovenije so upoštevali le tekmovalce, ki so imeli ciklokros kolesa. Organizatorji so dopustili, da na dirki tekmujejo tudi tekmovalci z gorskimi kolesi, predvsem zaradi popularizacije ciklokro-sa in množičnosti. Sama proga je bila postavljena vrhunsko, pohvalili so jo prav vsi tekmovalci, pohvale pa so deževale tudi na račun organizacije celotnega dogodka, ki resnično ni bila mačji kašelj. Glede na odlično izpeljan do -godek in odziv občinstva ter tekmovalcev lahko zatrdimo, da je tekma v ciklokrosu v Trzinu dobrodošla in da jo v letu 2016 ponovno željno pričakujemo. • Matjaž Erčulj Zahvala organizatorjev: Radi bi se zahvalili sodnikom za pripravljenost do pogovora ter razumevanje. Zoranu za merjenje časa (ne samo da je bilo naše delo lažje zaradi njega, tudi tekmo -valci so lahko že nekaj trenutkov po tekmi videli svoje natančne rezultate, ne da bi se spraševali, kdo jih je ponovno pozabil šteti). Radi bi se zahvalili dobrim ljudem iz CX Loka ter Cycling United, kajti brez njih bi verjetno še vedno hodili na KZS z vprašanji kaj in kako. Deklevcu za odlično povezovanje dogodka in glasbeno podlago. Samu Čedetu za to, da nam ni treba skrbeti za prevoz. Franetu za nasvete in pomoč pri prijavah ter medijsko podporo. In ko smo že pri medijski podpori, ne smemo pozabiti Lenarta iz Cycling24/7, ki vztrajno pokriva ciklokros tekmovanja. Radi bi se zahvalili tudi Občini Trzin ter Erčotu za pomoč, vsem sponzorjem, ki so nas finančno ter materialno podprli, in vsem prostovoljcem, ki so nam stali ob strani - fotografom, snemalcem, navijačem in strpnim občanom ... Hvala! Upamo, da se usoda ciklokrosa prihodnjo sezono ne bo spet krojila šele po končani poletni sezoni, da se bo uspešno sodelovanje organizatorjev, ki je bilo prisotno že letos, nadaljevalo ter obrodilo sadove. • Pici-Bici 18 | Odsev — Glasilo občine Trzin Anže Kosmač dvignil največ kilogramov v disciplini Sunek 140 kg Na nedeljo, 14. decembra 2015, je CF Celje gostil zadnjo tekmo v sezoni olimpijskega dviganja uteži - Novoletni turnir 2015. Tekmoval je tudi Anže Kosmač za Tak Domžale, ki je med vsemi dvignil največ kilogramov v disciplini Sunek 140 kg. Po tekmi so podelili lovorike za dosežke v letu 2015. V članski konkurenci med posameznicami je prvo mesto osvojila Petra Pavlič. V ekipni konkurenci je ženska ekipa Tak Domžale zasedla drugo mesto, fantje pa so bili v ligaškem delu tretji, v pokalnem tekmovanju pa drugi. Sezona je bila tako končana, tekmovalke in tekmovalci se že pripravljajo za prihodnjo sezono in nove zmage. • Valentin Orešek Silvestrska telovadba v športnem parku Na silvestrovo, 31. decembra, smo se trzinski telovadci Šole zdravja zbrali ob 8.30 v športnem parku. Termometer je kazal minus 6 stopinj C, vendar nas nizka temperatura ni ustavila, da ne bi opravili jutranje vadbe. Sklenili smo krog, se pozdravili in vaditelj Silvo je začel voditi skupino. Najprej smo ogreli dlani, sledile so vaje za roke, ramena, glavo, trup, boke, vaje za ravnotežje, raztezanje, vaje za noge in nazadnje stopala. Nato je sledil pozdrav soncu z dobrimi željami. S čestitko »bravo« smo zaključili 30-minutno vadbo. Zadovoljni, da smo tudi v takih vremenskih razmerah opravili vadbo, smo odšli k "naši" bližnji klopi, ob kateri se vsako soboto po končani vadbi zberemo in pogostimo z obvezno kavico, čajem in sladicami. Na silvestrovo se je klop spremenila v bogato obloženo mizo. Voščili in zapeli smo vaditelju Silvestru, ki je praznoval god in rojstni dan. Sledila je pogostitev, kot se za praznovanje Silvestra spodobi. Poleg šampanjca, groga, čaja, kave in drugih napitkov, ki so nas dodobra ogreli, smo poskušali mesne in sladke dobrote. Voščili smo si za praznike in zaželeli zdravja v prihodnjem letu, ter zadovoljni odhiteli domov. Marsikdo se vpraša, kaj žene te ljudi k jutranji vadbi, in to ob takih temperaturah?! Ta vadba je postala del našega vsakdana, po opravljenih vajah smo dobre volje in domov odidemo s pozitivno energijo. Odločili smo se, da želimo nekaj narediti za svoje zdravje, in vsak telovadi po svojih zmožnostih in sposobnostih. Nezahtevna telovadba je primerna za udeležence vseh starosti, le bolj zgodaj je treba vstati, se toplo obleči in se napotiti v športni park. Uspeh je zagotovljen. Vse vaje se izvajajo stoje. V polurni vadbi razgibamo vse sklepe ter vse mišične skupine. Telovadba na prostem, dobro počutje in prijetno druženje v skupini nas žene, da vztrajamo naprej in se srečujemo vsak dan v športnem parku. Vodijo nas usposobljeni vaditelji: Silvo, Biserka, Vera in Alma. V imenu vseh telovadcev se vsem vaditeljem zahvaljujem za požrtvovalno vodenje. Želim, da bi nas tudi v letu 2016 tako zavzeto vodili. Pridružite se nam - vsak trenutek je lahko nov začetek. • Majda Šilar V našem kraju Nov pokal v vitrini v Čeprav sem v decembrski številki Odseva v naslovu omenil zadnje šahovske poteze, pa smo šahisti dejansko minulo leto končali šele z udeležbo na zaključnem turnirju Osrednje slovenske šahovske lige. Kot običajno smo tudi tokrat druženje in podelitev priznanj za dosežke v OSŠL povezali s krajšim turnirjem. V ekipnem tekmovanju štiričlanskih moštev v 15-minutnem pospešenem šahu smo Trzinci nastopili s tremi ekipami. Ker je bilo na sporedu le pet kol z določanjem nasprotnikov po švicarskem žrebu, je tako kot vedno tudi tokrat pomembno vlogo odigralo določanje igralnih parov. Tri ure trajajoče šahiranje v Komendi smo končali zadovoljni, saj nam je uspelo osvojiti novo lovoriko in tako nekako izničiti slabše rezultate jesenskega nastopa v OSŠL. Pri tem se je posebej izkazala prva ekipa, ki je v postavi Nesib Jukan (2 točki v 5 partijah), Emil Lah (2/5), Stane Rijavec (3,5/5) in Borut Bajec (4/5) osvojila tretje mesto za ekipama ŠK Komenda Popotnik in Klinični center 1. Dobro je nastopila tudi druga trzinska ekipa (B. Troha, G. Banfi, A. Grum in V. Markič), ki je zbrala le točko manj od klubskih kolegov, a jih je v medsebojnem srečanju celo premagala. Zasedla je šesto mesto. Moštvo Dom-In Agencije za nepremičnine, ki ga je tvorila tretja trzinska ekipa (S. V. Jančigaj, K. Konvalinka, B. Mihelič in I. Varga), je ob koncu z osmimi točkami pristalo na enajstem mestu. Tako, sezona nastopov v minulem letu se je torej uspešno zaključila, vendar se že pripravljamo na nova tekmovanja. V kratkem bomo sklicali še letni občni zbor, na katerem bomo pregledali lanskoletne dosežke ter se pogovorili o programu dela v tekočem letu. Ker so že nekaj časa v teku tudi tedenski hitropotezni turnirji, vabim vse bralce-šahiste v naše igralne prostore. Vsak ponedeljek ob 19. uri lahko svoje šahovsko znanje na Mengeški cesti št. 9 preverite v igri z aktivnimi člani kluba. Vabljeni! • Andrej Grum Začela je delovati Futsal ekipa dečkov U13 Pod okriljem Športnega društva Trzin je letošnjo sezono začela delovati Futsal ekipa dečkov U13, ki jo vodi trener Miran Bandur. Vsi otroci so iz Trzina in se pripravljajo na vstop v Slovensko ligo v malem nogometu. Trenirajo enkrat tedensko v telovadnici OŠ Trzin, se pa fantje po večini kalijo v okoliških nogometnih klubih. Razlika med velikim in malim nogometom je kar precejšnja, tako