Posamezna Številka 3* cenf
Poštno ček, račun. — Conto corrente Sob 1« po»t«.
HTr
Izheje Cena	vs, k čtliltk. 1 sce oglesom : 1 n.ilim.	< c,n!r giocdi) - Uiednišho in upra>nišivo v Cciici, Via \isto je v širini enega stolpa L. .80, za trgovske Celolelna naročnina L. 15.—	C. Favetti 9. - Tiska Nerodna Tiskarna. - Izdaj, in ogd. ured. FRANCE BEVK rekltme, benčna obvestila poslana, vabila, naznanila, itd. vsaka vrsta L. 1.— Za inozemstvo L. 22.50
Leto	IV.	GORICA, četrtek dne 10. septembra 1925 -	GORIZlfl, giovedi li 10 settembre 1925. št. 37
KDOR RESNICO GOVORI...
Oil. Pomislite, gospa; trgovec Petičnik me je včeraj imenoval osla. Ona. On je že tak neostesanec. Vedno resnico govori.
Tisto pa že ne!..
...... da bi se jim zameril!
Nasprotno, braniti jih hočem pred zločinskim peresom raz* ličnih pisunov, ki pisunijo po »Čuku« o njihovih klobukih, nogavicah, kratkih laseh, noh= tih in kolesih!
Ne vem že kako je tisti dopisnik govoril o klobukih! Na vsak način pa je trdil, da so brezpotrebni in brezkoristm. ker so preširoki, preveč našar-jeni... In je kvasil menda tako še mnogo drugih podobnih oslarij. Takoj pobijem ta nazi* ratfjaUl) Zakai bi nje nosite klobukov ženske, če jih nosijo možki, saj živimo danes v modernih časih ženske enako-o ravnosti in emancipacije (tudi zelo velike simpatije). 2) Je na tudii želnska glava zelo vro* ča in se kaj lahko prehladi. Ne verjamete, da je vroča? Vprašajte kakega bogaboje* lega.... hotel sem reci ženo-boječega moža, kako je včasih gorka, naravnost elektrika je v nji; kako bi bilo drugače, ko se marsikdaj prenese to* olota po dobrem .prevodniku na njegovo lice. potom nje-lega električnega toka. In če še ne verujete, vprašajte kakega zaljubljenega fanta, kako ie, kadar se k njemu nagne njegova izvoljeinka. Vroča je najprej ena glavica, nato sta vroči obedve in. kako zlasti njena spreminja v različnih fazah svojo toplotno kapaei* teto, seveda, kadar je zraven prepolreben izolator: lani!
V zadnjem času so klobučarji
in manufakturni trgovci v lesnici dvignili svojo p rop a« gando, oziroma reklamo do viška, do tega jim je pripomogla cerkev! Kajti, kdo ne ve. koliko več blaga se potrebuje v Italiji, odkar morajo prihajati gospodičpe po« krite in do jezika zapete (oh kako pametno) v cerkev (nam reč radi jezika, da ne bo kdo napačno razumel). V kosmatih nogavicah, rokavicah, kajti »ne vpelji nas v skušnjavo«, vsak košček ženske kože je v teh težkih in žalostnih časih nevaren. Zdi se mi, da bi bilo prepotrebno uvesti za ženske pajčolane in čezobrazke, ki jih nosijo na vzhodu, potem bomo sigurni da bo skušnjava daleč, radovednost pa blizo po korenitem slovanskem pre« govoru, da je vsaka krava po noči črna. In potem se je ta način Izkazal v orijentu za zelo dober, ker nudi večjo slast in hrepenenje po ljubez« ni. (Pa smatrajte to za tiskovno' napako). Torej klobuke, gospodične. Zlasti na deželi, ko ie poleg tega še poletna sezona T..,..
Glede nogavic bi pripomnil, da je j ako koristno, če so ze« lo tenke, ker se ne umažejo. Gre namreč vsa umazano.s t iz njih. ker so tako tenke. Poleg tega je tudi dobro, če se nosi tisto barvo, ki je podobna barvi nog, tO' pa ne radi tega, kot pravijo zavidni. seveda stari filiistri. da vzbujajo poželji-vost, saj pravimo: poštenemu je vse pošteno, nedolžnemu je vse nedolžno, pač pa iz vidika soci j alne enakopravnosti. Kako? Ne verujete? Na vsak način! Tako namreč morejo biti tudi tiste gospodične moderne, ki si nogavic ne morejo kupiti. D očim je danes ravno narobe, da si jih kupujejo- tiste, ki si jih ne morejo, tiste pa, ki bi si jih lahko, si jih pa ne. Sicer pri« demo tako navzkriž s trgovci, ali na vsak način je več vred« na blaginja vseh kot enega. Poleg tega moramo uvaževat: še to dejstvo, da spadamo pod Italijo in pod Italijo je zelo velika vročina .... ah sem se zmotil, hitim popravljati: v Italiji, da me zopet kdo ne bo prijel za to nedolžno klimatie«
no besedo____Tukaj je torej
zelo velika vročina in če je vročina, je praktično nositi prozorne nogavice, še prak-tičnejše pa hoditi brez njih. Ne rečem prej, ko smo bili še v mrzli Avstriji, ali sedaj . . .
Glede las je Čuk še največ menda razpravljal. Govoril je o kratkolasih in dolgolasih in se vedno postavlja izključno le na eno stališče. Jaz pa, da se ne zamerim ne enim ne
drugim, sem za dolge in za kratke lase. Iz tega dejstva namreč, ker vem, da sta se obe stranki polno močni in bi ne bilo dobro.... sploh ni dobro____ oziroma je najboljše
v politiki, da pritičeš vsem strankam.. Ta politika se ime« nuje »praktična« politika. — Kratki lasje so praktični v dežju in služijo mesto dežnli-
ka. In poleg tega____ glavna
stvar ,.. znan je tisti pregovor: »Dolgi lasje, kratka pa« met! Zato priporočam vsaki taki, ki se čuti v tem prizade« to, da si gre hitro v briVnico ostriči lase. najboljše k Tonetu Žajfi v Vipavi, ker tam bo dobila zagotovo tuldi tegale Čuka in našla tam priliko citati ta članek. Torej sem za kratko pamet.... oziroma la« se iz tega vzroka, ker želim, da bi bile vse pametne, obenem s kratkimi lasmi bi bilo priporočljivo nositi tudi kratke jezike ....«
Sicer je res pamet več vredina kot žamet, ali kljub temu se v vsaki slovnici naj« de jo izjeme. Torej je tudi ža« met včasih dober ali dobra (Bog zna katerega spola je žamet? Edino takrat vem, kadar jo čutim na ženskih liči-cah!) Saj pravimo včasih: »Ta je bil pa pameten! Me« sto, da bi in tako dalje....« Torej na vsak način' je tukaj pamet slaba! Zato sem v tem slučaju tudi za dolge lase, pa tudi radi tega, ker so kratko-lase podobne angeljčkom, (Kar se jim seveda dopade, če jih imenuje tako kak fant) ali vendar, če jim reče njihov fant, da so »angeljček«, pravijo. da nočejo biti angeljček, zato, ker ga imajo preveč ra« de.... Torej če imajo dolge
lase____oh, kako pripravno
je za moža, če ima njegova
žena prav dolge lase!____
Glede nohtov sem pa res v
