"Amerikanski Slovenec" 52 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKI. LETNIK (VOL.) LIL Cele trume ujetnikov v Siciliji POROČILA IZ SICILIJE IN DRUGIH BOJNIH FRONT Zavezniški stan v Severni Afriki. — V Siciliji še vedno ni prišlo do resnih spopadov. Ameriška vojska, ki prodira na jugozahodni strani otoka in je v prvih petih dnevih zavzela dve glavni letališči in dve mesti, je imela do sedaj še največ dela, pa je tudi dobila največ ujetnikov, namreč 8,000 v prvih petih dneh. Angleži in Kanadci so v tem času ujeli 4,000 ujetnikov. Ujetnike prepeljejo takoj v Severno Afriko^ Britanska Osma armada pro^a na vzhodni strani otoka proti severu, je dospela že do mesta Catania, prodira pa tudi v notranjost v zahodni smeri. Predvsem hočejo odrezati Sicilijo od italijanske celine. Ves ta čas ni ogromno zavezniško brodovje pri Siciliji naletelo na noben odpor. Osi-šče je poslalo ojačenja skozi pristanišče Palermo, na severni strani otoka. Nemci pravijo, da mislijo Zavezniki napasti še nekje drugje na jugu, ker je poslal general Eisenhower v Sicilijo le del tistih čet, ki jih je zbral v Severni Afriki. General Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniške vojske, je! MORDA TUDI RIMU NE BO PRIZANEŠENO IZGLEDA, DA SO KRŠKI OKRAJ ZASEDLI NEMCI Po naslednjem viru so Naziji pograbili tudi krški okraj in ga priklopili Spodnji Štajerski. — Ali so tisti, ki so se dali zapisati za Slovence, še obdržali svoja posestva? Odgovora ne vemo. VOJAŠKE VDOVE BODO DOBIVALE $60 NA MESEC Washington, D. C. — Dne 14. je odredba o pokojnini za vdove in otroke padlih vojakov postala zakon; predsednik Roosevelt jo je podpisal. Vdove za vojnimi veterani bodo prejemale — brez ozira -pa starost — po $50 na mesec. Prej je bilo tako, da so tiste, ki so bile stare manj kot 50 let, dobivale $38 na mesec, one nad 50 fet pa $45 na mesec. Vdova z enim otrokom bo dobivala po $65 in po nadalj-nih $13 za vsakega nadaljnega otroka. Prej se je pokojnina spreminjala z ozirom na starost otrok. Veteranska uprava sodi, da bodo sedanje zvišane pokojnine stale državo nad štiri in pol milijona že prvo leto več, kakor če bi bilo ostalo po starem. MARTINIQUE, GUADELOUPE NA STRANI ZAVEZNIKOV , Washington, D. C. — Martinique, ki je bil dolgo na sumu kot slab člen verige v obrambi Amerike v Karibejskem morju, ker je bil pod oblastjo višijske francoske vlade, se je te dni pridružil odločno zavezniški strani, ko je prišla na svetlo novica, da je na njem prevzel kontrolo I----- Francoski narodni odbor za osvobojen je. Naš državni urad je naznanil, da je imenovani odbor, ki mu skupno načelujeta generala Henry Giraud in Charles de Gaulle, imenoval za francoskega višjega komisarja Antill-skih otokov Henrija Hoppeno-ta, člana francoskega vojaškega poslanstva v Washingtonu. Dne 14. julija, na francoski narodni praznik, bastiljski dan, je prispel na imenovane otoke in prevzel poveljstvo. Ta sprememba pomeni najprej, da bodo Zavezniki pridobili štiri francoske vojne ladje in 11 trgovskih ladij. Bojne ladje so tri križarke in ena nosilka aeroplanov. Predno bodo PET LET ZAPORA ZA BLEBETANJE London, Anglija. — Vojaško preko sodišče je obsodilo fanta vojaka iz North Minneapolis, Minn., po imenu Pvt. Arthur J. Ingebredtšen, na pet let zapora, ker je razodel podrobnosti nekega novega bojnega letala med pogovorom z dvema angleškima letalcema v pričujočno-sti civilistov. Tako sporoča glavni stan Osme zračne armade Z. D. Fant je bil malo preveč pil in je blebetal iz neprevidnosti, ne iz kakih izdajalskih namenov, vendar ga vse to ni opravičilo. Kar je povedal, bi prav lahko prišlo na ušesa sovražnikovim jogleduhom in tako zmanjšalo učinkovitost teh letal in povzročilo resno izgubo življenj med ameriškimi četami. o- JUGOSLOVANSKI GERILCI ZAVZELI MESTO London, Anglija. — Jugoslovanska vlada v zamejstvu poroča, da so jugoslovanski gerilci v vzhodni Bosni vzeli Nemcem mesta Zvornik ob reki Drini. Pri tej priliki so dobili tudi i veliko zalogo municije. t ' • št? RAZNE NOVICE IZ NASE DOLGE VASI CHICAGE Chicago, III. — Prva novica je dobra. Prihaja iz Chicage in Washingtona obenem. ChiCaške klavnice in washingtonski OPA zastopniki nam obljubljajo, da nam čez teden dni ne bo treba več stradati govedine, ker jo bd za vse dosti na razpolago. Klavnice so dobile te dni veliko zalogo goveje živine, ki jo koljejo vsak dan, kar najbolj hitro morejo. Samo v ponedeljek so na pr. zaklali 18,000 juncev. To meso bo na prodaj ne prej kot prihodnji ponedeljek, ker vzame celi proces kakih 7 dni. Mestni odbor se je končno zaMrel, da dobi južna stran Chicage boljšo pitno vodo, kakor je zdaj. S 35 proti 7 glasom je odbor odobril kontrakt za $954,000 za napravo