v pravilih, velikosti igrišča kot tudi v žogi, zato bo treba veliko treningov za uigranost sicer tehnično odlično podkovane ekipe. V četrtek, 7. januarja, so fantje odigrali prvo "zgodovinsko" prijateljsko tekmo v Sodražici. Tja so se odpeljali kar z gasilskim kombijem PGD Loka in avtomobilih svojih staršev. Proti dvema domačima ekipama so zabili kar 5 golov, skupno pa prejeli 3. Gledalci smo bili z odigrano tekmo zadovoljni. Čestitke za krstno tekmo in prvo zmago vsem igralcem in seveda tudi trenerju Miranu Bandurju! • Matjaž Erčulj Januar 2016 I 19 Turška čajanka v Trzinu Predavanje o turškem severovzhodu -od čajno zelenih strmin do snežno belih višin. PD Onger Trzin se lahko pohvali s predavanji članov, vodnikov in tudi vabljenih gostov, ki niso le gorniki, ampak tudi vneti popotniki, turisti, raziskovalci ali pa strokovnjaki z različnih področij. Tokratnemu predavanju sicer geografa in poznavalca snežnih plazov in ledenikov Mihe Pavška prvi torek v januarju so botrovali štirje raziskovalni obiski pokrajine na turškem severovzhodu, ki ji turisti ne namenijo prav veliko pozornosti. Kot se je pokazalo v pogovoru na čajanki po predavanju, je med Trzinci več avanturističnega duha, saj se jih je kar nekaj navdušilo nad pristno ali če hočete »neturistično« ponudbo tega odmaknjenega delčka Turčije, nekateri pa so tudi že sami obiskali te kraje. Čajanka? Da, rdeča nit Mihovega predavanja je bil - navkljub snežnim plazovom kot osrednji temi raziskovalnih obiskov - čaj (turško: gay), ki je pomemben vezni člen turške kulture, pravzaprav način življenja in znak ljubeznivosti ter gostoljubja turških gostiteljev. Uživajo ga kjerkoli, kadarkoli in s komerkoli, naj si bo to na bazarju, v trgovini, v najbolj zakotni gorski vasi, ob klepetu na družinskem izletu ali pa v družbi policajev, ki se potem, ko opravijo formalnosti, z veseljem slikajo s »prekrškarji« in popijejo z njimi skodelico ali dve. Čaj, ki ga večinoma gojijo v provinci Rize ob obali Črnega morja (z vlago prepojena pobočja so ob milejših temperaturah odlična za pridelavo črnega čaja) pa je povezan tudi z Ataturkom - ustanoviteljem Turške republike. Poznavanje biografije očeta naroda Gazi Mustafa Kemal Paja je pomembno za razumevanje moderne turške države, saj je sonarodnjake spodbudil k uživanju in proizvajanju čaja zaradi dostopnosti domačih virov, saj je kava (kahva) po izgubi jugovzhodnih ozemelj po padcu Osmanskega oziroma Otomanskega cesarstva po 1. svetovni vojni postala draga uvozna dobrina. Da pa ni ostalo samo pri občudovanju zelenih lističev v fotografskem objektivu, smo te, seveda že pravilno predelane, okusili v sproščenem pogovoru po predavanju. Turški čaj se pripravlja v posebej oblikovanih posodah "^aydanlik", ki se pri kuhanju postavita ena na drugo; v spodnji vre voda, ki se nato preliva v zgornjo posodo z zmletimi listi čaja, ostanek vode pa Turki dolivajo glede na želeni okus, od blagega (agk), srednjega (tavjan kani) do močnega napitka (koyu). Čaj pijejo vroč s kockami sladkorja (kesme jeker) iz majhnih čaš v obliki tulipana. Turčija je ena največjih proizvajalk (glavni steber črnomorskega 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin V našem kraju gospodarstva) in potrošnic čaja na svetu - potrošnja na prebivalca je okoli 2,5 kg letno, s čimer, ne boste verjeli, prekaša tudi Veliko Britanijo. S čajem so povezani tudi Lazi, etnična skupina, ki domuje na območju gorovja Kačkar (zaradi njih to območje imenujejo tudi Lazistan) med obalo Črnega morja (Karadeniz) na severu in rečno dolino Qoruh na jugu, med obalnim mestom Rize in v sušni notranjosti ležečim Er-zurumom. Območje je priljubljena točka za ljubitelje narave, pristnosti, gora in pohodništva. Izjemno podobo so gorovju izklesali obsežni lede -niki in erozija vode - privabljajo številni potoki, reke, ledeniška jezera (tudi Turki imajo Sedmera jezera, dostop blizu njih je možen kar s terenskim vozilom) ter pisana paleta rastlinja in živali. Med njimi je tudi kozorog, ki je poleg sonca simbol Lazov, nekoč pomorskega ljudstva s kavkaškim izvorom, v mitologiji znanega tudi kot varuha zlatega runa pred Argonavti. Danes pa so spoštovani kot marljivi, izobraženi, drzni in zaupanja vredni ljudje, prijazni in gostoljubni, dokler niso potisnjeni ob zid. V dolgih dolinah in na visokih planinah je geografsko oko ujelo več kot le naravne pojave. Ko se takole raziskovalno in v družbi domačinov večkrat podaš v odročne kraje Kačkarskega gorovja, razviješ poseben odnos do prebivalcev, njihove kulture in navad te za skoraj štirideset Slovenij velike dežele (vsaj večji del) onkraj Bosporja. Kot pravi Miha Pavšek, če velja za snežne plazove trditev, da so z vidika ogroženosti mnogo bližje, kot je splošna predstava o tem, potem velja to še toliko bolj za vse, kar je turškega. Z državo, ki ima šesto najmočnejšo ekonomijo v Evropi, smo namreč v marsičem precej bolj povezani, kot bi sodili po medsebojni oddaljenosti. Od zadnjega »množičnega obiska« Turkov pri nas je minilo »šele« nekaj več kot pet stoletij. Kar nekaj je besed, ki si jih delimo ali razumemo, zlasti generacije, ki so živele v nekdanji skupni državi. Ker je Turčija na veliki tektonski prelomnici, jo pogosto prizadenejo potresi, med močnejšimi so tudi v vzhodnem delu države. Tektonske premike pa predstavljajo tudi (za naše pojmovanje zgrešeni) mega projekti, kot je potopitev naseljene doline reke Qoruh (raj za raftarje in druge vodne športe) pri mestu Yusufeli, kjer bodo poleg naravnih lepot šli pod vodo tudi zgodovinski gradovi in cerkve. Vode je na severovzhodu veliko (energije pa manjka), povsod ni ukročena, a varen prehod čez hudourniške reke nudijo večni turški mostovi z visokim lokom (ta ščiti tudi pred 500-letnimi poplavami ...) ali pa nekakšni pontonski mostovi, ki jih lahko nemudoma nadomestijo z novimi. Tako kot Slovenija je tudi turški severovzhod na geografskem prepihu. In čeprav je država sekularna, daje tamkajšnjim pokrajinam v marsičem največji pečat prav islam. Mimo minaretov, pa najsi bodo še v tako miniaturni izvedbi zaradi prežečih snežnih plazov in potresov, ne moreš še na tako oddaljeni planini. Planinam ob vznožju gora pa dajejo poseben pečat gorske vasice »yayle«, ki oživijo poleti, ko družine zapustijo nižinska mesta in vasi, se podajo na polnomadsko življenje in na gorskih pašnikih pasejo živino ter namenijo veliko časa posedanju in klepetu s prijatelji in družino. Seveda na planini ne manjkajo džamije, elektrika in satelitska antena, pa vendar je tempo življenja precej drugačen. Bogato poraščene travnate planote jim omogočajo dobro pašo in pridelavo izvrstnih mlečnih in čebeljih izdelkov. Na jedilniku se poleg najbolj priznanih kravjih sirov v Turčiji znajdejo tudi koruzne jedi, jedi iz zelja in, kljub oddaljenosti od obale, sardoni, ki jih pripeljejo nekakšni avtobusni taksiji, imenovani dolmuj. Del prevozov pa v teh odročnih krajih še vedno opravijo tudi s konji. Cvetlične preproge gorskih pobočij niso samo paša za oči, marveč tudi za čebele. Nevarno poseben, kot je posebna dežela in kultura Lazov, je tudi med deli bal, nori med, saj lahko nektar medu