zadregi. Nekatere si jih mar« ljivo režejo ih čistijo, druge si jih puste rasti in jih negujejo, špičijo. V tej zadevi Seltl poleg tega še cisto nepraktičen, ker jih sam pustim, naj rastejo tako kot jih je Bog ustva« ril. Iz že enkrat navedenega vzroka, odobravam oba načina. Obrezovanje nohtov je potrebno in prijetno delo, zlasti v različnih zadregah, tudi odgrizovanje ie v naValdi, ki pa ni ravno estetično, a se ra« di uboštva (če si posedovalec nohtov ne more kupiti stroja za manipuliranje rok) dopu« šča in se mi tudi zdi zelo praktično, kakor tudi špičen-ie, ker se tako približujemo naravi, poteza, ki je našemu času primerna. Da se vrnemo, so slučaji namreč, recimo za mizo, pri kakih sorodnikih, ko moraš pri obedu ... v dolgih premerih med klobasami, in štruklji, čakati in se dolgočasiti ter poslušati zgovorno te« to . . ., daj vzemi takrat nohet in ga odgrizui, boš videl, kako ti bo hitro minul čas in takoj bodo štruklji na mizi. Ali pa na primer, kadar pride škof v vas in te nagovori, takrat najlažje zakriješ razburjenje z odgrizovanjem nohtov. Nazadnje je kdo tudi lahko fili« sjter in si iz principa noče od« grizovati ali pa odrezovati nohtov! Jaz dam tudi njemu prav, ker je vse dobro, kar je
iz princioa dobro____
Kolo! ____ Je moderna iznajdba, ki jo je toliko let rabil le možki radi tega nam« reč, ker je hrabre jši kot ženska in se ne boji, če bi se slučajno zaletel v grapo, ali pa v obcestni kamen. Ker pa kora« kajo ženske (kljub temu, da nosijo navadno zelo ozka kri« la) kaj hitro za možkimi v vsestranskem razvoju in se bojimo, da nas v našem stoletju dobite, ker nas vlačijo že
POMOČ V POTREBI
»Gospod je totalno pijan____«
Pijani gospod (vžalljen): »Kaj mislite — hup — če ste vi pijani — hup - da se ga moram tudi jaz nalezli — hup — da boste vedeli, mene obrekovati — hup — viina gor!«
za rokave (pa ne mislite, da samo v Trstu!), zakaj bi se potem tudi one ne smele voziti na kolesih! Kolo ima ven« dar dve kolesi (res čudno, kaj ne!) in če ne pade možki iz njega, čemu bi potem padla ženska, ko je vendar bolj široka in zna vendar boljše vzdržati ravnotežje kot možki. Po* leg tega je tudi spretnejša v vsakem oziru od možkega ... Če greste pogledati v sitare pi« ©atelje in obrnete svojo pozornost za hip od šuntroma-nov in kinematografskih dram k modernim umetnikom in zaljubljenim pesnikom, se lahko prepričate, kako so in kako še npvzdigujejo žensko v nebeške sfere: ... ideal, an« gelj .. itd. ... čemu bi potem ženska tudi dejansko ne letela po zraku, vsaka ženska pravim, ker za Lavre, Julije, Angele in Alme ter Helene imamo že zrakoplove .... Torej pravico ženski v teh časih, ko se bori še Abdel-Krim. za svojo pravico .... in v prvi vrsti ženski kolo ....
Končam in mislim, da sem se jim prikupil____Amen!
ZA GOD.
Pri mladem zdravniku! Zvoni! Pride odpret žena, ki v svoje veliko začudenje zagle« da na vratih bolnika.
»Ali ne morete priti rajši jutri?«
»Zakaj? Ali gospoda zdravnika ni doma?«
»O je že. .Ali vi ste prvi njegov bolnik in ker ima jutri ravno god, bi mu raida napravila presenečenje!«
ALI, ALI....
Gospod Bimbo: »Tli, ailli >sti že slišal, da se je Brze poro« čil?«
Gospod Trimbo: »Oh, ne Še! Resnično? Pa jo je Vzel iz ljubezni, ali iz golega razuma?«	.
Gospod Bimbo: »Njo iz golega razuma, denar pa iiiz ljubezni!«
O GOSPEJ VIPAVSKAJI!
Njena hčerka se je namre napotila nekega dne v šolo, pa se je pred časom vrnila nazaj. Prišedši domov raj de pred vrati mamico ki jo vsa preplašena vpraša:
»Že tako hitro doma'' Kaj nimate šole?«
»O da, toda naš gospod učitelj ne morejo brati!«
Vipavskaja: »Zakaj se pa potem mož ne nauči?«
Mož je bil namreč zagrlon in ni mogel citati!
\ %

Z Rakeka«
Naš Pat je izgubil parček, iskat' ga je začel, preiskal ves je Rakek. ' celo v Čuka je zašel.
Minula meseca sta dva, ko Patakon odšel, sreča Pata ž njim je šla --ni več tako vesel.
Opustil je družabni svet in pijančevanje vmes, išče pa nedolžni cvet zaljubljen — bil če do ušes!
Res stara je navada, da človek tja hiti, ker hoče, da pogleda v dno frajlinih oči.
Zato naš Pat podal se v svet čez granico v Postojno, nažrl se je terančka spet, da videl vse je dvojno.
Prišel nazaj na Rakek trd, pod pazduho flaške tri in gledal je kot bela smrt carinarje, ki vino jim smrdi.
In komaj zapustil je carino, že oblega ga druhal; in nafhruli ijh kot živino, ker velik bil je nanj naval.
Minula ni minuta prva, ko ni imel buteljke več, pod pazduho imel ie drva, »neumnost« rekel je, to gre vi peč!
Opustil trgovino z vinom, ker ves zaslužek mu požre, kupčuje zopet zdaj li s senom, a kšeft mu dobro gre — cvete!
Ker kšeft mu prav lepo cvete, želi, da/ se kmalu poroči in slika ta prinaša vse, njegove melanholične oči.
In prosi Čuka prav ponižno, naj izposluje mu dekle, četudi je preveč ubožno,
saj trgovina mu cvete. •
Na anonimne on dopise sedaj ne reflektira več, čaka na slike in podpise to bilo bi mu najbolj všeč!
Scarpanda.
ŠE SE DOBE NA SVETU PRAVIČNI LJUDJE!
To ie namreč moj prijatelj Cic! On je poosebljena pravičnost! Kadarkoli gre po ce. sti in najde, recimo eno liro, jo lepo pobere, dene na isto mesto 90 stotink, deset stotink pa pravi, da si vzame kot nagrado, ker je našel lirol
V zakonski sobi.
»Zakaj kričiš vendar nepre* stano? Ali ne boš molčal?«
»Ah, papa, mamia mi je rekla, da bo prišla podgana če bom kričal. Pa toliko časa že vpijem, pa še sedaj je ni«.
PREBRISANEC.
Gospod: »Šofetr, obrnil se bom na vaše zadnje gospo* darje, da bom poizvedel o vas!«
Šofer: »Ah, žalibog, gospod, ali obadva zadnja gospodarja, pri katerih sem slsu* žil, sta umrla tekom mojega službovanja pri njih!«
MED ZAROČENCEMA.
Bila je zaročena z nekim inozemcem. Nekega dne mu
Gospodična Liza.
Iz cikla »Moje ljubice«.
Četrta moja ljubica se je imenovala Liza. Že ime samo vam kaže, kakega značaja je bila Liza. Ta beseda pride na vsak način od besede lizati, kajii iudi moja Liza je rada li~ zala sladkarije.
Dovolj je, da vam povem, da je bila gospodična iz malega trga, potem si boste lahko sami predstavljali, kako je bila ošabna, naduta, visoka in ponosna, kako nedotaknjena, častitljiva in jo je bilo za vsa« ko stvar sram. Iz istega vzro* ka jo je bilo sram hoditi na cesto.
Jaz sem se zaljubil, mislit*, da v njene čednosti, o ne, v njene lepe oči! Posedal sem cele noči pod njenim oknom in ji pel pesmi o visoki ljubezni (okno je bilo v resnici zelo visoko) pa nisem ji pel na glas, ker sli nisem upal.
Vam povem, kako smo Šli na ples.... Zgodilo se je namreč, da je bil v sosed'njem trgu ples. In ker je bil ptles v dvo* rani, se je namerila tudi ona, da se ga udeleži, kar se mi je pa zdelo tako neverjetno, da
pripoveduje, kako se ie morala boriti radi njegove ljubezni.
»Moj Oče jje vedno pravil, da bi dal takoj 10.000 lir. če te ne bi videl nikoli več!«
Mladi mož je skočil pokonci in vskliknil:
»Ali je.... ali je sedaj v svo* jem uradu!?«
SKRBNA GOSPA.