dveh do- Firr Victory ee 3mt B. S.0EFENS RON h! S I AMP! amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, GOLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH BUY IRITM •TAT« A«* [SIAMPf KUPUJTE VOJNE BONDEI STEV. (NO.) 119 CHICAGO, ILL., PETEK, 16. JULIJA — FRIDAY, JULY 16, 1943 j sam prišel pogledat, kaj delajo njegovi vojaki v Siciliji. General Patton vodi Sedmo amer. armado in se sam bojuje v prvih vrstah, general Alexander se je tudi zglasil v Siciliji. Na ruski fronti gre bolj počasi; Nemci ne morejo naprej, nazaj pa tudi ne gredo radi; baje jim je sam Hitler šel dajat korajže. V pacifiškem okrožju bodo Japonci vsak hip izgubili Mundo. Ob kitajski obali so naši bombniki potopili tri japonske ladje z zalogami. Na severu so naši zopet trikrat obstreljevali otok Kiska. Angleški in ameriški letalci razbijajo nemška letališča in tovarne za letala, posebno pa so te dni obdelovali nemško mesto Aachen, silno važno železniško križišče, skozi katero mora iti vsa nemška vojna zaloga nwoenjena za francosko in tJel-?ijsko obalo. mogli Zavezniki vse te ladje uporabljati, jih bodo morali dati popraviti in prenoviti. Domnevajo tudi, da bo zavezniška blagajna pridobila blizu 300 milijonov dolarjev v zlatu, ki so jih prinesli na Martinique, ko je padla Francija. Toda naš Vojni urad ni nič izrecno omenil o tem. Ta sprememba-pa bo tudi v neposredno korist imenovanih otokov, ker bodo Z. D. zdaj tam prenehale s svojo blokado, tako da bodo mogli prebivalci na otokih Martinique in Guadeloupe zopet prosto uvažati, v prvi vrsti hrano. Sicer so pa Z. D. že poslale zdaj tja ladje, obložene do vrha z vsemi mogočimi dobrimi stvarmi. datnih edinic, ki bodo preceja-le vodo na koncu 79. ceste. Zastopnik za javna dela, Oscar Hewitt, je izjavil, da mora biti to delo izgotovljeno v 400 dneh; tako se glasi pogodba. Domalega vsi naborni uradi v Chicagi pi-avijo, da so izčrpali zalogo samskih moških in da zdaj kličejo poročene,,moške k vojakom, med njimi tudi take, (Nadaljevanje na 6. str.) i KRI2EM SVETA — Buenos Aires, Argentina. — Ramirezova vlada je te dni razpustila 8 argentinskih organizacij, ki delujejo na strani i Zaveznikov, ter neko veliko j unijo in neki veliki klub, ki sta delovala v prid Osišča. Domnevajo, da se je vse to zgodilo zato, ker so te organizacije dajale potuho komunistom, ki jih hoče omenjena vlada iztrebiti iz Argentine. — London, Anglija. — Medtem ko se v ostali Evropi rodi vedno manj otrok, se jih je v j Angliji rodilo v prvih treh mesecih tega leta 171,819, to je več, kakor v katerih koli drugih treh mesecih zadnjih 15 let. — London, Anglija. — Ena sama grška ladja rušilka je zavzela mesto Augusta v Siciliji, ki šteje normalno 17,000 prebivalcev, zdaj pa so n&šli tam samo eno osebo. Ko je bilo mesto obstreljevano iz morja, so vsi drugi pobegnili. — Scott Field, Ilk — V tu-kajšno radio šolo za letalce hodijo zdaj tudi francoski letalci, ki so jih poslali sem iz Severne Afrike, da se pri nas izvežbajo v radio občevanju. ---Moskva, Rusija. — Na ruski fronti so Nemfci začeli rabiti na stotine velikanskih topov, ki so spredaj zavarovani z 8 inčev debelo jekleno ploskvijo, ob straneh pa s 3 inče debelima! ploskvama. Ta top ie silen in ga je težko ustaviti, kljub temu pa so jih Rusi zadnje dni razbili več sto. — Zavezniški stan, Sicilija. — Zavezniki so zajeli že na tisoče italijanskih vojakov, pa tudi precej nemških vojakov in častnikov vmes. Italijanski so oblečeni kakor kakšni postopači, Nemci pa so umiti in obriti, ter lično oblečeni. Nemški ujetniki so sami zase in nočejo imeti nobenega opravka z italijanskimi, kakor, da bi bili ti garje vi. * . KAKO SE GODI NAŠIM ■ VOJAKOM V SICILIJI- Zavezniški stan, Severna A-frika. — Del južnega obrežja, ki so ga Amerikanci zasedli v Siciliji, je podoben kalifornijskemu. Zelenjave in sadja je tam kolikor kdo hoče. In naši fantje so se hitro udomačili. Za eno samo cigareto si lahko kupijo veliko sočno bučo (water melon), zraven pa še pol ducata okusnih malih buč (cantaloupes). 