v nekaterih primerih vsebuje tudi strupene in halucinogene spojine, ki povzročajo izgubo ravnotežja, omotičnost, bruhanje in halucinacije. V času vpadov in osvajanj naj bi predstavljal tudi orožje, ki je sovražnika dobesedno položilo na tla. Medu zato le nismo poskusili, se je pa prilegel turški čaj. Ta nas ni po -ložil v posteljo, zato pa nas je pozna ura, ko smo se razšli - do naslednjega predavanja, ko nas bo v februarju obiskal starosta slovenskega alpinizma Tone Škarja. Se vidimo! • Nataša Pavšek V CIH so prileteli metulji in kačji pastirji Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin je 11. januarja v avli CIH prip -ravilo odprtje razstave Naši metulji in kačji pastirji, ki jih je v fotografski objektiv ujel Brežičan Branko Brečko. Po uvodnem pozdra -vu predsednika upokojenskega društva Zorana Rinka je ob zvokih kitare Silva Kosec nežno zapela nekaj pesmi o metuljih. V nadalje -vanju je velika ljubiteljica narave Alenka Mihori predstavila svojega prijatelja in ljubiteljskega fotografa Branka, ki je po upokojitvi začel bolj podrobno odkrivati lepote živega sveta narave v svoji okolici. Obiskovalcem razstave je prav tako opisala značilnosti in zanimivosti iz življenja metuljev in kačjih pastirjev, jih kasneje vodila od slike do slike in kratko opisala prav vsako slikano krilato žuželko posebej. Razstava, kjer lahko občudujete močvirskega cekinčka, malega koprivarja, velikega spremljevalca, modrega kresničarja in ostale krilateže, bo na ogled do sredine februarja. • Tanja Jankovič Januar 2016 I 21 Trzinci - naš ponos! Smučišče v Dolgi dolini čaka najmlajše smučarje Zima nam je v decembru sramežljivo postregla s prvo pošiljko snega, ki je hitro skopnel. Svoj vtis je popravila prvi teden januarja, ko ga je zopet nasula, tokrat malo več, in tudi obdržal se je malo dlje. Na smučišču v Dolgi dolini ga je bilo 9. januarja dovolj, da so člani Smučarskega društva Trzin uradno odprli smučišče za najmlajše smučarske navdušence. Kaj vse so pred tem pripravili, nam je dva dni pred odprtjem povedala nova predsednica Smučarskega društva Trzin Marjeta Zupan. Kdaj so se začele priprave na zimsko sezono in kaj vse ste morali pripraviti? Naše delo se vsako leto začne že maja, ko s traktorjem poravnamo površino cele smučarske proge. Naslednji mesec pet prostovoljcev področje ročno pokosi. Spodnji del, ki je bolj položen, pokosimo kasneje še enkrat. Ročno zato, ker je strmo in tudi najceneje. Poleg tega smo letos naredili nadstrešek za snežni top in teptalec snega, popravili vlečnico in poskrbeli, da varnostno območje zunaj smučišča ustreza zakonskim predpisom. Na smučišču je varnost izjemnega pomena. Ste pri tem naleteli na kakršnekoli težave? Največ težav in dela smo imeli z vlečnico SUN KID, ki jo imamo postavljeno na smučišču ob koči. Potrebna je bila generalna obnova motorja. Uspelo nam ga je popraviti z minimalnimi stroški. Če nam to ne bi uspelo, bi potrebovali veliko denarja za nakup novega motorja vlečnice. Imate pa še dve stari vlečnici. Ju boste tudi uporabili? Da, imamo dve zelo stari kratki Tomosovi vlečnici; eno bomo postavili na levi del spodnjega smučišča, kjer bodo otroci tudi lahko smučali. Tako bomo imeli dve kratki in položni progi za otroke. Potrebno je bilo tudi vzdrževanje koče, ki ste jo s prostovoljnimi prispevki zgradili skorajda pred 40 leti. Seveda. Najbolj pomembna pridobitev je nova peč za ogrevanje prosto -ra v koči. Prej smo prostor ogrevali s starim štedilnikom, ki je v kuhinji. Zdaj bo veliko lažje in hitreje ogreti kočo, kjer se bodo otroci ogreli in posušili. Pripravili smo tudi drva za kurjavo in v kuhinji obnovili dotrajano vodovodno napeljavo. Istočasno je mizar Tomaž Pevc obnovil kuhinjske elemente. S prostovoljnimi prispevki smo kupili tri nove mize s klopmi, tri pa nam jih je podarilo društvo Trzin je naš dom. Vsem, ki so nam pomagali, smo zelo hvaležni za njihov trud. Januarja je končno zapadlo več snega. Ste šli v akcijo in utrdili novozapadli sneg? Da, ko je končno zapadlo več snega, smo ga takoj začeli utrjevati. Tako kot nekoč: s smučmi na nogah smo poteptali ves spodnji del smučišča, kjer bodo smučali otroci. Najprej seveda tam, kjer je postavljena Sun Kidova vlečnica. Kaj pa zasneževanje smučišča? Z zasneževanjem še nismo začeli, ker ni bilo pogojev za to. December je bil pretopel, tudi januarja ni bilo nič bolje. Za uspešno zasneževanje 22 | Odsev — Glasilo občine Trzin mora biti izpolnjenih več pogojev. Predvsem mora biti temperatura zraka med 22. in 4. uro zjutraj, ko nam Prodnik dovoli porabo vode, vsaj minus 7 stopinj C. Tudi dnevna temperatura mora biti pod nič stopinj. Snežni top postavimo, priklopimo na vodni vir in začnemo z izdelavo umetnega snega. Po navadi top ne premikamo po smučišču, ker tehta skoraj eno tono, ampak narejen sneg sproti z lopatami razmetavamo po smučišču. Ker je vendarle zapadel sneg, boste lahko organizirali smučanje za otroke. Kaj vse načrtujete in kdaj? Dokler bo sneg, bo vlečnica obratovala vsak vikend. Otroci bodo lahko smučali od 9. ure zjutraj pa do 16. ure popoldan. Istočasno bomo za vse, ki se želijo naučiti smučanja, organizirali tečaj. Med zimskimi počitnicami bomo za najmlajše organizirali celotedenski smučarski tečaj. Ena skupina se bo učila dve uri dopoldan, druga skupina dve uri popoldan. Če pri nas ne bo snega, bomo otroke učili na drugem smučišču. Več na naših spletnih straneh: www.smd-trzin.si. Boste organizirali tudi kakšno tekmovanje? Vsako leto na začetku februarja organiziramo tradicionalno tekmovanje »Odprto prvenstvo Trzina«. Letos bo 7. ali 14. februarja, odvisno od Trzinci - naš ponos vremena. Če bo sneg, bo tekmovanje v Dolgi dolini, sicer bomo prvenstvo organizirali na drugem smučišču. Smučišče v Dolgi dolini je majhno, zahteve pri obratovanju pa so načeloma enake kot pri velikih smučiščih. Ali obstaja kakšna razlika pri zahtevah ali ni prav nobene? Ena pa res je. Nadzornik manjšega smučišča je lahko hkrati tudi reševalec. Mora pa seveda imeti opravljen tečaj za reševalca. Drugih razlik ni. Za tako majhno smučišče, kot je trzinsko, je obratovanje izredno velik finančni zalogaj, ker mora imeti osebje z ustrezno izobrazbo, ki skrbi za obratovanje. To pa vse stane. Trenutna zakonodaja ni naklonjena majhnim smučiščem, in nam zelo otežuje delovanje. Kako pa lahko potem delujete, kje dobite sredstva? Kot majhno smučarsko društvo večino sredstev dobimo s članarinami, nekaj se nateče prostovoljnih prispevkov in nekaj malega dobimo iz občinskega proračuna. Vse, ki delujejo v našem društvu, moram pohvaliti, ker so izredno požrtvovalni, vložijo ogromno svojega prostega časa in vse delajo prostovoljno oziroma zastonj. Koga vse potrebujete, da smučišče lahko obratuje? Za vsako vlečnico na smučišču sta odgovorna dva, žičničar in podajalec. Na smučišču so še nadzornik smučišča, vodja obratovanja in reševalec. Poleg tega imamo še nekoga v kuhinji, ki poskrbi za topel čaj. Kakšni so vaši dolgoročni načrti? Radi bi izkoristili tudi zgornji del smučišča, kar pomeni, da bi se cela površina smučišča povečala za 70 odstotkov. Za to pa potrebujemo novo vlečnico, podobna je