»Ali ste še zaročeni, gospod Krajnc?« 1 ' - i .
»Ne več!«
»To- me veseli, da slišim kaj takega, — Vaša nevesta je bila že tako hudobna! — V resnici mi je bilo takrat žal, da ste vi tako globoko padli. No kako pa ste končali?«
»S poroko!«
I sem jo desetkrat vprašal, če
res____Povabila je tudi mene,
oziroma povabiti sem jo moral jaz____Pa je zahtevala, da
mora iti z nami tudi moj in žalibog tudi njen prijatelj Stane. Seveda, jaz sem bil ta-ko-le za slugo od zad, po do* m)ače rečeno kavalir.
Zgodilo pa se je, da smo prišli že kasno ;n so bile v dvorani že vse mize zasedene irt naša malenkost so je mora* la- umakniti v stransko sobo. In, vraga;, to najin! Lizi ni bilo na noben način po volji. Sedla ie za mizo in se držala kislo. Pa sem jo noprosil:- »Gospodična smem1 prositi?«
Pa ves začuden sem jo vpra-Idi, če ji je slabo, kajti bila je bleda, zelena, rumena.
Med tem je pristopil k njil moj prijatelj Stane, s katerim sta se tikala, in ji je rekel:
»Ti, ali greva enkrat ... en valček?«
Pa tudi moj tovariš jc po* bledel, meneč, da ji je slabo, ko se ni niti odzvala. Nato <=e je čez nekoliko časa obrnil k meni:
»No, kaj morem jaz zato, če ne pride nihče drug ponj o?«
»Ma res, kaj sem jaz kriv,
če ni lepa!«, sem odgovoril jaz.
Potem sva ji naročila vina, kave, limonade, likerjev. ... A vse zastonj! Postajala sva nervozna, kajti sva mlada in sva bila prepričana, da v sosednji dvorani plešejo in tudii nas so srbele pete in poplati. No, prvi sem ji podurhal jaz, rekoč, da moram iti v dvorano poiskati kako mizo. . . .
Seveda sem jo iskal po sredi dvorane s plesalko. Sredi dvorane me pride Stane Vleči za rokav lin ravno mi je mislil zavpiti skoraj "na glas: »Ti . . . Li . . .« Pa ni imel časa, kajti sem mu dal tako brco v nogo, da je takoj umolknil in le pri* tajeno vskliknil.
Po končanem valčku je prišel k meni in mi zašepetal na i uho:
»Ti. kako moreš biti tako neolikan, da pustiš Lizo samo v sobi in greš z drugo plesat?«
»Oho!...« sem mu odgovo* ril... »Ti, kako moreš biti tako neolikan in pustiš samo Lizo v sobi?« Jaz jo nisem pu* stil samo, si bil ti pri njej, ko sem odšel, in mislim, da se dama še najbolj zabava po mojem mnenju, če je s kavalir jem sama v sobi in ni nobenega drugega zraven... Ti glej, jaz si umijem roke!...« in sem se priklonil plesalki in jo poprosil še za en valček.
On m© je začudeno pogle* dal, nato zopet stekel k Lizi. Čez nekaj trenutkov je zopet pritekel, zletal sem in tja po sobi, pogledal na uro, hotel k meni, pa si ni upal, vsak tolliiko časa pa se je popraskal po nogi.... Končno se je vendar o« iunačil, pristopil k meni in mi tiho rekel: »Ti, jaz bi tudi rad plesal! Daj pojdi ti malo k
njej in ji reči, da____dia... da
ne veš, kje sem ... ali pa, ne, reči, da iščem mizo ...«
No; usmilil sem se ga, le en »vanstep« sem si še zagotovil. Nato sem šel k tisti, ki se je tako grdo držala 1 in sem ji rekel:
»Ah gospodična, kaj ste sama? Jaz sem pa mislil...«
Nič me ni pogledala, obrnila se je jezna proč,
»Staneta sem Videl ravnokar, kako se trudi v dvorani na vse pretege, da bi dobil ka* ko mizo!«
Šlo ji je! že skoro na jok. V-zela je robec iz žepa in zaihte-la: Nikoli... nikoli več ne gr em z vamJi na plels. Pridem na ples in ...«
Postal sem že tako nervo; zen, neprestano sem vstajal in zopet nazaj sedel, kajti zelo mi je vgajala plesalka, s katero sem plesal cel večer. In prijatelja ni hotelo biti nazaj ... In
Pozornost samo na eno stran,..
»Kako lepa gospodična. Njena očesca so kakor dvoje lepih zvezdic...« (Udari z glavo.) »Vrag! Zdaj sem pa še luno videl«.
poleg tega sva še neprestano molčala ...
Pričela je krčevito jokati in mi praviti, kaj da o nji mislim, kako morem kaj tako slabega o nji misliti... In najhujše vsega najhujšega je bilo, ko je kriknila:
»Pojdimo domov!« Meni se je zdelo, kakor, d)a prosi mla* da punčka svojo mamico, naj gredo domov iz cirkusa, ko ie ravno najlepše, s to razliko, da se jaz v njeni navzočnosti nisem počutil ravno najboljše.
»Da, gremo, zato grem po Staneta, da ne bo brez potrebe iskal mizo!...« In sem šel in jo pustil samo.
Letal sem v dvorano in sem ga zagledal, ko je ravno plesal z mojo plesalko, planil sem kar sredi plesa k njemu in mu zaupil v uho: »Ti Lizi je slabo! ...« Tako,. da je zadnjo besedo slišala pesalka. Ob* enem sem ga sunil proč, da je odbežal, jaz pa sem se priklonil gospodični in jo poprosil za en valček. In ko me je začudena vprašala, kaj je moje* mu tovarišu, sem rekel: »Oh pravi, da mu je slabo!«
ALI STE ŽE KUPILI i
A. MANZONI
ZAROČENCA?
Velik roman s podobami; dobite ga v Narodni Knjigarni v Gorici, via Carducci št. 7 za L. 34.- vezan in za L. 30,-broširan izvod.
Sezite po knjigi I
In ko sva plesala, je zopet pritekel Stane in me povlekel za rokav, pa se je držal s telesom zelo nazaj, ker ga je še vedno bolela noga. Potem mi je rekel: »Ti, ona pravi, da gre domov«.
»Kdo ji pa brani?«
»Ma, Karlo, za božjo voljo, vendar ne boš tako surov, da jo boš pustil iti samo?«
»Spremljaj jo ti, saj se ima« ta rada! In potem, jaz bi vama bil le na potu!«
Vil si je roke in šel v sobo, pa se je zopet vrnil nazaj in je šel potem zopet v sobo«.
No končno sem se ga usmilil in sem šel k nji, pa ga ni bilo tam, in sem takoj reke', dla ga grem iskat, medtem sem zaplesal še en »vanstep«. Končno je imela odiilti korije* ra, s katero smo se prej pripeljali, in sva jo naravno spremila do nje, nato je rekel Sta? ne, da je pozabil v dvorani ,
plašč, šel je ponj, pa ga ni hotelo biti več nazaj. Ves nervo* zen sem čakal in sem rekel še jaz, da ga grem poiskat. Našel sem ga, ko je ravno plesal. Potem sem plesal še jaz in sva plesala še oba in. ko sva se vrnila k korijeri, jo že ni bilo več.
»Hvala Bogu!« je vskliknil Stane.
»Samo, da je šla!...« sem pristavil jaz, pa sem mislili go* spodično Lizo... Pa sem prezgodaj vskliknil, kajti iz teme sva začula uničujoč glas:
»Toliko časa vais čakam, da nam je ušla korijera, pojdimo pa peš!«
In smo šli, čeprav smo celo pot molčali.
PREPIR.
»Torej, gospod virtuoz, vi se nikakor nočete spraviti s kritikom, ki vas je razžalil«.
»O pač. Toda, da bo tudi on imel nekaj škode, stavim pogoj, da mora odkupiti dvajset vstopnic k nocojšnjemu koncertu«.	>	'!