2e prvi dan so si kupili kravo, ker jim je bilo dolgčas po amerikanskih hamburger sendvičih. Tisti večer so jih imeli zadosti, in napravljeni so bili iz resnično svežega mesa. V mestu Licata, na primer, so se domačini v svoji radovednosti zbrali okrog naših vojakov in so se prav prijazno obnašali, kakor bi hoteli reči: Kaj ste pa delali, da niste prišli že prej! o- TATOVI ZADUŠILI KOKOŠI S PLINOM Kankakee, 111. — Na farmi Ed Simpsona blizu mesteca! Manteno, 111., so tatovi s stru-l penim plinom zadušili okrog 500 kokoši. Kakih 450 so jih odnesli, 46 pa so jih pustili za seboj. Tako poroča policija v Kankakee. Sedaj na patološkem oddelku Illinois univerze raziskujejo, če je'ta plin škodljiv za ljudi, ki bi jedli te kokoši. -o- SLOVENSKI GERILCI POBIJAJO ITALIJANSKE ČETE London, Anglija. — Po jugoslovanskih virih so se te dni ostro spoprijele fašistovske čete in slovenski gerilci v "severovzhodni Italiji" med- "Trieste" in "Caporetto". En sam spopad je trajal celih 24 ur in je stal Italijane 60 mrtvih. V nekem drugem spo-j padu pa jq^bilo ubtiih 80 Itali- j janov. -o- Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor ra kakor je močno nase katoliško časopisje. Nasilno ponemčevanje Slovenije Budimpeštanski list Pestei Lloyd, ki izhaja v nemškem jeziku, jjoroča dne 13. aprila c "preureditvi" z e m 1 j i š čnih ! kn jig na Spodnjem Štajerskem, i Iz tega poročila je razvidno, da nameravajo Nemci, ki so že razlastili — to je, oropali — na desettisoče slovenskih posestnikov in odgnali v suženjstvo skoro 200,000 Slovencev, še enkrat natančno pregledati dosežene rezultate in nadalje-jvati konfiskacije. Besedilo tega članka je naslednje: "Uvedba novih zemljiščnih knjig na Sp. Štajerskem" "Madžarski minister zunanjih zadev opozarja madžarsko javnost potom časopisja na ; razglas, ki je izšel v 'Grazer ItagesposT od 6. marca 1943, (ki naznanja, da bodo zem-ljisčne knjige v SPODNJE-ŠTAJERSKIH OKRAJIH KRŠKO IN TRBOVLJE (podčrtal urednik) preurejene. "Posestniki nepremičnin v : teh okrajih morajo prijaviti svoja posestva v teku šestih tednov, ki slede 1. marcu, in predložiti uradu komisarja za civilno upravo svoje lastninske dokumente. "Poleg svojih zakonitih posestnih listin morajo prijaviti posestniki tudi svoje ime in svojo NARODNOST (podčrtal urednik). "Kdor ne bi pravočasno prijavil svoje posesti in oddal zahtevanih podatkov, izgubi vse svoje lastninske pravice in po j 31. decembru 1944 ne bo mogel zahtevati nikake odškodnine." * -o- Srditi odpor jugoslovanskih gerilcev s New York, 6. julija (United Nations Information Office). — Jugoslovanski gerilci — o katerih smo že poročali, da so prebili tri zaporedne linije nemško - italijansko - ustaško -bolgarskih čet — so z velikimi silami začeli proti-ofenzivo v Hercegovini in vzhodni Bosni. Na ozemlju vzhodne Bosne so zasedli gerilci štiri kraje in sicer, Vlasenico, Srebrnico, O-l lovo in Han Pijesak. Srebrnica; je važno središče lesne industrije. V Sloveniji so gerilci napadli dva vojaška vlaka in uničili več lesnih žag, ki so delale za Nemce. Celokupne izgube jugoslovanskih gerilcev v peti ofenzivi "uničenja", katero je osišče poskusilo v teku mesecev maj in junij, štejejo 2,000 mrtvih in ranjenih. V teku te ofenzive je osišče — v cilju, da orftemogoči domačemu prebivalstvu Hercegovine in vzhodne Bosne podpiranje gerilske akcije — kratko in malo vse civilno pre-1 bivalstvo deloma pobilo, deloma pregnalo. Izgnanci so mo- rali v koncentracijska taborišča, katera so Italijani uredili • pred nedavnim časom — sedem . teh taborišč so pripravili samo > za deportirarfce iz Črne gore. t V enem samem taborišču v Ka-, vaji se nahaja 5,000 Črnogor-, cev, dočim jih je 6,000 v Bu-, realu in na Baru. Štiri taborišča so odprli na albanskem ozemlju, toda koliko je tam interniranih, ni znano. Imena nekaterih nacističnih pooblaščencev na Gorenjskem Posneto iz ljubljanskega Jutra od srede, 16. marca 1943. (V izvirnem besedilu) Okrožno delovno zborovanje v Kranju je bilo sklicano nedavno. Okrožni stavbni vodja Pistotnig je pozdravil okrožne-HBTtf'Voifjo Kussa in komisarične-ga deželnega svetnika Albrech-ta Mickelza. Okrožni prosve-tar Werner Lilling je predaval 9 večni Nemčiji. Po predavanju dr. Schreyer-ja je okrožni vodja izročil trem tovarišem kolajne za ljudsko nego. Imenovani so bili: Fr. Biber za krajevnega vodjo na Jezerskem, Ludvik Kloesch pa v Kranju; Obereder za predsednika okrožnega sodišča v Kranju, Pototschnig za krajevnega vodjo pri Sv. Križu, Seschko pa v Naklem; ravnatelj Pavel Schmid za okrožnega tiskovnega vodjo v Kranju, Schwandt-ner pa za okrožnega propagandnega vodjo glavnega urada v Kranju. Dalje so bili imenovani za krajevne voditelje: Schwenig v Črnučah, Straus v Selcah in Stiasky v Sori." -o——. Izpred vojnega sodišča (Posneto iz Bazovice, št. 68 z dne 23. maja 1943.) Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti: TOMCU VALENTINU, sinu Franca in Frančiške Gregorič, rojenemu v Podložu 7. II. 1916, tam bivajočemu, nahajajoče-mu se v zaporu. Obtožen je bil zločina, ker je od junija 1942 . bil član prevratne družbe Osvobodilne fronte in je pripadal vojaški organizaciji te združbe in ker je v omenjenih okoliščinah posedoval in nosil orožje brez dovoljenja. Iz teh razlogov je sodišče Tomca Valentina spoznalo za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsodilo na skupno kazen DOSMRTNE JEČE. Pogled na Rim z baziliko «▼. Petra in delom Vatikana. Muzzolini in njegovi oprode kričijo, da mhce ne sme bombardirati Rima. Če ga res ne bodo. je pa spet drugo vprašanje. Uradni zastopnik Kraljevih letalskih cet (RAF) je pred kratkim izjava da morajo Italijani takoj prenehati i vsemi vojnimi delavnostmi v tem mestu, če hočejo, da ne postane vojna tarča. Stran 2 AMER1KANSKI SLOVENEC Petek, 16. julija 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Zihaja vsak torsk in p«i«k. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cerm&k Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto_______________________________$4.00 Za pol leta__________________2.00 Za četrt leta ________________________ 1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto__________44.50 Za. pol leta_______________i______2.25 Za četrt leta_____________________1.50 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America* Established 1891 Issued »very Tuesday and Friday. Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phoner CANAL 5544 Subscription: For one year----------------------------$4.0C For half a year __________________2.0C For three months------------------- 1.25 Chicago. Canada and Europe: For one year__________ ________$4.5C For half a year__________________2.2f For three months ______________ 1.5( POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana tasa naročnina« Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisniki so protoni, da dopise pošljejo vodno malo preje, kakor zadnje ure prodno je lisi zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do potka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do sredo jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo no vrača. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ ZAKAJ RUSIJA NE PRIZNA FRANCOSKE ADMINISTRACIJE V AFRIKI? V Moskvi ne sedijo pri vladi nobeni bedaki, ampak zelo premetene osebnosti, ki se ne dajo nikomur vleči za nos, kakor so se to kaj radi pustili bivši slabiči ruski carji. In v tem je baš vsa sreča za Rusijo. Pri mirovni konferenci, Če kaj posebnega ne pride vmes, bo imela Sovjetska Rusija precej besede, če ne vodilno besedo, kar se tiče vsaj vzhodne in osrednje Evrope. Nemce že sedaj stresa mraz ob sami misli na to. Zato so se te dni začeli ponovno zaganjati v Ruse, da bi jih štrli, ali vsaj oslabili. Uspeli ne bodo. Tudi če se Rusi ponovno umaknejo za par sto milj, to ne bo pomenilo poraza za Ruse. Rusi imajo zemlje več ko dovolj in umik za Ruse prav malo pomeni. Ravno obratno, čim globokejše bodo Nemci zašli v ruski svet, toliko bolj bodo na zadnje tepeni. ;t«l»M«»««tHt»l***tt«MH«»ll*N4Mt«MilHMtHMM«*M«MI»H«M*MMM(^ VSESLOVANSKI SHOD V DETROLTU. Detroit, Mich. Vsi Slovenci v Detroitu in okolici ste vljudno vabljeni, da se udeležite vseslovanske-ga shoda, ki se bo vršil v nedeljo'18. julija ob dveh dopoldne v Key worth Stadiumu. Na programu bodo različni govorniki in sicer mestni župan Hamstranak, iz Pittsburg-ha sodnik Blair Gunther, iz New Yorka Brig. Gen. Clancy in Cap. Cumokoff, iz Chi-cage Joseph Martinek od Ce-hoslovaškega narodnega sveta, iz Mich. Frank Izbey in Pat Quinn. Nadaljni govornik iz naše naselbine bo naš jugoslovanski junak ameriške armade Corp. Jakšič, ki se ravno nahaja na dopustu; o njegovih junaških delih so že pi sale razne ameriške novine. Na tem shodu nam bo dana prilika, da ga bomo slišali o-sebno. Tudi iz naše slovenske metropole CleveLanda je bil povabljen naš rojak župan Lavše, ali v _ svoji brzojavki, katero nam je poslal, nam želi največ uspeha in pravi, da mu je jako žal, ker se ne more udeležiti t^ga shoda. Druga oseba, ki je bila povabljena, pa se ne more udeležiti, je naš podpredsednik Henry Wallace. Posebno pomemba točka na programu bo, ko bodo krstili vojaški tank na ime "Slovanski tank." Ta tank mora biti plačan samo z bondi, katere bodo kupili Slovani, in sicer v času od 18. junija pa do 18. julija. Toraj pozor vsi! Kdor je kupil bonde v tem času, bodisi v tovarni ali na banki, naj si prepiše njihove številke in jih prinese na shod, ali pa, 1 ako pride v dotiko z osebo, ki ima za to pripravljene listine, naj tako listino izpolni. Kdor pa želi kupiti bonde na sho-I du, to tudi lahko stori. Na shodu bo tudi mogoče i darovati kri za naše vojake. I Prva oseba, ki bo darovala kri, ba mati korporala Jakši-■ ča. Sledil ji bo George Pirin-! sky, tajnik IVfichiganskega slovanskega kongresa. Namen tega shoda je, da pokaženo predsedniku Roose-veltu, da smo ameriški Slovani pripravljeni pomagati z vsemi močmi, dokler ne bodo naši sovražniki poraženi. Slovenci, sedaj pa na delo! | Kdor lahko kupi bonde, naj to stori. Kdor si