nekoč že delovala. Potem bi bilo smučišče izkoriščeno tudi med tednom, ker bi tu lahko trenirali mlajši smučarji tekmovalci, lahko bi organizirali več tekmovanj, tudi za podjetja. Zanimanja za naše smučišče je veliko. Poleg tega bi radi zopet oživili nočno smuko, pridobili več novih članov, ki bi prenesli svoje izkušnje in znanje ... Vas Občina Trzin pri vseh teh načrtih podpira? Zelo smo veseli, da nas nova sestava občinske uprave vsaj moralno podpira. Pri uresničevanju dolgoročnih načrtov pa upamo, da nas bo tudi finančno bolj konkretno podprla. Smučanje je relativno drag šport, ki si ga lahko privošči čedalje manj družin. Smučišče Dolga dolina je sicer manjše, je pa blizu in cenovno zelo dostopno. Tu se lahko naučijo smučati tudi tisti otroci, ki sicer nikoli ne bi stopili na smuči. To je tudi največja želja trzinskih smučarskih zanesenjakov, da bi čim več otrokom omogočili preživljanje prostega časa na smučeh, svežem zraku, v naravi. Vsaj dokler so majhni, igrivi in polni energije. • Tanja Jankovič Marjeta Zupan, rojena Trzinka, je že od nekdaj povezana s smučanjem, saj je bil njen oče Tone dolga leta trener v smučarskem društvu v Domžalah. Tudi svoji hčerki je navdušil za smučanje. Obe sta v otroških letih aktivno trenirali smučanje in tekmovali na več otroških ter mladinskih tekmovanjih. S podobno mislečimi je Tone želel približati smučanje čim več otrokom, zato so v Dolgi dolini že pred skoraj 40 leti začeli izkoriščati naravne danosti in pripravljati pogoje za smučarijo. 15 let delovanja skupine Trzinski izvir V decembru je minilo 15 let od prvega srečanja skupine Trzinski izvir. Ta namreč organizira redna medgeneracijska srečanja samo-pomočnih skupin za starejše občane, organizirajo razne izlete in ekskurzije, vsa leta pa prostovoljke sodelujejo tudi pri organizaciji prednovoletnega srečanja starejših občanov. Že nekaj let se članice skupine dobivajo na rednih tedenskih srečanjih v sejni sobi Občine Trzin, na samem začetku pa so se dobivale kar pri voditeljici skupine Jožici Kurent doma. Decembrsko, malo bolj slavnostno srečanje so organizirali v sejni sobi Občine in prijetno proslavili obletnico delovanja, nanj pa so povabili tudi župana, predstavnike drugih samopo -močnih skupin in pisca članka, vsi smo se vabilu z veseljem odzvali. Naj Trzinskemu izviru tudi v tem zapisu čestitamo in zaželimo še veliko prijetnih druženj. • Matjaž Erčulj Januar 2016 I 23 Trzinski podjetniki Jasna Oklešen je velika mojstrica preobrazb Lepotica ali zver, mladenka ali starka, tiger ali kostko. Ni maske, ki je velika umetnica preobrazbe Jasna Oklešen ne bi znala ustvariti. Pred 12-imi leti je ustanovila podjetje Carpus makeup center in dokazala vsem, da lahko uspeš, če delaš s srcem. Zgovorna Jasna je polna znanja, izkušenj in predvsem neusahljive ustvarjalnosti. Na najinem srečanju mi je povedala veliko zanimivosti, s katerimi bi lahko zapolnila vse strani Odseva, a vam bom žal lahko predstavila le del njenega izjemnega ustvarjanja. Jasna Oklešen je živahna Novomeščanka, ki s svojo družino živi v Trzinu že pet let. Družina ji ogromno pomeni, saj veliko časa preživi z njo na Dolenjskem pri njenih starših. Tudi s sestro se zelo dobro razumeta. Nekoč so vsi pričakovali, da jim bo sledila na vodilnih položajih, Jasna pa je imela drugačne načrte. Že od nekdaj je rada risala obraze. Po zaključenem študiju na ekonomski fakulteti se je zaposlila na področju marketinga. Ves čas pa je neumorno ličila prijateljice, kasneje še njihove mame. Spominja se, da so bile vse naličene enako, saj je imela takrat le eno šminko, eno maskaro in dva pudra. Dolgo ni vedela, da obstaja poklic vizažistka, dokler ni dve leti pred prelomom stoletja v časopisu opazila oglas za enodnevni tečaj ličenja. Nemudoma se je prijavila in takrat se je začelo njeno poglobljeno raziskovanje umetnosti ličenja in preobrazb. Zaupaj nam kaj o svojih poslovnih začetkih. Po sinovem rojstvu sem nekaj časa premišljevala o tem, da bi uresničila svoje sanje. Znanja sem imela ogromno, saj sem naličila veliko obrazov in se sproti učila na napakah. To je bil moj hobi, delala sem z veseljem. Vedela sem, da mi bo nekoč žal, če ne bom poskusila. Odprla sem svoje podjetje in začela najprej z ličenjem nevest in maturantk. Kmalu sem uvedla individualne tečaje ličenja. Potem me je najelo podjetje Lasana, kjer sem njihove zaposlene nekaj časa učila ličenja. Ko smo se preselili v Trzin, sem se bolj resno lotila poučevanja. Že prej sem veliko spremljala druge šole, hodila na sejme, poslušala, kako predavajo tujci. In potem sem združila dobre programe naših šol s programi šol v tujini in sestavila svojega. Najela sem prostor in začela s »Carpus makeup akademijo«. Šolanje na Carpus makeup akademiji traja tri mesece, dvakrat tedensko. Kaj počnete? Moje področje je beauty in fashion. Učenke prvi dan najprej spoznavajo osnove, kmalu pa dobijo v roke čopiče in začnejo z delom. Poudarek je na praksi. Med samim praktičnim delom razlagam teorijo, zgodovino, predstavljam čopiče in ostale pripomočke, zelo poudarjam pomen higiene pripomočkov, kulturo in bonton pri ličenju. Učenke spoznajo tudi svetovno znane vizažiste, šole, kozmetične znamke, aktualne trende. Ko delamo na konkretnih primerih, jim pokažem, kako jih naredim, in jim povem, katera šola je specializirana za določena področja, kot je npr. filmska maska. Kot učiteljica jim moram posredovati vse svoje znanje, jih usmerjati in spodbujati. To je bistveno. Na akademiji s tabo sodelujejo še drugi vizažisti. Da bi bila šola čim bolj zanimiva, sem k sodelovanju povabila tudi druge vizažiste. Izjemna je moja nekdanja učenka Romina Regvat, ki dela za velike revije in predstavlja tudi, kako kombinirati makeup s sty -lingom za različne priložnosti. Tu je tudi naš »Pikaso« Maja Šušnjara, ki skrbi za kreativo, fashion. Naš frizer Matevž Majcen ima nalogo, da učenkam predstavi, kako hitro urediš pričesko za snemanje. Martina Borščak predstavi delo iz tujine, prikaže trende in tehniko »air brush«. Velikokrat sodelujem tudi z Emperatrizom, ki je nekoč pel v skupini Sestre. On je eden od najboljših makeup artistov v Sloveniji, je živa enciklopedija in zelo rad širi svoje znanje. Vsi predavatelji imajo nalogo, da vsak iz svojega zornega kota predstavi učenkam, kaj in kako se dela na snemanju. Vseskozi poudarjamo kulturo, bonton, pripravljenost pomagati v vsakem trenutku, predvsem pa, da moramo vedno zelo paziti na higieno. Ko dekleta zaključijo šolanje, dobijo diplomo. Kaj naprej? S tem potrdilom dokazujejo, da so šolo zaključile pri nas v Carpusu in lahko odprejo svoje podjetje ter začnejo ličiti. Carpusovi vizažisti so ta trenutek zelo iskani, ker jim damo neko širino, smo kot gimnazija (z nasmehom pove). Po zaključku šolanja tiste, za katere vem, da so srčne, imajo voljo in hrepenijo po tem delu, angažiram na modnih revijah in ostalih prireditvah. To je prednost moje šole. 