SNAŽNA SLUŽKINJA.
Gospa: »Franca, moraš bolj otepati preprogo! To kar delaš sedaj, nima nobenega pomena!«
Služkinja: »Ali potem, go* spa, se bom oprašila!«
SANJE.
Jetnik, ki je presedel deset let težke ječe: »Danes po noči sem imel prečudne sanje. Sanjalo- se mi je, da mi je moj gospodar odpovedal stanovanje!«
JE ŠLA V KOPALIŠČE.
Obisk: »Ali lahko govorim z milostljivo?«
Služkinja: »Milostljiva so v kopališču«.
Obisk: »No, potem bom pa lahko ta čas počakala!«
Čez kake pol ure: »Ali se tako dolgo kopljejo vaša milostljiva? Koliko časa bo še to trajalo?«
Služkinja: »O samo kake 14 dni! Milostljiva so šli v To* plice!«
PRIJATELJA.
Stane: »Torej. Mirko, ti si se zaročil. Kdo je najbolj srečen?«
Mirko: »Njen papa!«
PRESENEČENJE.
Bolnik se zave po operaciji.
»Kje sem? Ali sem na onem, boljšem svetu?«
»Ne! Tukaj si pri meni!« odgovori njegova žena.
NA CESTI.
Gospod Iksovič: »Vi čujte, kako morate pravfiti okoli, da sem bedak?«
Gospod Oksovič: »Oprostite, nisem Vedel, da je to taj* nost!«
O TI ZDRAVNIKI.
Dama (sedi pri isti mizi kot zdravnik): »Gospod zdravnik, kaj bi vi napravili, če bi bil tako prehlajeni kot jaz?«
Zdravnik: »Kaši j al bi!«
IDILA
.Sedita v temnem kotičku na mehkem divanu. On je zelo neroden. Končno poizkusa z diplomatičnim Vprašanjem:
»In če bi vas jaz seda j le poljubil....?«
»No prosim, kaj bi bilo po*
tem?«
».... Potem, potem bi vi gotovo več ne govorila z menoj!«
»No, nekaj vam moram povedati!... Če hočete, da ostane* va še prijatelja, se morate odpovedati takemu pesimizmu!«
Na letovišču.
Neizprosno je solnce pripekalo p>> tržaškem tlaku, od nikoder ni bilo hladilnega vetriča, ki naj bi preganjal »fiako« pasjih dnij. No, Jjubezjnivi zakonski možje poslali so svoje boljše polovice na letovišča, da olajšajo življenje njim, sami pa so morali žalibog ostati v mestu in. se mučiti po raznih kontoarjih in kanclijah. Natrpane korijere so ječale pod težo te mestne gospode, in zdelo se je, da ne bodo kos svoji nalogi, pripeljati to breme, željno svojega zraka in drugih idiličnih dobrot na mesto ,do koder ima svoj vožni listek. Kras je z veseljem sprejemal te zdravlja potrebne goste in postal je pravi refu-gium.
Na tržaški avtomobilni postaji so mrgoleli kandidati za letovišča. Gospe in gospodične so se poslavljale od svojih dragih možičkov in kava-lirjev. Solze veselja so jim silile v oči pri tem komično-tragičnem slovesu. Motor brenči, kmalu bo ura odhoda. Potovalna mrzlica — poslednja naročila tu, nasveti tam, zadnji pozdrav tu pa tam združen z vročim poljubom, srečno pot in obilo zabave so zadnje besede in voščila odhajajočim in ostajajočim. Šofer sede in zagrabi za krmilo, slišijo se zadnji po; jemajoči klici: »Na svidenje!«
Z ropotom in šundrom pridirja vozilo srečno na cilj. Sliši se konduk-terjev glas: »K . . .« ki se Da izgubi v oglušajočem kriku in viku.
Prišleci rešijo se tesnega in vročega obenem neprijetnega objema'. Kljub prestanemu trpljenju sije tem popotnikom raz lica sreča in zadovoljstvo. Kmalu po prihodu na sveži zrak se med seboj seznanijo in zdi se, kakor da bi vsi ti bili ena velika družina ali vsaj konsorcij z omejenim jamstvom. Sledijo razna pobliža poznanstva in sklepajo se intimna prijateljstva. Nežni spol želi si raznih aventuric, ker hoče do popolnosti izkoristiti to idilično sožitje. In kava-lirji, ki jih je sicer malo, kot belih vran, vršijo v vestnem izvrševanju svoje službe v svojstvu kavalirja vsaj poklic pregoreče in preveč širo-kopotezno, a temu je gotovo kriva moderna dečja frizura, ki je osvojila vse mestne dame ne glede na starost in civilni stan. Mladim damicam ugaja njih nesebična požrtvovalnost in glej ga spak, posledica je tu; konsorcij se .prelevi iz omejenega jamstva v neomejeno. Širokopotezna akcija konsorcistov ugajala je vsem kava-lirjem in mladim damam. Stvar je prosperirala dovolj časa popolnoma nemoteno.
Tudi zadnjo soboto v preteklem mesecu pridejo kakor običajno dve korijeri. Toda glej, bože čuda veli-koga, mesto brhkih tržačank z bubU kopfi in slokih dam, izstopijo iz kori-jer mrki gospodje, temno oblečeni, različne starosti. Sledijo hladni pozdravi — nervozne gestikulacije. Kaj je temu vzrok? Ali morda prevelika in preveč požrtvovalna delavnost tega konsorcija?
Prišel je dan sv. Tilha, aj nepečeni letoviščarji niso utegnili, da bi prosili in zaupno pričakovali v njegovi cerkvi, da jim pomika, ker morali so domov, morda zato, ker ne pripeka več tako neizprosno solnce po tržaš-:om tlaku?! Ne vem!
»Studiosus«.
PREBRISANI MIRKO. Učitelj: »No,. Mirko pomi* sli malo: Tvoja mama kupijo na trgu za 50 st. repice, za 30 st. fižola, za 20 st. kolerabice in za 1 L. masla, kaj da to?«
Mirko: »Meneštro gospod učitelj!«
EXPED1CIJA RAKESKIH TRIGLAVANOV!
05 TW GLAV K«) ootA K A ko i* .SAM joj—.
IfiV
ličil
, v. sdO.
Čujte! Čujte! kaj podvzeli, drzni Rakežci, veseli. Na »Triglav« se mislijo podati, prvo noč, na Bledu prespati.
Res odpravili so se veseli, na Triglava trnjevo to pot, nahrbtnike so sabo vzeli, če trda predla bo; pomoz, Gospod.
Slavko, Lojze, Tomo, Tone kliče jih vratar kot spale. Že solnce vam za goro klone, hitro! hitro! vsi na vlak.
Skočijo kod blisk turisti, pri pogledu nanje zastane kri; Oblečeni so kod »Futuristi«, vsak v slovo, že roko nam moli.
Jejzes kakšen je naš »ŠIMI« Tone, oblečen je kot morski pajk, pod plaščem vam tišči limone, ako v hribih zrak bo pretežak.
Joj! Naš Slavko ta ga pihne, drži se vam kot sam pezdir, še zadnjič za slovo vam kihne, ker vajen boljših, je... manir.
Podedovana bluza, klobuk, gamaše, vse prav dobro mu pristoja, in nahrbtnik poln je kaše, ker čaka trnjeva ga hoja.
In Tomažek ta ga tudi pihne, vam je odpravljen kot petelin, pripravljen že za vse nevihte, drži vam v roki »respetlin«!
Lojzetu tudi ni kaj reči, samo kislo se drži, pet kokoši dal je speči ima dolgo palco metre tri.
Vlak jih kmalu nam odpiha, nam pri srcu je gorko; ali kdo nazaj jo pribriše? pri misli tej nam je hudo.
Pa pristopi boter Vrabec, in tolaži nas tako; Vsaj oporoko je napravil »Zajec«, potolaženi smo vsi nato.
Čakamo tri dni nestrpni, obvestila od nikoder ni. Drernjamo se vsi na pošti, dokler nas »France« ne spodi.