misli, da lahko daruje kri, naj se prijavi takoj. Zapomnite si, da se shod vrši to nedeljo 18. julija ob 2. uri popoldne v Keyworth Stadiumu, n^ koncu Roosevelt u-! lice in Jos. Campan. Frank Hresc&k, predsednik postojanke št. 1. SANS. -O-rjr NOVICE IN ODMEVI. Joliet, IU Koncem minulega meseca je nastopilo vroče poletje. Spomladi letos sploh niti imeli nismo veliko, kajti so bile še začetkom minulega meseca vrhnje suknje še v, vsakdanji rabi. Šele kresne dni je vročina nastopila, pa se je morala kmalu umakniti burji, ki je privihrala iz severozapada in pognala živo srebro v top-lomerjih iz okoli 100 nazaj na 44 stopinj, kar je bil rekord za praznik sv. Petra in Pavla. Karnival v korist naše cerkve se je pričel minulo nedeljo in se nadaljuje vsak - dan skozi ta teden. Zaključen bo prihodnjo nedeljo. Kdo bo dobil vojno obveznico za tisočak? Minulo nedeljo sta obhajala zlato poroko znani g. Matevž Bučar in soproga. Dne 4. julija je imela Zveza naših društev svoj vsakoletni piknik v našem farnem Parku. Istočasno se je vršil shod za pomožno akcijo. Prireditev je vodil Mr. F. J. Wi-dec, predsednik Zveze. Na shod sta prišla tudi Mr. Kristan iz Cfev&htnda in Mr. Cankar iz Chicaga. Prireditev s« je prav dobro obnesla. Dobiček je namenjen za najbed-nejše med bednimi v stari domovini. Koncem minulega meseca so v severnem Mišiganu obhajali stoletnico Baragovega prihoda na Severni polotok. Ude-žila se sta tudi naša župnika. Smrtna kosa. — Tekom minulega meseca so umrli sledeči: Anton Baudek, star do 68 let, 15 Stone St. Tukaj je bival do 50 let. Poleg soproge zapušča tudi več sinov in hčera. — Thomas Ivanšek, star do 50 let, bivajoč na Marble St. Bolehal je dalj časa. Bil je rojen v našem mestu in ožji sorodnik onih Ivanškov na Krupi pri Semiču, ki so pred 40. leti ubili semiškega 'Hudiča" in bili na okrožnem sodišču v Novem mestu oproščeni. Zapušča ženo in pdr otrok ter brata. — Obesil se je v svojem hlevu znani Anton Rački, bivajoč na Harrison St., star 78 let. Teden prej se je vrnil iz umobolnice. Poleg žene zapušča par vnukov. — Umrl je tudi znani Martin Pa-pesh, star 56 let, bivajoč na Vine St. Vsem prizadetim naše sožalje, pokojnim pa večni mir! Naši vojaki napredujejo. Poleg stotnikov (Captains), poročnikov (Lieutenants), sar-žentov, korporalov in drugih obojega spola, imamo zdaj tudi našega majorja, ki se i-menuje John Stublar, čigar o-če istega imena biva že dolgo let na tukaj sni Douglas St. Ta sarža ga je doletela nekje v Calif orni j i minulo jesen, pred-no je odpotoval v Afriko. U-pamo, da se skoro pojavi kak naš general ali pa admiral. Lt. John A, Zelko je bil te dni prestavljen iz> Chicago i i Aircraft posadke v okolico Wa-shingtona, D. Č.; H. Zalar, M Rogina in Jos. F. Pire pa sc avanzirali za por.očnike (sha-ve-tails). Atta boys! DOGODKI i i Hod Slovenci p4 AmerikL Smrtna kosa So. Chicago, 111. — Tukaj je v soboto 10. julija ob 3:30 po- , poldne izdihnila svojo dušo Mrs. Mary Golob iz Ave "M", soproga naročnika Am. Slovenca, dobra faranka cerkve Sv. Jurija in dobra katoliška ženska. Tukaj zapušča žalostnega . soproga Johna, štiri sinove in eno hčer, eno hčer pa v Cleve-landu, sestro Mrs. Lončar v Chicagi, ter več daljnih sorodnikov, prijateljev in znancev. Stara je bila 69 let. Pogreb se je vršil v sredo 14. julija iz cerkve sv. Jurija. Blagi pokoj-nici naj sveti večna luč, žalujočemu soprogu in drugim prizadetim pa izrekamo iskreno sožalje. R. I. P. Poroka Chicago, 111. — Slovensko dekle Angelina Potokar, 1807 W. Cermak Rd., hči naših naročnikov Franka in Jennie Potokar, in Vernon Franklin sta bila pred kratkim poročena. Ženin je v službi Strica Sama v Iowa Cityju, Ia., kjer obiskuje vojaške tečaje kot kadet. — Obilo sreče! Obiskala sta nas Chicago, 111. — V ponedeljek sta se zglasila v našem uredništvu milwauska rojaka Mr. Joseph Koren in Mr. Frank , j Gershak ter si pri tej priliki tudi ogledala našo tiskarno. Za . prijateljski obisk se obema zahvaljujemo. ■i • - r :> Rojak umrl t Chicago, 111. — Dne 12. ju- - jlija je bil s pogrebno sv. maše i v cerkvi sv. Štefana pokopar > na St. Mary's pokopališču ro . jak Frank Volk, doma iz Su ' horja pri Košani (blizu Trsta). - Star je bil 58 let, v Ameriki pa - je živel okrog 30 let. V Ameri- - ki zapušča enega brata, dva pa » v starem kraju. Poslana prek morja Pueblo, Colo. — Miss Pauline Erjavec, hči Mr. in Mrs. John Erjavec, izučena bolniška strežnica, je prva naših Slovenk pri mornarici, ki je bila poslana prek morja, da bo stregla ranjenim vojakom. Želimo ji, da bi bila srečna v njenem požrtvovalnem delu in se zdrava povrnila nazaj. Bog Te čuvaj, Pavlina, in Mati iBožja! — J. M. Pionir Joseph Germ umrl Pueblo, Colo. — Zadnje