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin Je pri nas dovolj dela za vse vizažiste? Včasih je bilo dela dovolj, zdaj veliko manj, ker je recesija. Pa tudi vizažistov je ogromno. Ampak konkurenca je zdrava, ker te sili, da se razvijaš. Zelo sem vesela, ko nekomu, ki se je šolal pri meni, uspe. To pomeni, da sem dobro opravila svoje delo. Neveste in maturantke pa bodo tudi vedno obstajale ... Poleg šolanja tudi ličiš, spreminjaš sive miške v lepotice ... Ja, vodim osebne delavnice ličenja, preobrazbe, tudi podjetja nas najamejo za ličenje na team buildingih za ženske. Lani sem predavala na poročnem seminarju. Kmalu se bo začela tudi sezona ličenja maturantk in nevest. Tega se veselim, ker to zelo rada počnem, grem, kamor me pokličejo. Dela mi ne zmanjka in ga velikokrat preusmerim na svoje učenke, na tiste pridne, ki znajo delati z ljudmi. Ličila si veliko znanih oseb. (Zavzdihne) Ah, ja, kar nekaj jih je bilo. Sodelovala sem z našimi manekenkami, z ekipo Radia 1 in Denisom Avdičem, trenutno sodelujem Trzinski podjetniki s Klemnom Bunderlo. (Pošali se: No, malo se šminkamo). Delala sem masko v filmu Gastarbeiter, sodelovala sem tudi pri glasbenih spotih. Veliko tega se je nabralo. To je dejansko moj hobi, ki je postal moj posel, za katerim je 12 ur dela na dan. Veliko dopoldan, popoldan, več spet zvečer, ko otroci zaspijo. Nočem, da zaradi mojega dela trpi moja družina. Ni vredno. Sodeluješ tudi na trzinskih prireditvah, npr. za noč čarovnic. Da, če me povabijo, sem vedno zraven. Po navadi slikam na obraze otrok tisto, kar si zaželijo. Punčke imajo rade čim več bleščic in barv. Vse so metuljčki, mucke, princeske, kraljične ali winksice. Fantje so radi gusarji, kostkoti, tigri ... Na otroke rada rišem in se igram z globino, ker je odstranjevanje lateksa boleče. Je treba pri pustnem ličenju paziti na kaj posebnega? Nič posebnega, tu si damo duška. Dobro je, da kožo pred nanosom maske namažemo s kremo, da ne gredo ličila direktno na kožo. Tudi odstranimo jih potem lažje. Če uporabljamo profesionalna ličila, jih težko odstranimo s kože. Za konec bi te prosila za nasvet - kaj narediti, da bo naša koža gladka, spočita in make up svež? Za elastično in mladostno kožo je pomembno, da pijemo veliko vode, uživamo lokalno pridelano sadje in zelenjavo, saj s tem dobimo več vitaminov, da telovadimo, se gibamo na svežem zraku. Enkrat v življenju si je dobro privoščiti kozmetičarko, ki vam bo svetovala, kaj uporabljajte glede na vaš tip kože. Pri ličenju pa velja pravilo, da je manj več. Če uporabljate puder, je bolje kupiti zelo kvalitetnega, ki je tudi dražji, ali pa ga raje ne uporabljajte. Tudi kremo si morate same najti, tisto, ki bo primerna za vašo kožo. Naj bo hidratantna, ne mastna. Vsakodnevni nanos pa naj bo nežen, lička obarvana z naravnimi, pudrastimi odtenki, npr. breskve, močno poudarjene trepalnice so pika na i, ustnice pa poudarite z nežno kožno barvo. Za Jasno je obraz slikarsko platno, na katerega počasi in vztrajno sloj za slojem nanaša barve, dokler slika ni popolna. Skoraj neverjetno je, kaj vse pride izpod njenih čopičev. Čiste umetnine. Kljub znanim imenom, ki jih je srečala v tujini ali ličila v Sloveniji, še vedno ostaja Jasna taka, kot je bila: dekle, ki se vsak dan igra z ličili in šminka prijateljice. Predana je svoji družini in hobiju, ki je prerasel v posel. Če tudi vas zanima poklic vizažista, se jim lahko marca pridružite na novi makeup akademiji. Več informacij dobite na spletni strani: www.carpus-makeup.si. • Tanja Jankovič Novoletno presenečenje za OŠ Roje Da so šli v kino, namesto v šolo, je bilo za otroke zagotovo nepozabno doživetje. Veseli so bili - ne samo donacije Lions kluba Domžale - ampak tudi dejstva, da jih je pred Kolosejem pričakal kar naš predsednik Marko Kuliš osebno in jim izročil donacijo za ogled predstave in za prevoz. In seveda malce poklepetal z otroki. Lions klubi Bled, Bled Golf, Brnik, Kamnik, Škofja Loka in Kranj so letos vzeli pobudo LK Domžale zares, in rodilo se je prvo consko druženje Gorenjcev. Seveda skladno z lionističnimi načeli - z dobrodelno noto. Domžalski lionsi smo tako organizirali dobrodelno večerjo oziroma veliko dobrodelno consko druženje ob ritmih Dixi-elanda, katere celoten izkupiček smo namenili za Osnovno šolo Roje, ki jo obiskujejo otroci s posebnimi potrebami. LK Domžale, Podružnica Metlika »Y« in LB Brnik, pa sta poskrbeli, da smo z nakupom otroških slikanic in lesenih igrač pomagali metliškim osnovnošolcem iz socialno šibkejših družin. Najlepši del večera se je zgodil, ko je podjetje Baloh d. o. o., iz Trzina odkupilo poseben leseni didaktični ležalnik in ga namenilo otrokom na Rojah. Na večeru, ki je 15. decembra potekal v restavraciji Arboretum, so nas s prisotnostjo počastili tudi Branko Dolenc, guverner Lions Dis-trikta 129, gospa Jelica Krtolica, prejšnja guvernerka Makedonije, ter naš prejšnji guverner gospod Janko Arah. Za umetniški del programa so poskrbeli zasedba Prijatelji »Dixieland« in Nika Pirnat ter DJ Pero. • Karolina Vrtačnik Februar 2016 I 25 Na dlani Ustvarjanje: Zložljiv otroški potovalni stolček iz blaga Ena od družinskih zagat, posebno tistih družin, ki imajo več otrok, je pakiranje v avtomobil pred dopustom. Avto ni nikoli dovolj velik ... Kaj vzeti in česa ne? Ko so otroci še majhni, je njihovih »rekvizitov« še več. Da se izognemo razstavljanju in pakiranju otroškega stolčka, smo vam pripravili navodila, kako si prikupen podložen stolček sešijete sami. Tako boste privarčevali živce, kak evro in prostor v avtu. Vzeli ga boste lahko na sprehod, na kosilo k babici, potovanje ... kamorkoli, saj ustreza večini modelov kuhinjskih stolov. Potrebščine: • trpežno vzorčasto blago velikosti 50 krat 116 cm za osnovo (na levi sliki blago z jazbečarji), • dva kosa blaga za držali za trakova velikosti 15 krat 8 cm, en pravokotnik velikosti 32 krat 19 cm (sredinska slika), • blago s kontrastnim vzorcem enakih karakteristik kot osnovno blago - večji kos za podlago 80 krat 50 cm (na desni sliki blago s pikami) in dva kosa 32 krat 12 cm (nista na sliki), • sintetično medvlogo za prešite odeje velikosti 80 krat 50 cm, • dva trakova z zaponko, vsak dolžine približno 80 cm (mi smo odrezali trakova s starega nahrbtnika, tista, ki ju pripnemo okoli pasu), • sukanec, škarje, šiviljski meter, bucike, šivalni stroj, likalnik. Pozor - blago pred izdelavo v izogib naknadnemu krčenju najprej operemo, posušimo, zlikamo ali pa prelikamo s parnim likalnikom. Korak 1: Blago za osnovo in blago za podlago položimo enega na drugega in izrežemo odprtini za nogice. Nato blago za podlago položimo na medvlogo in ponovimo postopek izreza tudi na njej. Na najožjem delu je širina blaga 22 cm, krivine izrežemo po občutku. Korak 2: Na krajši del blaga za podlago dobro prišijemo trakova. Na dalj -šo stran (gledano od izreza za noge) osnovnega blaga prišijemo zarobljen pravokotnik 30 krat 17 cm za žep. Pozor - žep mora biti obrnjen tako, da odprtina žepa gleda proti izrezom za nogice! Manjša kosa blaga za obročka (rinki) prepolovimo po dolžini, zašijemo in obrnemo na lice. Nato ju prišijemo na levo in desno stran žepa. Korak 3: Oba kosa blaga položimo z licem na notranji strani enega na drugega, nanju položimo še skrojeno medvlogo (zgornja slika). Prič-vrstimo z bucikami, s šivalnim strojem zašijemo stične stranice (robove, kjer so vsi trije kosi). Kote odrežemo, pri okroglinah naredimo zarezice s škarjami skoraj do šiva. (spodnja slika) Tako bo stolček imel lepšo obliko. Izdelek obrnemo na pravo stran, da je medvloga na sredini. Narahlo po-likamo robove. Korak 4: Dva kosa pikastega blaga 32 krat 12 cm na eni strani zaoblimo ter ju zarobimo, na ravni strani pa naredimo enako širok rob, kot smo ga zarobili na kosu z žepom. Tako smo dobili stranici, ki ju pritrdimo na osnovo z bucikami ter prišijemo. Pozor - prišijemo ju na vsako stran kosa z žepom tako, da nadaljujemo na del, ki ima že medvlogo in podlogo! 