No, v ponedeljek zjutraj Slavca smo zagledali, pred banko vam stoji ponosno malo puklast se drži.
Pozdravimo ga vsi vese;Il: »Kaj novega? Kako je šlo?« A bledi nam njegov obrazoek, jp.ve, da je bk> precej hudo.
e pa Tone, Lojze, Tomo? pi eni vsi tiščimo v njega, Kaj jaz vem, skomigne leno, na potu izgubila se zalega. Tretji dan jo pa prikuri naša hrabra zaostala četa. Noge pokrite so z mehurji skrokani so, kod bi odprl jim groba
Prestopajo se, kot leseni, ne drži jih več korak, Takoj na pivo k Domiceli potem odkurijo jo spat. Drugi dan se je razneslo, da jih »Triglav« še videl ni. Do Mojstrane so prispeli, pri »Mickah« greli se tri dni.
vrata.
Nova uganka.
Zaka j prešič navadno vedno v tla gleda?
Kdor pravilno odgovori in priloži znamko za 1 liiro (Jugoslovani Din. 3), dobi po pošti »Gorske Pravljice« in bo ob* javljen v prihodnji številki.
SREČA.	i-
Ves prestrašen plane v sobo šofer: »Gospod ravnatelj, nekdo nam je odpeljal avtomo* bil«.
»Za božjo voljo! Telefonirajte vendar hitro na poliqi-jo!«
»Ah, ni več potreba, gospod ravnatelj! Imamo srečo! Ta* koj na prvem vogalu je zavo-zil v zid in razbil auto!«
VI.
I
iiii.rv •,..,;-
Zakon.
•Mož in žena lenarita na di vami. Mož ie ravnokar zaspal. Ženo je objel polspanec. Po zraku jadra muha in šumi...
Začuje se zvonenje, ki pri--liaja od neke oddaljene cerkve..-.. ~ 1	(
Mož zazija, si obleče suknjo in vpraša: »Kaj je to zvon?«
Žena posluša: »To ni noben zvon..< To je muha!«
»Neumnost! to ni nobena muha! To je zvon!«
»Muha je«."	1
»Zvon je!« Oba poslušata. Mož: »Se razume, da je zvon!.... Zakaj neki zvonii?«
Žena: »Bom vendar ločila muho od zvona! Jaz ne slišim nobenega zvona To je muha!«	! ■ ! »Zvon je!«
»Če ti pa rečem, da je muha!«	»
»Za boga, to je zvon! To vendar nii muha!« »Pa je, muha je!« »Zvon je!«
»No pa ne! Pa naj bo po tvojem!«
»Kaij takega! Saj vendar nisem zmešan! Seveda so> zvo« novi, čisto natančno jih slišim!«	n! :! Ll:,!.®' »Muha je!«
»Ko vendar slišim posamezne zvonove!«
»Kaj ti vsega ne slišiš! Jaz slišim samo muho! Zakaj pa naj bi sedaj zvonili zvonovi?«
»Misliš, da moram to ravno jaz vedeti!«
»Magari če se na glavo po« staviš, to je muha!« Oba poslušata. Zvonovi nehajo zvoniti. Tudi muha ne brenči več. Mož premišljuj e: »Taiko dela vedno! Pri vsaki priliki!. Tu kratkomalo nič ne pomaga! Da me še bolj razjezi!... Muha!... Smešno!... Ali nihče bi jo ne mogel prepričati, da ni res. Ona bi ostala pri svoji muhi. Gotovo' je muha, muha je in ostane. In če bi ji zvonili zvonovi tu V sobi, pred nosom;.... bi še zmerom trdila, da je muha.. Če si kaj vtepe v glavo, tega ji ne iztepeš več iz nje. Samo po sebi se razume, da so bili zvonovi.... Da bi se jaz prepiral, če je bila muha!« Zaspi.
In žena si je mislila: »Če bi ne bil ravno moj mož, ga bi gotovo oklufotala. Ta koza! Vedno hoče imeti prav! Ma res. čisto vedno hoče imeti prav. Mora limeiti!... Čisto razločno geta slišala šumeti muho. Seveda, ne, to so zvonovi!... Sedai v temle času!.. Taka koza!... Ali to je vsak dan tako!... Taka kamela!...« Zaspi.
Sanja o muhi, ki zvoni visoko* gori v zvoniku.
Mož sanja o zvonu, ki se mu zialetuje v obraz!
Čisto na lahko prične muha zopet šumeti.
Začuje se oddaljeno zvo? nenje......
ČE NE TAKO, PA TAKO.
Mati: »Karlo, ne smeš se več igrati s pubijem, je preveč umazan!«
Karlo (malo potem): »Pubi,
jaz se ne smem igrati s teboj, pravi malti, da si preveč uma* zan. Ti se pa lahko igraš z menoj, zato ker sem čist!«;
MED PRIJATELJICAMI.
Ema: »Rekel mi je, da ga morem edino jaz osrečiti za celo življenje!«
Ada: »In kaj, ali si ga*odklonila?«
Ema: »Vsekakor!«
Ada: »Res lepo od tebe, da mu tako izpolnuješ njegove želje!«
GORIŠKA MATICA
izda za I. 1925 sledeče knjige:
1.	Evfemija, oglejska povest iz prvega časa krščanstva in druge povesti in črtice. Spisal Carli - Lukovič, Priredil dr. Joža Lovrenčič.
2.	Častitljivi Janez Bosco, apostol mladine. Življenje in delo. Spisal J. Meze. S podobami.
3.	Otroci stepe, narodopisne črtice iz življenja Kirgizov in Turkmencev. S podobami. (Ta knjiga izide kot fakultativna knjiga.)
4.	Smrt pred hišo, roman iz kmečkega življenja. Spisal France Bevk.
5.	Koledar ,.Goriške Matice" za leto 1926, bogato ilustriran, obširnejši in bogatejši kot druga leta.
Štiri knjige samo L. 5.-
riški laški trgovci prisiljeni govoriti iezik »bejži par tam«.
ZAKAJ DEŽUJE?
»No. zopet dežuje!« »Da, pa se ni čuditi pri takem vremenu«. »Pri tako grdem vremenu!« »Tako mokrem!« »Da in tako mrzlo obenem!« »Hm, res mokromrzlo!«
OPRAVILO PRI TELEFONU.
Ce se hočeš razjeziti, pridi v Maribor in vprašal za telefonsko zvezo kamorsibodi. Čakal boš dve, tri, tudi štiri ure, in potem ti bo službujoča gospodična odgovorila: »Se ne dobi zveze«. Potolaži se, dragi prijatelj, kajti tako se ti bo godilo povsod tam, kjer so nas-tavljene pri telefonu gospodične, ki so preveč zaljubljene in pozabijo na vse in slednjič tudi na sebe.
GOSPOD ALKOHOL
je z vsakim prijatelj, pa tudi prepira se z vsakim, kdor ga preveč rad ima. Loti se mladega in starega, majhnega in velikega, revnega in bogatega, pa naj bo ta ženskega ali moškega spola. V nedeljo 30. avgusta je imel v Mariboru precej opraviti in sicer z moškimi, kakor tudi z ženskami. — Prišel je v neko dalmatinsko klet pri Dravi, kjer so bile skoraj same ženske zbrane. Čeravno je bila komaj 10. ura predpoldnem, vendar so bile ženske že židane volje. Ko so zagledale gospoda Alkohola, so ga takoj poklicale k sebi in, kmalu so ga začele objemati. Gospod Alkohol se je nekoliko časa resno držal, a potem se je šalil ž njimi, nakar jim je nabrusil jezike in namazal grla. Ženske, od samega veselja, so začele peti, potem kričati in slednjič klepetati na vse pretege.