dni smo ga spremili k večnemu počitku. Pokojni je bil 81 let star, v Ameriki je bil 53 let in je bil stric Mr. John Gerrau, gl. predsedniku KSKJ. Bil je tudi usta-novnik naše fare in ustanovnik ^Društva sv. Jožefa, št. 7 KSKJ. Naj v miru počiva in naj mu bo ohranjen blag spomin! — J. M. K vojakom Pueblo, Colo. — Služit Strica Sama sta odšla te dni Stan-ey Miklich iz 706 Topeka, sin Mr. in Mrs. Frank Miklich, ki imajo zdaj dva sina v armadi, in Edward Lesar, sin Mr. in Mrs. Louis Lesar, ki imajo zdaj tri sine v armadi. Edward je štiri leta hodil na kolegij, zdaj bo šel pa še v armadne šole in bo gotovo še dosti napredoval. Bog daj obema tema srečo in zdravje, da bi se srečno vrnila, kakor tudi vsem našim fantom pri vojakih, ki jih je blizu 400. — J. M. Na operacijo '' * Pueblo, Colo. — John Kaste-lic Jr., «in Mr. in Mrs. John Ka-stelic, je srečno prestal operacijo. Vsi prijatelji mu želimo, da bi kmalu okreval. — J. M. Srčna kap Pueblo, Colo. — Nagle smrti je umrl Mr. Louis Erjavec na Wabash. Zapušča ženo, rojeno Merhar, dva sina vojaka in eno hčer. Ostalim naše sožalje, pokojnemu pa naj sveti večna luč! — J. M. , Novi grobovi Cleveland, O. — Dne 9. t. m. je naglo umrla med umivanjem oken, zadeta od kapi, Terezija Milič, roj. Hozijan, stara 54 let in doma iz Čerešnovcev v Prek-murju. V Ameriki je živela 31 let in tukaj zapušča moža in pet sinov. — Istega dne je v bolnišnici umrl John Lavrič, star 61 let in doma z Velikega vrha pri Blokah. V Ameriki je bil 38 let in zapušča ženo, sina, i brata in sestro. zadnje prireditve, zatorej naj vsak, ki še ima za plačati vstopnice ali kaj drugega, STORI TO TAKOJ. Obenem se naj tudi TAKOJ predložijo računi, ki morebiti še niso plačani. Ni-tkar ne odložiti do seje. Vsled sklepa zadnje seje smo pristopili k Slovensko A-meriškemu Narodnemu Svetu ■ — SANS — in smo dobili št. 60. Tudi o tem bomo sklepali na prihodnji seji, zatorej se naj udeleži vsak odbornik in zastopnik. Rodoljubni pozdrav, John Gottlieb, tajnik. ' -o--i " VABILO K FARNI SEJI La Salle, IU. Za nedeljo 18. julija 1943 so vsi Slovenci in Slovenke v La Salle vabljeni k farni seji, in ravno tako tudi Vi oglesbiški Slovenci; tudi Vi pridite med nas, ker nam veliko pomagate po svojih močeh. Slišali bomo podrobno poročilo. in bomo dobili v roke tiskan RAČUN in poročilo, koliko smo že skupaj in posamezno vplačali na dolg pri cerkvi. Naš sedanji župnik, Rev. Štefan Kassovic, se zelo trudijo, ravno tako pa tudi kapetani in kapetanke, da bo letos lepa svota tisočakov izplačana na zastareli dolg.: *■ . • * ? ' Vabimo tudi ves Cerkveni pevski zbor, da se domenimo eno ali drugo, pa tudi veselo zapojemo. Zdaj imamo^novegaf župa-la. V mestni zbornici so pi- 1 kri izrazi na redu, odkar je bil naduti policijski načelnik Fornango (muzelini) po županu odstavljen. Gospodarski napredek. Poroča se, da je Mr. F. J. Go-jpodarič (Cookie) v družbi svojega šefa kupil znani Woodruff hotel. i v "V slogi je moč!" pravi P pregovor. Ko je avstrijski ^ predstolonaslednik Oton, ki 8 boravi v Ameriki, pred ne- c davnim dobil dovoljenje za u-,^ stanovitev avstro-amer. legijo- 3 na in je že vežbal, so slovan- s i ..... A e ske organizacije sirom Ame- j rike protestirale. Konec kon- ^ ca je bil, da so njegov legijon i brezpogojno razpustili. Že < kaj izda, če se pravočasno j dvignemo. ( Ali je člankarju čikaškega } lista "The Sun" W. N. Fodor- « ju, ki je dolgoleten prijatelj < ir;acfižarskih mdigotcev, zlasti -pa zloglasnega laškega gro- j fiča Sforze, kaj zaupati? Taki kaj radi tihotapijo in mol-zejo na vseh krajih. ( Kje ,je Hitler. 2e deveti mesec ni za njim niti duha in ne sluha! Zadnjič je baje držal govor dolgi dve uri še novembra, potem pa še 13 minut februarja, kar je sploh neverjetno. Vsed tega imamo opravičen sum, da je Hitler že davno zaprt v kaki opičji kletki, ali ga pa belcebub že obrača na ražnju v peklenskem breznu. Da bi on že deveti mesec nič ne besnel v javnost, je naravno neverjetno. Se bo videlo, če prav sumimo ali pa ne. j Vederemo. Deset sinov ima že na vojski pa je pred nedavnim povila petnajstega. Marsikdo se je čudil, ker ji je ime Mrs. Dy-, kes. Ko pa se je poročalo, da . je bila rojena na Poljskem, se . nihče ne Čudi več. .j' Nov dohodninski davek (20 . I proč.) je stopil v veljavo. . j Margeitthau (Zgodnjarosa) . najde črvičke, če mora razkla-ti kozje rožičke. On zna. Raz-, ni skopuški bogatini, prefri- - ganci in gulikože bodo zdaj še . bolj zbogateli, a revnejši sloji . pa bodo še bolj siromašni. Prvi bodo lastovali vse premožen-. je, zadnji pa kopice otrok, ki . so pa še največje bogastvo. > Končno naj čestitamo "A-; mer. Slovencu", da je postal ; dvotednik in mu želimo tem- - boljši obstanek na mnoga le-r ta! i ' Naročnik. 