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin Na dlani Korak 5: Tako, naš stolček je narejen! Na levi in desni strani od žepa lahko dodamo še trak s karabinčkom in rinko za lažje zlaganje. Karabin -ček lahko služi tudi kot držalo za dudo. Ob robu zadnjega sedalnega dela smo mi dodali še zatezni trak za boljše prileganje izdelka na ožje stole. Če bi vaš otrok rad sedel ob mizi z vami in na mizo videl, mu enostavno podložite debelejšo blazino. • Brigita Ložar Opozorilo: Upoštevajte, da naj v takem stolčku sedijo le otroci, ki so sposobni samostojnega sedenja, uporabljajte pa ga vedno le v prisotnosti in ob nadzoru odrasle osebe. Za morebitne poškodbe avtor ne odgovarja. Nova predstava v domačem kulturnem domu: Pomembna je pikantnost! Se kdaj zamislite, kako je bilo včasih? Pred kratkim sem tudi sama razmišlja o gledališču in njegovi vrednoti. V današnjem času gledališče ni popularno, in je malo obiskano. Ob takšni tehnologiji, kakršno imamo sedaj, seveda ne moremo pričakovati, da bi bilo enako cenjeno kot pred 200 leti, pred prihodom filma ali v času Williama Shakespeara. Zanimanje za gledališče je v upadanju, kar je velika škoda, saj nam vedno ponuja različne interpretacije najbolj pomembnih tem življenja in njegovih situacij. Iz predstav lahko odnesemo zelo veliko, se učimo ali pa enostavno sprostimo in nasmejimo. Predvsem pa je gledališče edinstveno v tem, kaj vse gledalec doživi v živo. Letos mineva 400 let od smrti velikega angleškega dramatika Wil-liama Shakespeara, najuglednejšega svetovnega avtorja, ki je vplival na dramatiko kot nihče drug. Kdo ne pozna legendarnih iger »Romeo in Julia«, » Othello«, » Macbeth«, »Sen kresne noči« itd.? Mnogi drugi avtorji so mu in mu še vedno pripisujejo genialnost, njegove igre pa so največkrat uprizorjene v zgodovini gledališča. Ob obletnici se je veliko gledališčnikov odločilo njemu v spomin uprizoriti eno njegovih iger. Enako so se odločili trzinski kulturniki. Seveda pa naši domači igralci ohranjajo svojo posebnost. Za razliko od drugih so se odločili dodati malo pikantnosti v vseh pogledih. Z že osmo predstavo so se podali povsem v drugo smer. Z bogato sceno in kostumi so se odločili za priredbo njegovega »Hamleta«. V prip -ravi z vedno intenzivnejšimi vajami je komedija »Hamlet v pikantni omaki« italijanskega avtorja Alda Nicolaja in v režiji Tatjane Peršuh. Originalna zgodba o danskem princu Hamletu in njegovem maščevanju očetove smrti ostaja enaka. Likom iz originalne igre, kot so Hamlet, Horatio, kraljica Gertruda, Ofelija ... se pridružijo še novi. V priredbi spoznamo »pravo resnico« dogodkov, ki so se zgodili na danskem dvoru Elsinor. Ta prava resnica v ozadju pa je povezana s kuhinjo, ki je tudi glavno in edino prizorišče v predstavi. Priredba je v bistvu kot nekakšno zakulisje originalne igre »Hamlet«. Igrajo: Matevž Peternel, Jure Aljančič, Jožica Ozimek Berčon, Pika Polona Penca, Peter Ložar, Ana Pirc, Nina Goropečnik, Katja Podgoršek, Urban Gradišar. Kot pravi ekipa, so šli letos v drugo, pikantno smer! Pikantno v smislu drugega žanra -komedije in res komičnih prizorov, situacij, zapletov, idej, rešitev, ki se vse med seboj prepletajo in prelivajo kot nekakšna gobova omaka, ki ima noro dober okus pikantnost. Dražlji-va, privlačna, doživljajska, osvajajoča, pikantna zgodba o Hamletu. Ustvarjalci so zaupali tudi dva recepta, ki sta se porodila med vajo: Mila Ofelija (Piščančje prsi - cele ali v koščkih, marinirane v gorčici in svežem rožmarinu za 24 ur, pečene, kot priloga riž). Jezna Gertruda (Cele piščančje prsi, marinirane z malček olja, rdečo sladko papriko, majaronom ter zeleno in pečene, s prilogo kus-ku -sa; začimbe so lahko posušene). *V primeru izvedbe se posvetujte s prvim možnim igralcem ali igralko. Pozor! Ne izvajajte doma, pečenje samo za odrske namene. Obeta se nam polna mera smeha, zabave, pestrosti in odlična atmosfera za odklop. Prvič že na premierni uprizoritvi v soboto, 13. februarja 2016, ob 20. uri v kulturnem domu v Trzinu. Vstopnina bo 8 evrov, obvezna je predhodna rezervacija vstopnic, in sicer na www.kud-trzin.si. Prisrčno vabljeni na premiero in ponovitve, nikoli namreč ne veš, mogoče ravno v predstavi slišiš recept za Hamleta v pikantni omaki! • Ana Pirc Februar 2016 I 27 Na dlani Mačja meta ni droga! Mačke imajo najljubšo rastlino - to je mačja meta, ki za mačke ni nevarna, čeprav ji pravijo 'mačja droga'. Naj poudarimo, da niso vse mačke dovzetne za njen privlačen vonj, ki vsebuje nepetalakton, zaradi katerega se mačke dobro počutijo in se ob tem tudi sprostijo, a kljub temu ne morejo postati odvisne. Ker gre za povsem nenevarno snov, jo mački lahko ponudite vsak dan. V trgovinah za male živali povprašajte za igrače, ki vsebujejo mačjo meto, ali pa kupite posušene liste mačje mete, lahko tudi eterično olje mačje mete, s katerim natrete mačje igrače, praskalnik ali pa jo postavite v prostor, kjer se lahko mačka poigra in od vzhičenosti nato vsa srečna omaga. • Saša Primožič Pismo občana Pismo trzinske zlobe: Tokrat o parkomatih in parkirnih prostorih v naselju Poleg običajnega prevažanja z avtomobilom se po Trzinu prav rad kdaj pa kdaj peljem tudi s kolesom. V glavnem zaradi splošno znanega načela "Vsi na kolo ... itd.", je pa tudi res, da imam pri tem veliko več časa za bolj podrobno opazovanje naše "skupne občinske problematike", kot so na primer naša parkirišča. (In da tokrat zanemarim problematiko kolesarskih stez in drugih zadev!) Za začetek sem se ustavil na parkirišču, imenujmo ga "slepi krak Ljubljanske ceste", to je tam pri pokriti kolesarnici v bližini avtobusne in železniške postaje. Na obvestilni tabli berem: Parkiranje samo s parkirnim listkom! Grem do parkomata - zaklenjen! Grem nazaj, a glej ga zlomka, poleg te table stoji še prometni znak za prepoved ustavljanja in parkiranja. To pomeni, vsi ti avtomobili, ki so tu parkirani, kakih deset, petnajst jih naštejem, so v prekršku! In kje je redar? Namesto da bi se trudil in v teh težkih časih na lahek način kaj prispeval za obubožan občinski proračun, ga ni nikjer, in kot vidim, vsi ti avtomobili so brez značilnega obvestila redarstva! Pri tem moram nujno omeniti, da smo vsi pravi prometni strokovnjaki že ob postavitvi teh parkomatov pred leti natančno vedeli, ob strokovnih debatah za gostilniškim pultom (šankom) seveda, da iz te moke pri varčnih Trzincih ne bo kaj prida kruha, še več, niti lastne investicije ne bodo pokrili. In to so zdaj končno, tako sklepam po zaklenjenem parkomatu, po desetih letih ugotovili