Gospod Alkohol jih je potem panal tako, da so pozabile, kako se imenujejo in da so mislile, da so še »ledig« in »fraj«. — Gospod Alkohol je nato našel tri moške, ki so srkali vince. Vsi trije so se predstavili gospodu Alkoholu z imeni Grossmaul, Vielfrass in Trunkbold. Ker je videl, da so vsi zelo korajžni, jim ie zmešal glave, nakar so se stepli med seboj. Gostilničar jih je vrgel vse na cesto. — Gospod Alkohol ie nato spravil vse tri možakarje v »keho«.
Zakai? Zato.
Zakaj so priredili lovci lovsko razstavo v Gorici?
Zato, da bodo ljudje lažje verovali njihovim lovskim bahaškim pripove-dovanjam, kajti resnica je, da poleg lovskih psov ne zna na tem božjem svetu nihče tako lagati kot lovci sami.
Zakaj je igro »Mladi gozdar« v Prvačini prišla poslušat tisočglava množica?
Zato, ker ljubimske igre so najbolj privlačne, če. je z ljubimkanjem združeno še: streljanje, poboji, petje, harmonika, cigani, ciganke, stari snubci z lestvicami, lepa mlada in stara in grda dekleta, nožarji, prefrigani berači, prismuknjeni študentje itd. In vsega tega je bilo v Prvačini na mernike. Popolen kino v slovenščini! Ce bi se ta kino predelalo in zboljšalo, to bi šel po vseh odrih, koder prebivajo Slovenci. Ta kino-predstava se prihodnjo nedeljo dne 13. t. m. ponovi v Prvačini.
Zakaj Godoviški aristokratični In artistični krožek ne priredi letos nobene igre?
Zato, ker je lanski »Brat Martin« tako razgrel nekatera srca, da se še letos kljub obilnemu dežju in hladnemu vremenu niso pohladila. Nekateri so si šli celo v mrzlo tujino hladit od ljubezni razgreta srca.
Zakaj niso držali »Bal« v Rozentalu »ta mladi fanti«?
Zato, ker so imeli »piu piu« pred slabim vremenom.
Zakaj se v Gorici govori več slovenski kot italijanski?
Zato, ker Slovenci iz okolice ne znajo italijanski in vsled tega so gps
Zakaj Gušto hodi »cvilit« z vijo-linom k Bajti?
Zato, ker so se ga na »Štrangi« naveličali poslušati.
TAJNO SPORAZUM-LJENJE.
Gospod Brzel je zopet napravil takozvani »izlet« — pri mizi, polni vina —. ki se je zavlekel tja do pozne desejte ure zvečer. Tedaj je rekel prijatelju Kristelju: »Ti. Kristelj. stopi tjale k telefonu in zakliči moji ženi, da imam še delo v uradu in da pridem bolj poz* no!«
Janez ves začuden: »Ali ne bo zapazila, da ne govoriš ti?«
Brze: »Ah kaj še' Ona sploh ne bo prišla k telefonu, temveč bo poslala služkinjo in ji priporočila, naj posnema njen glas!«
UGANKA.
Panuci: »Ali veš ti. kaj je vedno krajše, čimbolj vlečeš?«
Januci: »Ne!«
Panuci: »Cigara!«
V LEKARNI.
Kupec: »Vi pravite torej, da pomaga steklenliica vaše tekočine v resnici proti kašlju?«
Prodajalec: »Da gospod, do sedaj še nihče ni zahteval druge steklenice!«
ZVITA GLAVICA.
»Včeraj sem rešila nekemu moškemu del življenja«.
»Kako je to?«
»Deset let svojega življenja mi je bil pripravljen dati za en poljub. Jaz sem pa naredila to zastonj«.
SAMOGOVOR.
Postopač je dobil radii tatvine dve leti težke ječe. In govori sam pri sebi: »Kako je uganil ta proklcti urar: »Dve leti garantirano!« je bilo napi; sano na papirčku, kii je visel na uri!«
PRAKTIČEN ČLOVEK.
Razproda ialec časopisov: vTajinstvena, zagonetna stvar. Petdeset žrtev... Petdeset žr* tev!«
Tujec, ki pride mimo: »Dajte mi en izvod! (Pogleda v časopis). Pa saj ni nič poseb? nega!«
Raznašalec časopisov: »Saj to je ravno, ta skrivnostna, zagonetna stvar in vi ste ena-inpetdeseta žrtev!«
©
Poklic,
Ko poklic si bodeš zbiral Kaj v življenju boš postal. Krog se boš oziral Kaj bi si izbral. Če postal bi rad bogat
V	svojemu poklicu Hodi nikdar ne kopat K svaku ne in stricu. Če bt rad bil učenjak,
V	šolo nič he hodi! Misliš biti poštenjak. Le za pečkom bodi! Hočeš imeti slave kaj?
V	življenju in v smrti. Kar k športu se podaj, Boljše ni obrti!
Žoga tam je, eroplatt,
Kolo in avtomobili.
Nikdar bodeš ne bolan.
Te ne bodo drugi ubili!
Zraven postaneš še bogataš,
Dobiš raznovrstne svetinje.
Vsak teden se lahko na luno podaš,
In dobre ti bodo »boginje!«
Ro.
Pisma.
IZ FRANCIJE.
Lepe pozdrave pošiljamo slovenski fantje iz Francije vsem prijateljem, starišem, bratom in sestram in tudi dekletom, onim, ki še znajo čitati slovensko.
Mlekuš Jos. iz Trente; Šule Ris hard iz Čez-Soče; Kveč Jos. iz Trente; Anton Kveč iz Trente; Ivan Kveč iz Trente; Adolf Kveč iz Trente; Anton Kravanja iz §oče.
IZ BOLOGNE.
Slovenski fantje-vojaki, ki služijo pri 4. ženijskem polku v Bologni, sedaj nahajajoči se v Sassu pod šotori, pošiljajo srčne pozdrave svojim starišem, bratom, sestram, prijateljem in svojim dekletom, posebno pa letniku 1906, ter jim želimo da bi se dobro zabavali pri naborih, ter da bi kmalu prišli tudi nam pomagat jesti pašto.
Ko zjutraj prvič tromba zadoni že maršalo z bičem okrog »tend« leti, v vsako dobro not' pokuka kje bi staknil kakšnega lenuha ki mu delo ne diši. Ko pa kakšnega iztakne obsodbo brž mu naredi. * Preč ga pelje tja pod »tendo« (»pržon«)
in jo dobro zamaši.
Stražo pa takoj pokliče
in ji brž povelja da,
da naj ptička dobro čuva,
da pobegnil ven ne bo.
Za gostijo da prinesti
vrček vode in star »panjok«.
Ko pa solnce nanj pripeka
notri težko on zdihuje,
žalostno pa premišljuje
kedaj bo prišel tisti dan.
ko prišel bode spet maršal
in mu prostosti bo dal.
Prišel ie enajsti dan,
mu svobodo maršalo dal
Ko pa revček ven na prosto pride,
v kuhinjo precej zavije,
tam pa kuharja poprosi,
naj mu malo pašte
»Kuh« jrn tudi je skapela«, brž mu pašte naloži, ker je tudi on poskusil kako pod »tendo« se živi.
DoVgan Franc, Stara Sušica; Mila vec Franc, Postojna; Ambrož Franc Slavina; Prinčič Franc, Števerjaii; Krošelj Roman, Št. Andrež; Batistič Roman, Renče; Predeli Marij, Renče; Žnidarčič Feliks, Renče; Arčon Arnold, Bukovica; Pahor Miroslav, Miren; Pahor Jožef. Lokvica; Rov-šček Ivan, Sv. Lucija; Lapajne Viks tor, Idrija; Kovačič Stanislav, SV. Lucija; Markjč Augušt, Soikati; Bak Jožef, Vatovlje; Bencina Alojzij. Col; Čufar Franc, Cerkno: Leban Vin-cencii. Sv. Lucija; Vendramin Rudolf, na Bole; Peric Jožef, Opatjeselo; Gerbas Jožef. Nabrežina; Jerman Ivan, Tolmin; Plinstman Ignac, Idrija; Uršič Franc, Drežnlca; Stanič Mirko, Kanal; Gorjan Karol, Opat^ ieseld:
Rešena uganka.
