T02S. V NAŠI BRŽAVi. Praniovanja rojstva našega kralja AleksaMra se je pretekll pondeljek obhajalo po vsej državl zelo slovesno. Da Zagreb tudi ob tej prillkl nl sodeloval, je jasno. V Zagrebu vlada ne razum in ne hrvaškl narod, ampak Vlaška ullca, to so IJudje, kl jim je samo za nemire in Skandale. Preureditev države na tri pokraJine, Srbijo, Hrvaško in Slovenijo, se vedno bolj povdarja. Zanimivo je, da oni, kl bi imeli na tem največji interes, to so Hrvatje, govorijo, da so to le fantazije. Zanimivo pa je tudi to, da slovenski llberalci, radičevci kot demokrati, nočejo slišatl o samostojni Slovenijl ter na tihem delujejo na to, da bi se prl preureditvi države Blovenija priklopila Hrvaški. Na ta način upajo fte obranitl kaj vpliva v Slovenlji. ^SaJ hože DavidoviS? Davidovič je Izrazit ldealist, človek, kl misll, da ie vsak tako pošten, kakor bi moral »ltl. Zato se da vplivatl od ljudi, ki pa imajo slabe namene. Pod tem vpllvom se razburja za stvari, za katere se preje nl več razburjal. Tako Ie polkovnlk Naumovlč postal vršlec dolžnostl velikega župana t Skoplju, a Davldovič je bil zadovoljen. Zdaj se je v Zagrebu pokazala potreba, da je odločen ln neodvisen mož vršiloc dolžnostl vellkega župana, pa le Davldovlč tako vzkipel. Potom Pavldoviča, kl sam ne ve, kaj hoče, hočejo dmgl izzvatl krizo vlade, all fca viiaj dohiU cekaka konceslje za svojo stranko. V koliko bo uspel, pokaže bližnja bodočnost. Ves trud zastonj. Trumbič je šel v London, da bi Angleže pridobll za boj proti vladl. Kaj si mislljo tl ljudje iz Zagreba, da se celi svet aamo okrog njih vrtl In da Angležl nlmajo drugih skrbi, kakor reševati bxvaško vprašanje. Angleškl llsti so priobčlll Trumblčeve članke, ki Jlb. ljunje nlso brali, ln TrumbiČ, ki ni pri8el v stik z oflcijelno Angleško, gre Lahko domoT — praznlh rok. Zmagalo Je naše načelo v šolskem zakonu. Za šolskl zakon ]e še vedno velika borba. Zmagalo pa je že naše načelo, da verouk učijo duhovniki. Le v slučaju, da duhovnika ni, tedaj ga učl učltelj. Tudl v borbl za kar največje pravice šolskih odborov upamo, da bo zmagalo znano stališče SLS. V DRUGIH DRŽAVAH. Morllei! Lepše ne morcmo rečl Italijanskim fašlstom, kl so te dnl lzbrall novo žrtev, ravnatelja katoliške tiskarne dr. Kralja ter ga za dobo 5 let — spravlll na varno. Mi vemo, kaj se to pravi, posebno 8e, ker io izbrall za tistl kraj — Sardinijo, kl je ltalijanska Slblrlja. Sedaj se hočejo polastitl tlskarne. Vsega se lahko pri lastijo, duše slovenskega naroda pa ¦i ne bodol Nepoboljšljhrt Hadiarll To so vam čudnl sosedje. Sladklh besed o miroIjubnostl so polnl, a na tib.em vtlhotapljajo vojno orožje, kjerkoll ln kakorkoli ga morejo. Pretekll teden so nalagali na Dunaju eno ladijo sodov. Pri nalaganju se je en sod pokvaril in iz soda so pogledale — strojne pu- ške. No, če ne bodo bolj pametni, jih bo treba pa cmodrovatl z novim M0t Eorstvom. ™%^ V Rumunljl — samo ena strank-ai Tako bi lahko trdill po preteklih volitvah. Maniu je zmagal na celi črti,; •aj ]e vsega skupaj od 350 poslanceVJ — le 18 za opozicijo, drugo pa je vsa ˇ vladL Teh 18 ne pomenl na videi nlčesar, gre le zato, kako je organizlran kapital. Rajtl ta zmaga je zmaga, protl kapitalistom, graščakom i. t. d. Volitve »o 8e sicer vršile svobodno, toda nasilje je prišlo od spodaj, od naroda, kl je na mnoglh krajib. svoje Izkorlščevalce, graščake, goBtllničarje, trgovce ln advokate, krat komalo pregnal. Prav pa bi bllo, če bl Maniu ne krenil preveč na levo. Nl prljetno bitl predsednlk Amerlke, to je Hoover kmalu izkusil. Podal ge je na pot v Južno Ameriko, 1500 polfcistov ga ]e stražilo, In vendar »o si anarhistl Se drznili pripra¦riti nanj atentat, ki pa se ni posrečil. Južna Amerlka v vojnll Dve državi Južne Amerike, Bolivija in Paraguaj, sta prlSli v spor !n se na mejah vršljo prvi spopadi. Severna Amerika je poizkuSala posredovatl, Tendap ni upatf na mlr. Tako tebo v novem »vetu, odkoder smo stalno upall, da bo ^magalo načelo mlru, to načelo najpreje poteptano. Manjšinsko vprašanje pred DruštTom narodov. V mestu Lugano zboruje DruStvo narodov. Zastopnik Poljske Zaleskl je ostro napadel nenaj. iko manjšino v Šlezijl ter ji očitat veleizdajo. Stresemann, zastopnik' Nemčije, Je nato obširno odgovoril, konečno pa stavil predlog, da se naj aprila meseca 1929 vrši seja Društva narodov, kl se naj peča le z vprašanjem narodnih manjgin v posameznib. državah.