1 -o- - ALI SO OPICE ČLOVEKU i PODOBNE? 1 Cleveland, 0. Ne bi se oglasil, ker sem " precej zaposlen ravno sedaj. Toda pred kratkim sem bral c članek v Amerikanskem Slo-7 vencu, ki ga je urednik začel 1 z naslovom "Ali so opice Člo-1 veku podobne ?" G. urednik, kaj so Vam ven-? dar opice žalega storile, da ste * jih tako ponižali in žalili? Sa-" mo poglejte na razliko: O-1 pica nikdar ne napoveduje - vojske. Opica ne mori vse - vskriž, ne spušča groznih bomb izpod neba na druge • opice, katerih morda nima ra-»* da. Opica ne mori s plinom, - kot dela človek. Opica ne la-1 že čez druge opice, ampak ži-J vi z enakimi v miru in slogi. Vse to nam kaže, kako ve- - lika razlika je med človekom in ) opico. Človek iznajde velike i reči, ki jih potem rabi za po-? končevanje sebi enakih in - svojega lastnega dela. Člo- - vek laže Čez bližnjega, ga so-i vraži in mori, ne samo v sa-. moobrambo, ampak gre na-i ravnost na lov zoper bližnje- - ga, in kadar ga ujame, ga ne - samo umori; v slučajih ga na-. ravnost trpinči in se naslaja 5 na mukah bližnjega. Ne, g. urednik, take opice ; niso. V tem ste pa opice že premočno žalili. Kadar pa bo človek toliko civiliziran in toliko pameten, da bo živel v miru z bližnjim, kakor dela opica, potem bo prijazno na | svetu. Pa pozdravljeni! J. J. O. -0- MR. MARCHAN OBJAVLJA DESETLETNICO PRVE JUGOSLOVANSKA RADIO URE V AMERIKI. Chicago, 111. V nedeljo, dne 17. oktobra letos bo proslava prve Jugo-' slovanske Radio ure v Ameriki, ki jo vodi njen direktor Mr. George Marchan. S to objavo apelira že sedaj Mr. Marchan na vse Jugoslovane, naj se za to proslavo pripravijo, ker bo ena najlepših. Vsak naj rezervira nedelje 17. oktobra že v naprej in sc gotovo udeleži te proslave. Več o vsem bo o tej proslavi itak še obljavljeno. Jugoslovanski radio že deset let zabava Jugoslovane v Ameriki in zasluži, jfla se ga za 10-letnico spomnimo vsi na tej veliki proslavi. Toliko za danes, za prvo objavo. -o- SEJA JPO-SS, PODR. ŠT. 8. Chicago, 111. Prihodnja seja podružnice št. 8, Slovenska Sekcija JPO, se bo vršila v ponedeljek 19. julija v Tomažinovi dvorani, 1902 West Cermak Rd. Priče-tek ob pol osmih zvečer. Na tej seji bodo podani računi k — m Ko se je v Afriki komaj dobro sestavil francoski upravni odbor, ki naj vlada francoska posestva v Afriki, in so istega priznali v Londonu in Washingtonu, so nekateri politični opazovalci in komentatorji že začeli popraševati, zakaj ni uradnega priznanja tudi iz Moskve glede francoskega upravnega odbora v Afriki. V Moskvi so odgovorili kratko, da Sovjetska Rusija ima svoje razloge glede tega. Odgovor je bil zanimiv, ker je omenil, da so razlogi zato, ni pa povedal, kakšni so ti razlogi. Kakšni so ? Te dni pa je odgovoril neki češki člankar v londonskem listu "Mirror" na taka popraševanja glede Sovjetske Rusije in pravi, da je Rusija s svojega, kakor tudi z vseslovan-skega stališča popolnoma na pravem mestu, da se glede Francije zadrži, kakor se. Ne sme se pozabiti, pravi član- j kar, ki ni podpisan s polnim imenom, kako nerodno in kla-verno se je zadržala Francija, ko se je dogodila sramotna monakovska kupčija, ^ Je bila Čehoslovaška sramotno izdana in prodana radi bojazljivosti in strahopetnosti francoskih voditeljev. Francija je bila tista, ki je kumo-vala Čehoslovaški po zadnji vojni in se za njo tudi vsestransko potegovala. Čez dobrih 20 let jo je sramotno zapustila in prodala. Rusi so že tedaj ožigosali francosko politiko glede monakovskega dogodka, da je gnila in preveč sebična. Le za lastno ugodje jim je bilo, za druge se niso menili. S prodajo Čehoslovaške je francoska politika zgubila ves svoj prestiž. Tudi Hitler je moral spoznati v tistih trenotkih, da Francija nima resnih mož, pač pa plaš-ljivce. Pozneje se je to tudi pri vodstvu vojske prav tako pokazalo. Rusi so Franciji silno zamerili, ker je svojo mofalno dolžnost do manjših dežela tako bojazljivo odložila. Baš monakovski dogodek je postavil Ruse v zelo kritičen položaj. Hitler oborožen do zob. Zapadne demokratične države nepripravljene, brez pravih resnih voditeljev. V Moskvi so to dobro videli. Hiteli so s pripravami, a čas je prehitro brzel. Zadnja bilka je bila za Moskvo pakt s Hitlerjem in ta bilka je rešila Moskvo pred prehitrim napadom. Ko se je napad tako zavlekel vsaj za leto in pol, je bilo mnogo pridobljenega. Rusija se je med tem toliko pripravila, da je od tedaj dosedaj heroično zadržavala velikanski nazijski vojni stroj, pa ga tudi oslabila in ga celo pred lanskem porazila pred Moskvo, lansko jesen pa pred Stalingradom. Če jemljemo v upoštev, da so Nemci zasedli skoro petinp ruskega ozemlja, na katerem je