Polž prepieze 4 metre visok zid v 40 dneh, ali v 960 urah, ali V 57.600 minutah, ali v 3,456.000 sekundah.
PraV so rešili: Čekada Jos., II. Bistrica; Zgaga Milče, NoVO mesto; Romih Jurij, Jelce pri Celju; Kaputi Lidija, Prosek; Poljšak Ivah, Greta pri Trstu; Konjedic Avrelij, Piave; Rodman Stana, Vipava; Kosec JOško, Goričane pri Medvodah; Košič T., Gorica, Via Piccardi 14: Malalan Karol, 11. Bistrica; Roža Josip, Št. Vid; Sancin Meri, Skedenj pri Trstu; Kačič Franc, Sv. Krištof (S.H.S.); Pertot Boris, Maribor: Čekada Miro, Trst; Cotlč R„ Vrhnika.
NAIVNI MIRKO.
Mirko: »Jaz ne maram čisto nič za teto Francko«.
Stara mama: »Zakaj pa ne?«
Mirko: »Zato, ker me je vjedla. Kadar bo umrla, ne bom hotel iti za njenim pogre* bom. Za tvojim bi pa rad šel, mama!«
MALE UGANKE.
V	SOLI.
Učitelj: Kakšne lase so ime* li Stari Slovani? —
Učenec: Sive.
Katera glava nima nosa? — Zeljnata.
Katera žival spominja na lekarničarja? — Koza, ker žre rastline in dela krogljice.
Kakšna je razlika med konjem! in oslom? — Na konju je jezdil že marsikateri osel, na oslu še noben koti i.
Katera žival je zelo utrjena? — Bolha, ki' skače pozimi okrog v srajci.
V	SOLI.
Učitelj: »Koruza, kako pra*
vimo takemu, ki krade?« " Koruza: Molči.
Učitelj: »No recimo, če jaz sežem v tvoj žep in vzamem ven dve liri, kako me boš potem imenoval?« 1
Koruza: »Čarovnik, gospod učitelj«.
V JETNIŠNICI.
Jetnik: »Jaz sedim zato, ker sem poročil pet žensk!«
Gost: »No, kako se počuti* te n-a svobodi!?«
IZGOVOR.
Gospod: »Tega bi ne bil pričakoval, da boste ukradli klobuk moji gospe«.
Sluga: Hotel sem vas samo rešiti iz zadrege.
Gospod: Kako — iz zadrege?
Sluga: Včeraj ste dejali, da ne veste, kaj bi dali svoji ženi za gOd in jaz sem vam hotel pomagati.
• Pravijo, da gospod »Dolfe«, sedanji tajnik na rakovški postaji pridno dela izlete z gospodično »Pavliti-ko«, bivšo tipkarieo pri klubu posto-pačev froti ivanjemu s@lu in nazaj. Namen teh izprehodoV je »Cuk« dolgo zasledoval, ter tudi prišel do končnega zaključka. Imenovana se trenirata na poteh za bodoči sv. zakon.
Pravijo, da je na Rakeku dala gospa »Mara« slovo špediciji »Ševar«, ter vstopila s prvim k rakovškemu poročevaltiefrlii uradu »čuka«, kjer bo opravljala ta izkus.
Pravijo, da je rakovški stanovanj« ski urad nakazal poročevalttemu uradu »Čuka« Acimovičevo barako. »Čuk« se počuti popolnoma zadovoljnega, ker ga zabava oddaljeno sorodstvo: »Kokoške«.
Pravijo, da je Perkotova mama kar s »kareto« »šturmala« na trafiko, da ie prišla do svojega »Čuka na palci«. Ako bo šlo tako dalje, bode stric »Grom« prisiljen, uporabljati »mašingever«, da mu ne podrejo barake.
Praviio, da Firmova Gusti _ hodi vsak petek redovito čakati »čuka« k večernemu brzovlaku. »Čuk« je tudi mislil, da se imenovana gospodična v resnici zanima za njega. Sedaj je pa prišel navihanki na sled. K brzovlaku hodi radi tega, da ednega ljubčka »ekspedira« v Postojno, dru-zega pa pri istem vlaku iz Ljubljane sprejme ter jo mahne z njim na »Ranto in drevu«: O »Gusti«, o »Gusti?« Warum bist Du so kalt?.
Pravijo, da se rra Rakeku Mlakarjev »Ata« strašansko razveseli, kadar pride »Čuk« v vizite. Zdravniški krogi so radi njegovega veselja v resnih skrbeh, ker se tako krčevito .smeja, da mu vsako minuto priteče iz oči pol litra solza.
Pravijo, da ie rakovška »Herrn-gasa« postavljena na glavo. Mica jo je odkurila v Brežice, da se malo »pocajta« ter pozabi na svojega »Don juančka«. Danica je zaposlena z razkladanjem opeke. Prost; čas pa po« rabi za prenos misli in skrbi v Postojno in nazaj. Pod orehi sedi pa Micka, ter vsa v skrbeh čaka, kedaj bode zopet prifrčal »Čuk« iz Mace-donije ter jo obvestil o zvestobi njenega bodočega. Johana se je pa z svojim Janezom odrekla celemu svetu, ter živi v pričakovanju veselega trenutka, da poreče dolgo pričakovani: »Da!!« Polačev Pepe je pa tudi strašansko zaposlen s svojo se-neno trgovino ter »Čukovo« poročevalsko službo, da nima niti čas mu sliti na možitev. Ask jo pa večkrat mahne v hribe na ribe. Naibrže bode privlekel kako morsko deklico še za ta advent. Širni Tone jo pa mahne, kadar je prost, malo »Amorju« v naročje, ter ga ni skoraj nič videti. Da! Da! Vse mine!
Pravijo, da je v Jeličnem Vrhu v »Kraljevi« hiš iurad za zbliževanje mladih ljudi v pare, ki ima svojo fi-lijalko v »Raidi«. Ker pa sama beseda ne izda dosti, urad sestavlja tudi
prostovoljno ljubezenska pisma. Toda gorje tistemu, ki bi takega pisma ne hotel napisati tam, kamor je bilo namenjeno. Kratkomalo se mu pove, da bo o njegovem obnašanju prinesla »Straža« dopis. Dosedaj pa še ni bilo nobenega takega dopisa. Ne ve se, ali dotična uradnica v tem uradu Še ne zna tako dobro pisati, ali še ne zna dosti nemščine, ki se jo jd začela učiti iz knjižice »Nemščina brez učitelja«. Jako dobro bi bilo, da bi si »Čuk na palci« z oreha pri oknu po« noči to ogledal.
Pravijo, da na Banjšicah je neki »Pepi«, ki še je peljal skozi tri občine in iskal »pravico«, da bi omlatil pšenico:
Pravijo, da se neki »poba« z Dolu. Košane jako jezi, ker so mu ljubco v »Čuka« »zabasali«.
Praviio v Št. Vidu, da se je neka K. iz okolice Št. Vida zelo zabavala na javnem plesu na Ložicah z »uno formo«.
Pravijo na Rakeku, da je sklenil Franc Politika sporazum in je razpustil parlament. S tem je bila za enkrat zaključena sezona gostilničarjev in »firkeljcev v bife«.
Pravijo, da se na Rakeku neki Pol-dek zelo vneto pripravlja na izpit iz praktičnega kavalirstva.
Pravijo, da je na Banišicah bil Cuk na palci navzoč, ko se je neka lipova veja še z nerazvitim popjem pretvorila v dobro zrezan snop v obliki takozvane palčevine v sviloprejke.
Pravijo, da v Mariboru se neki živinski trgovec ne obnaša ne po človeški in ne po živinski. In vendar ie posredovalec med živino in človekom.
Pravijo, da v Mariboru vsaki ponedeljek zmanjkajo po trafikah cigarete. To pa zaradi tega, ker ob nedeljah damq vse popušijo. Ob pon-deljkih zmanjkajo t tudi poštne znam« ke. To zato, ker jih dekleta ob nedeljah vse pokupijo, da pišejo svojim fantom.