tudi naši vrli občinski analitiki. Da pa ne bi ubogi par-komat žalostno in počasi ves zarjavel končal na kakem smetišču, predlagam, da ga prodamo na dražbi! Morda se vseeno najde kakšen kupec. Poskusiti ni greh! Za začetek ga ponudimo butalskemu županu: na vsak konec slavnih Butal lepo postavijo po en parkomat, bogati turisti jim pa polnijo občinsko blagajno! Za vsak primer grem preverit, kako je s parkomatom pri piramidi: Tam je mnogo več obiskovalcev, tam je banka, pošta, so lokali, poslovneži itd. Sedem na kolo in grem pogledat. Enaka slika: zaklenjen parkomat in parkirani avtomobili; vsi brez obvestila redarstva za vetrobranskim steklom! Spotoma ugotovim, da sem tudi sam s kolesom naredil prekršek: na edini kolesarski (makadamski!) povezavi med Mlakami in industrijsko cono stoji na ožini pred bencinsko črpalko prometni znak (preverim v knjigi!): "prepovedan promet za vsa vozila v obe smeri, razen za pešce in jezdece"! Spet pomislim na redarja, ki bi lahko ob tem znaku skrit v grmovju kaj malega prispeval v občinsko blagajno! Bi mi ga uspelo prepričati, da nisem kolesar, ampak samotni jezdec? Priznam, take črne občinske zgodbe me žalostijo, a kljub temu apeliram na vrle trzinske rojake, naj jih to ne odvrne od vere v svetlo in trajno prihodnost naše lepe (in tudi bogate) občine! • Drago Novak, zloben nergač s Kidričeve 28 | Odsev — Glasilo občine Trzin Vremenska sekir(i)ca Spodaj kot po navadi, zgoraj tako toplo kot še nikoli Z vstopom v novo leto smo sicer pustili starega za seboj in, vsaj tako smo mislili, z njim tudi vreme. Pa vendarle je prav to spet v precejšnji meri zaznamovalo minulo leto. Vremensko nenavadna (milo rečeno) pa sta bil a tudi » brezpadavinska« december (neznatne količine so posledica vlage oziroma megle), zadnji mesec leta 2015, in prvi mesec meteorološke zime, ki smo jo dočakali šele na drugi dan letošnjega leta (in nekdanji praznik ...), ko nas je razveselil sneg, ki smo ga v Trzinu 3. januarja oziroma zadnji dan novoletnih praznikov namerili 14 centimetrov. Nekaj malega ga je padlo še nekaj dni kasneje, potem pa je že sledil obisk prve januarske odjuge. Ošvrknimo še enkrat najbolj suh december v 150-letni zgodovini meteoroloških meritev. Daljša suha obdobja v naših koncih pomnimo zlasti s konca 80-ih in začetka 90-ih let 20. stoletja. Najdaljše, podatki so za sosednjo Ljubljano, je trajalo kar poltretji mesec, natančneje od 7. decembra 1988 do 21. februarja 1989 (2 mm). Okrog mesec dni trajajoča suha obdobja pa smo imeli še na prehodu iz 1987/88, 1989/90 ter večino marca 1990 in 1991. Lanskega decembra smo se v Ljubljanski kotlini večino časa borili z meglo, trdovratnim temperaturnim obratom (inverzijo) in ponekod tudi s smogom. Pri slednjem gre za tako imenovane delce PM 10, ti so posledica individualnih kurišč na drva, lesene pelete, sekance, pre -mog in kurilno olje. Suhi december temperaturno po nižinah ni tako ekstremno odstopal (z nekaj manj kot 3 stopinjami Celzija odklona pa še vedno zelo!), kot pa v gorskem svetu. Razlog za to so bili številni megleni dnevi. Na našem koncu jih je bilo kar 17, od teh 7 takih, ko je vztrajala megla ves dan, v 16-ih dneh smo imeli tudi slano. Zato smo se šli, kadarkoli je le bilo to sploh mogoče, nadihat toplejšega in svežega zraka nad zaporno zračno plast, kjer so kraljevale pozitivne temperature. Če bi pregledovali obisk ARSO-vih spletnih strani, bi decembra 2015 gotovo zmagala stran z vertikalno sondažo oziroma višinskim presekom temperature zraka nad Ljubljano po vsakodnevnem jutranjem spustu balona-sonde z merilnimi napravami. Na njej se lepo vidi, na kateri nadmorski višini začne naraščati temperatura zraka - treba je le še poiskati primeren cilj in smo lahko tudi Trzinci kaj kmalu na soncu. Včasih zadošča Rašica, spet drugič pa se moramo potruditi kar na Veliko planino. Kot smo že zapisali, je bil decembra lani v gorah pravi pravcati narobe temperaturni svet. Na Kredarici je znašala povprečna decembrska temperatura + (plus!) 0,7 stopinj C, kar je za več kot 7 stopinj C nad dolgoletnim povprečjem 1981-2010. Letošnji december je bil tako z ogromnim naskokom daleč najtoplejši od začetka tamkajšnjih meritev leta 1954. Rekord je toliko bolj izjemen, ker v dosedanjih več kot pol stoletja dolgih nizih ni bilo rekordov, ki bi dosegli po odklonu kar dvakratnik starega oziroma prejšnjega rekorda. Vremensko gledano smo zaključili leto 2015 občutno pretoplo in presuho. Po nižinah osre -dnje Slovenije so bili prav vsi meseci nadpovprečno topli. Na širšem območju Trzina smo dobili nekaj več kot tri četrtine pričakovanih padavin, zato pa bili deležni za okrog petino več sončnega obsevanja. Prevladovali so meseci s skromnejšimi padavinami od dolgoletnega povprečja, najbolj izrazit glede tega je bil prav zadnji. Pred nami je še »nekaj« zimskih, torej bolj kratkih dni, katerih svetli deli pa bodo vse daljši, še dodatno nam jih bo lahko razsvetlil sneg. Nekaj smo ga bili to zimo že deležni, prav gotovo pa še ni rekel zadnje. Tudi letos pridno spremljajte vreme in ne pozabite na našo novo pridobitev -vremensko postajo pri osnovni šoli Trzin - najdete jo na spletni pove -zavi http://skrci.me/SE6rQ (več, ko se zapeljete z miško na številko/ vrednost temperature oziroma ob dvokliku nanjo). • Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik Odklon povprečne dnevne temperature decembra 2015 v povprečje med letoma 1991-2010. Vir: ARSO sosednji Ljubljani glede na Opazovalna postaja December 2015 (v mm) Leto 2015 (v mm) Radomlje 0 960 Domžale 1 1060 Trzin 2 1065 Letališče Brnik 0 1071 Moste pri Komendi 2 1092 Ljubljana Bežigrad 1 1106 Grosuplje 2 1145 Vrhnika 2 1160 Brezje pri Tržiču 0 1259 Topol pri Medvodah (685 m) 0 1364 Količina padavin decembra 2015 na širšem območju Ljubljanske kotline; na letni ravni (spodnja vrstica) smo minuli mesec tudi v Trzinu presegli tisočico. (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, vremenska postaja OŠ Trzin, Vremenski forum ZEVS). Januar 2016 Napovednik Pustni sprevod Društvo prijateljev mladine pripravlja 17. PUSTNI SPREVOD, ki bo v soboto, 6. februarja, ob 14. uri. Vabimo skupine, posameznike, otroke in odrasle, da se sprevodu pridružijo. Maškare se zberejo ob 13.30 pred dvorano Marjance Ručigaj. Dogodki Društva diabetikov Domžale Pustni torek bo letos 9. februarja, do neprepoznavnosti pa vas lahko našemi Jasna Oklešen. Strani 24 in 25 Kdaj se bomo našemili? Vsako leto pustni torek pade na drug datum, saj je odvisen od velike noči, ta pa od polne lune. Društvo diabetikov Domžale (Mengeš, Če bo Moravče, Lukovica, Trzin; Mestni trg prav 2, 1230 Domžale) za januar, febru- otroke ar in marec napoveduje naslednje 'naše' dogodke: Stran 29. januar Predavanje o hipoglikemiji, predavala bo doktorica Katarina Vukelič, začetek ob 17. uri v predavalnici ZD Domžale. Več informacij na telefonski številki pisarne društva: 01/721-42-79. 20. februar Pohod ob Bistrici, zbirno mesto ob 9.30 na parkirišču športnega parka. Kontaktna oseba Tone Košmerlj: 041679-787. 