Praviio, da v Mariboru imajo nekateri Nemci »šarf« na Slovence, posebno pa na Primorce.
Pravijo, da je v Mariboru vino postalo zadnje dni bolj lahko zato, ker je mnogo deževalo.
Praviio, da v Mariboru dobiva neki državni uradnik 7 dinarjev invalidske pokojnine, plačuje pa 21 dinarjev invalidskega davka na mesec.
Praviio. da so v Mariboru vsi tisti strankarji na konju, ki jezdijo. _ Praviio, da v Avstriji. Italiji. Švici, v Nemčiji in na Češkoslovaškem velja vizum za 6 mesecev, v Jugoslaviji ea da pravijo:, »Nema još vremena«.
Praviio v Godoviču. da se je dekliška razstava na »Jernejev©« sijajno obnesla. Okrog šotora, kjer ie Janez prodajal »medena srca«, je kar mrgolelo kratkih kril, globoko spod-rezanih brezrokavnih blus. svilnatih, na prstih in na peti strganih nogavic, »šimi«-črevljev, kosmatih, suhih In debelih beder, da so fantje kar zijali. Prvo darilo, slamnatega možička. je dobila, vsem. posebno pa Čukii dobro znana gospodična Mici. Upamo, da bode na strani ljubljenega možička, kateri ima imenitno službo koruznega čuvaja, kmalu porabila ubeglega tajnika.
Pravijo, da v Ajdovščini poslu'e neka pisarna z dvema brezplačnima u-radnikoma. Dotični šef si lahko mane roke, češ kako dobri ljudje se Ajdovci....!
Praviio pa tudi, da je iz enake službe že izfrčala neka kraljica, ker ni bilo za kino in bonbenčke.
Praviio, da se v Ajdovščini nahaja šofer, ki šofira svoj »Fiat« po ognjišču in uživa pri tem višjo čast kot popreje, ker občuje z odličnejšo go-* spodo.
Praviio, da si hazenašice ajdov* skega športnega kluba med metanjem žoge vtikajo žepne robce v spodnje hlačke, kar je baje bolj »šik« in napredno.
Pravijo, da so Ajdovci v resnih skrbeli, če bo dosedanji »diplomirani« plesni mojster opustil plesne . vaje v bodoči jesenski sezoni.
Pravijo, da se nekdo v Lokavcu zelo huduje nad Čukom, ker ga ta ne pusti v miru in pokoju. (Medtem ko se 011 jezi in. .ie nevarnost, da dobi revež »suho jetiko«, se sto drugih od zadovoljnosti smeje in redi, tako, da obstoja resna nevarnost, da kateri od smeha poči, ko prime Čuka v roko).
Pravijo, da bo Čuk po Lokavcu še brskal in sicer toliko časa, dokler bo njemu prav.
Pravijo, da se govori po Lokavcu že o. dveh dopisnikih v Čuka. (Čuk pa pravi, da ima tam že prav izborno organizirano poročevalsko službo. — Dopisnike pa vendar nujno prosimo, ua pišejo s peresom in samo na eni strani. Če se Vain zdi škoda denarja za papir, vam ga Čuk prinese — zastonj).
Praviio v Ajdovščini, da bi nekdo r'ad zamenjal 50.000 dolarjev, (prist-nih-ameriških — Op. Čuka), a mu je nemogoče, ker tuk. denarni zavodi ne razpolagajo s tolikšnimi svotami. -Pravijo pa, da dotičnik nujno rabi denar, to se pravi: lire ali Din. Kdor bi jih imel na razpolago, naj počaka še nocoj srečnega dolarskega princa tja razpotju cesarske in lokavške ceste. (. >k na palci mu ga pa predstavi).
Pravijo, da je neka »sušačka banka« razpisala službo podravnatelja. Pogoji za vspre'em so sledeči: Ponudnik mora položiti kavcije 50.000 dolarjev (pristnih-ameriških — Op. Čuka), nadalje mora biti »ledik« sta«
nu, sicer pa oboževatel.i ženskega spola, ter se mora že v naprej »obli-i«, da poroči ravnateljevo hčerko. — Praviio, da takih »bančnikov« pri nas ne manjka.
ZDRAVNIŠKI NASVET.
»Ah, gospod zdravnik!« je vskliknila po kosilu mlada dama. »Jaz sem tako nervozna, da moram vsako noč v spanju vstati in se sprehajati po sebi gori in doli. Ali veste ka« ko sredstvo zoper to?«
»O da gospodčna! Raztresi-te zvečer okrog postelje za« bojček malih žebliev!« O POBOLJŠANJU.
Neka dama je nekoč obis« kal a jetnišnico i n se pr ičela pogovarjati z več letnim jetnikom. Skušala ga je spraviti na boljšo pot in ga končno vprašala:
»Pa imate že kake načrte za bodočnost, ko boste prišli iz ječe?«
»O, da!«, odgovori jetnik. »Načrt za dve banki in za en poštni urad!«
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Podžupan v K.: Nismo imenovali nikogar v listu. Če ste Vi prizadet — kar ne vemo — recite: Mea culpa! — Marezige: V »košarijus«, ker brez podpisa! — Jaz, Gorica: Vrag naj razume Vašo »šrifto«. V koš!
Corso verdi „igovski dom"
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov : Ljubljanska banka
Delniška glavnica
CENTRALA Rezerva SHS
in rezerve:	i 11 n i i n VI H	Din'
Din. 50,000.000 L J U P L J A H A 10,000.000
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4%. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naj-
kulantneje.
RnKina avtorizirana DdKJItd sprejema
noseče. - Govori slovensko.
SLAVEC-TRST - Via Giulia 29
Rum Jamaita m °/o L 1150 lit. članica Jajčna krema maršala „ 12.50 „ „
nio
«	M
Jajčni copat
»> ^5.50 „ „
M	»» »»
Vino Jipro" „ 8,- „ „ fino Jassil" „ 8.50 „ „ Vin Jianti" L. 1.-, 4.Z5 in 5.500 ste-
klenica ni vsfeta. Maršala - Vermoulh - Ušli - Spumante -likerji najfinejši - fernef - fiiiter - Žganje
iarna, Trs. Sv. Antona št. I
POPOLNOMA VARNO NALOŽEN
DENAR V JUGOSLAVIJI
i
r. z. z o. z.
v novopreurejenih prostorih v Ljubljani
Mestni trg. štev. 6
sprejema -vloge rta hranilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje
po S"/«,
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka.
Večje hranilne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Trgovina 7 rnrnufakluro
ŠKODNIK ANTON
Gorica - Via Seminario IO - Gorica
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, p revidna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pri semenišču v biši z desetico
trgovec Skodnik Anton, znan povsodi.
H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati
cefiria, oksforda in etamina!
„Sem zadovoljen z blagom !* vsak poreče
in zadovoljnost ključ je že do sreče.
mi

Manufakt ro, perilo, izdelane obiske
po cenah brez konkurence
k v pite pri dobroznani
©
Via Rasteilo 7 - GORICA - Via Rastello 7
Pravim Vam samo to !
Predno kupite šivalni stroj ali dvokolo, oglejte si niojo veliko zalogo šivalnih strojev „Winselmun - Titan" in „A.nker" ter dvokoles dobroznane znamke „Atena". V zalogi imam nad lOO koles na izbiro.
Priporočam šivalne stroje Titan n Anker, kateri so za umelno vezenje in šivanje najpripravnejši. V vezenju in šivanju pouk brezplačen.
Edino slovensko zastopstvo Bianchi dvokoles
Pred nakupom šivalnih strojev in dvokoles, zahtevajte moj brezplačni cenik, v katerem se lahko prepričate, da je blago prvovrstno in najceneje in edino iz nemških tovarn.
Priporoča se stara in dobro znana tvrdka
Elija Čuk
Gorica, Piazza Cavour št. O.
Lastna mehanična delavnica in popravljalnica via Duomo št.
11. Sprejema vsa popravila, katera se točno in po ceni izvršujej0