25. februar Občni zbor ob 17. uri v KD Vir. Več informacij na telefonski številki pisarne društva: 01 /721-42- 79. O 18. marec f< Predavanje Diabetik in zobna higiena, preda- prec vala bo doktorica Praprotnik, začetek ob 17. uri v ZD Domžale. Več informacij na telefon- St ski številki pisarne društva: 01/721-42-79. 19. marec Pohod Blagovica-Špilk, zbirno mesto ob 9. uri pri OŠ Blagovica. Kontaktna oseba Tone Košmerlj: 041679-787. Če bo le vreme pravo, peljite Velika noč je premični cerkveni praznik, ki nastopi prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Pomlad bo v letu 2016 nastopila 21. marca, prva polna luna po tem datumu pa se bo na nebu pokazala v sredo, 23. marca 2016. Velika noč bo tako prvo nedeljo po polni luni - to je 27. marca 2016. Da bi dobili dan, ko se bo dovoljeno našemiti, moramo od datuma velike noči odšteti 47 dni - pustni torek bo tako v letu 2016 padel na 9. februar. otroke smučat na 'naše' smučišče. Strani 22 in 23 Mesečni tematski večeri Od Turčije do februarskega predavanja Toneta Škarje Strani 20 in 21 Trzinci se bomo konec januarja H n predstavili na Gospodarskem H - razstavišču H s Na letošnjem turističnem sejmu Natour Alpe--Adria (sejem je bil v preteklih letih imenovan Alpe Adria - turizem in prosti čas), ki se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljublja- Ustvarjajte z ni odvijal med 27. in 30. januarjem 2016, nami se bosta predstavila Turistično društvo Ka- Strani 26 in 27 nja Trzin in Občina Trzin. TD bo predstavilo svoje rokodelske skupine, aktivnosti trzinske občine pa bodo prikazane obiskovalcem skozi predstavitve športnikov, kulturnikov, poleg promocijskega gradiva pa bo poudarek tudi na predstavitvi kulinarične ponudbe našega kraja. Vabljeni! V dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu bodo letos vsak drugi ali tretji četrtek v mesecu ob 19. uri v organizaciji družinskega in terapevtskega centra Pogled in terapevtskega in izobraževalnega inštituta Punčica organizirana predavanja oziroma tematski večeri s skupnim naslovom Življenjski cikli družine. V sklopu desetih predavanj, ki se bodo začeli januarja in zaključili decembra, bodo predstavljene vse bistvene prelomnice in izzivi družin skozi človekovo življenje. ; do Predavanja bodo zastavljena tako, da bodo ega imeli poslušalci priložnost spoznati čim več Toneta praktičnih primerov iz terapevtske prakse ! omenjenih dveh centrov, podkrepljena pa n 21 bodo tudi s strokovnimi razlagami ter tera- pevtskim znanjem in izkušnjami. Na prvo predavanje z naslovom »Kako mladi iščejo odnos«, ki bo potekalo 21. januarja, bo vstop prost, vstopnina za nadaljnja posamezna predavanja pa bo 5 evrov. 18. februarja bo potekalo predavanje na temo »Ustvarjanje partnerstva in novega doma«, 17. marca se bo na predavanju razglabljalo »Kaj se zgodi v družini, ko se rodi otrok«, 14. aprila bo potekalo predavanje na temo »Mlada družina in stari starši«, 19. maja bo tema večera »Razvoj otroških možganov in navezanost - varno materinstvo in očetovstvo«, 16. junija se bodo strokovnjaki posvetili odnosom na temo »V meni je del tebe: mama in hči ter oče in sin«. Po poletnem premoru se bodo predavanja nadaljevala 15. septembra s temo »Sorojenci - med sovraštvom in ljubeznijo«, 13. oktobra bo potekal večer na temo »Ločitev - izzivi : starševstva po ločitvi«, 17. novembra bo predavanje »Soočanje z izgubo in minljivostjo«, zadnje 7 predavanje, ki bo 15. decembra, pa bo v ospredje postavilo vprašanje »Zakaj se ne razumem s svojim odraslim otrokom?« Več o vsebini posameznih predavanj lahko preberete na spletnih straneh www.pogled.si in www.puncica.si. 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin Napovednik Potopisno predavanje: Poznate Vietnam? S predavateljem Igorjem Fabjanom se bomo podali na avanturo dolgih ur vožnje z vlakom in spalnimi avtobusi po Vietnamu. Ta obmorska država v jugovzhodni Aziji, na vzhodnem delu polotoka Indokina, je v veliki meri prepo znavna predvsem po vietnamski vojni iz druge polovice 20. stoletja. Konec meseca boste spoznali način življenja v Vietnamu, njihove običaje in zgodovino, zvedeli, kako so pregnali ameriške agresorje, kaj je dobro vedeti za preživetje na ulicah, videli boste zanimive templje, ki so jih gradili predniki, njihove tropske plaže in izvedeli, kje vam sešijejo obleko v enem dnevu. Pokukali bomo tudi v kuli-nariko, zvedeli, kako skuhati vietnamsko kosilo in kakšne dobrine ponujajo eksotične tržnice. Za posladek pa nas čaka najpomembnejše praznovanje v Vietnamu - festival Tet. Beseda Tet v vietnamščini pome -ni novo leto, ki ga praznujejo na lunarno novo leto. V tem času mesta okrasijo z rožami in postavijo namesto novoletnih jelk drevesca kumkvata. Pomembna je tudi priprava tradicionalnih jedi in opravljanje daritev v templjih, trgovinah ali pa kar na ulici. Se vidimo na odganjanju vietnamskih hudobnih duhov z akrobatskim zmajevim plesom v torek, 26. januarja 2016, ob 20. uri v kulturnem domu Trzin. Kot vedno vstopnina 2 evra. Ana Pirc i i 1 ¿ IK. 3 I ] i -fj: ! U M** OBČINA TRZIN in KUD Franca Kotarja Trzin vabita na OBČINSKO PROSLAVO OB KULTURNEM DNEVU v ponedeljek, 8. 2. 2016, ob 20. uri v Kulturni dom Trzin, Mengeška 9. Na tokratni proslavi si boste lahko ogledali avtorsko igro domače zasedbe "To, to, to ... Portret!«, ki govori o življenju in delu plodovitega slovenskega slikarja Jožefa Tominca ter o tem, kako kulturo in umetnost razumejo mladi danes. Govor: Župan občine Trzin Peter Ložar Predstavi bo sledilo druženje ob zakuski. INFORMATIVA NA ENEM MESTU PONUJA: • predstavitev vseh dodiplomskih in podiplomskih programov; • predstavitev različnih dodatnih izobraževanj; informadle o štinpnHii^h oblikah zaoo^lovania. študiju in 2 leti kasko zavarovanja* DACIA GROUPE RENAULT * Velja do izpolnitve prvega od pogojev: 7 let ali 100.000 km in ob nakupu z Dacia Financiranjem. 3 leta tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 4., 5., 6. in 7. leto, velja do 31.10.2015 **Brezplačno osnovno kasko zavarovanje za prvi dve leti in paket zimskih pnevmatik podari Dacia kupcem novih osebnih vozil, ki opravijo nakup preko Dacia Financiranja in velja do 31.10.2015. www.dacia.si Zanesljiva. Ne glede na vse. ©fiVTOHIŠR MALGAI. Ljubljana liH»****^^ AVTOHIŠA MALGAJ, D.O.O., TlžaSka C. 108,1000 Ljubljana. Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 563, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560, servis: 01/20 00 570. E-mail: info@malgaj.com ODPRTO OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 18.00, SOB. OD 8.00 DO 12.00, NED. ZAPRTO Poraba pri mešanem ciklu: 3,5 - 9,0 1/100 km. Emisije CO2: 90 - 155 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisija NOx: 0,011 - 0,049 g/km. Emisija trdih delcev: 0,00001 - 0,0024 g/km. Število delcev (x!0u): 0,01 - 32,59. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana »Človek je zdrav, kolikor se zdravega počuti - ob strani mu stoji dober lekarnar.« Tina Kladnik, mag. farm., Lekarna Mengeš MEST EKARNE zaufim^m Dežurni lekarni Lekarna Kamnik Lekarna Domžale od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016: ned in prazniki: 9.00 - 12.00 sob, ned in prazniki 17.00 - 20.00 Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si