več, kakor 40 milijonov prebivalcev, pa je vkljub temu vzdržala in bila v stanu izvojevati že dvakrat končne odločilne bitke v obeh velikih nemških ofenzivah, kaže ruski narod velikansko odločnost, zavest in nedosegljivo junaštvo. In baš ta zavest, da Rusija nosi vso moralno in drugo težo v tej vojni in jo ona tudi junaško nosi naprej, ji diktira naj mehkužnih francoskih voditeljev, ki nosijo veliko odgovornost radi svoje malomarnosti do Nemčije preveč hitro ne prizna. Celo to se daje razumeti, da so Rusi mnenja, da Francija si mora najprvo priznanje zaslužiti, predno ga je vredna, da ga dobi. Samo kaki odbori, v katerih se sebični nesložni voditelji še med seboj kavsajo, Moskvi ne impo-nirajo. » Drugi razlogi so. Med vsemi okupiranimi deželami se sliši v Franciji najmanj o kakih večjih odporih. Na Češkem, na Poljskem, v Jugoslaviji, v Grčiji, povsod so večji odpori, dasi imajo tamkaj ljudje manj priložnosti, veliko manj, kakor v Franciji. V Nemčijo je bilo poslanih na sto tisoče francoskih delavcev, kjer delajo v vojnih tovarnah za Nemce. Celo francoske prostoVoljce so rekrutirali pod Darlanom in Lavalom za rusko fronto. Spričo vsega tega' Moskva pač ne more kar stopiti navdušeno pred svet in priznati uradno kak francoski odbor. Vsaj tako dolgo ne, dokler ta ne pokaže dejansko kak nastop proti osišču in se res ne izkaže vrednega takega zaupanja. Petek, 16. julija 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 9 REV. RUDOLFU POTOČNIKU V SPOMIN Dne 3. julija letos je izdihnil svojo dušo pokojni č. g. Rudolf Potočnik, v bolnišnici v Milwaukee, Wis.. Poročilo o njegovi smrti je "Amerikanslci Slovenec" prinesel že zadnji teden, obenem pa le kratek življenjepis, kakoršnega je bilo pač mogoče dobiti iz raznih virov, ki so na razpolago. Glede njegovega življenjepisa je težava, ker ga menda ni nikomur hotel povedati. Le to je na razpolago,,, kedaj je bil rojen, kedaj je novo mašo pel, in kar vemo o njegovem delovanju tu v Ameriki, a še to iz drugih virov. Sam ni tega nikoli pravil. V tem oziru je biU pokojnik svoje vrste človek. Publiciteto o svoji osebi je sovražil. Ko smo objavili s poročilom o njegovi smrti tudi njegovo sliko v uniformi vojnega kurata, smo to sliko nekje dobili še pred leti. Ko smo pozneje nekoč hoteli njegov življenjepis dobiti od njega, smo mu omenili, da sliko že imamo, je bil hud in jo nam je prepovedal objaviti, rekoč, če hočete zgubiti naročnika na oba lista, tedaj le objavite sliko. Bil je skromen in v tej svoji skromnosti velik človek. Pokojni župnik Potočnik je bil rojen leta 1887 v Selcih nad Škof jo Loko na Gorenjskem. Novo mašo je pel leta 1914. Nekaj malega časa je deloval v dušnem pastirstvu, nakar je bil vpoklican v bivšo avstrijsko armado in je služil kot vojni ku-rat. V vojni je mnogo prestal. Po vojni je deloval kot pomočnik na raznih župnijah in se povsod marljivo udejstvoval kot duhovnik, in posebno še na raznih kulturnih poljih. Bil je velik ljubitelj, pa tudi jako dober vodja in učitelj dramatike, za katero je veliko 4 žrtvoval. Leta 1927 je prišel v Ameriko in bil nekaj časa v Alliquippa, Pa. Od tam nam je parkrat pisal, kako se dolgočasi, ko mu ni dano, da bi med Slovenci deloval. Ko je potem čez nekaj časa prišel na slovensko župnijo v West Allis, Wis., je tamkaj takoj zavalovalo novo življenje. Oživela je dramatika/ kakoi tudi duhovna župnije. West Alličani so ga zelo vzlju- bili, in ko je bil pred nekaj leti prestavljen za župnika v Sheboygan, Wis., so za njim žalovali vsi. Tudi v Sheboyganu je nato vneto deloval več let. Še bi bil, toda bolezen se je bolj in bolj oglašala, in zdravniki so mu svetovali, da mora delo odložiti in skušati se pozdraviti. Odšel je v sanatorium, da bi se pozdravil in se zopet vrnil na svoje mesto. Toda zavratna bolezen se mu je že preveč zagrizla. Dne 3. julija letos ga je ugonobila, in blagi pokojnik je po dolgotrajnem trpljenju izdihnil svojo dušo in odšel v večnost. Pokojnik je bil navdušen Slovenec. Na slovenstvo je mnogo dal. Včasih se je tupatam oglasil s peresom prejšnja leta. Pisal je krepko, in le škoda, da se ni s pisateljevanjem več u-kvarjal, kakor se je, ker bil je sposoben pisatelj. Za razmere v stari domovini se je močno zanimal, le škoda, da ni doživel njene osvoboditve po tem nje- j nem križevem trpljenju. S pokojnikom je legel v grob : velik zaveden Slovenec. V teh časih, ko nam vsem slovenskih inteligentov v Ameriki bolj in! bolj manjka, pomeni njegova smrt veliko škodo za sloven- j stvo. Umrl je v srednji zreli moški dobi 56 let. Radi starosti bi lahko živel še vsaj 20 let. Toda Božja Previdnost, ki ga) je poklicala k sebi, že ve, kaj dela. Radi trpljenja, ki ga je prenašal vsled bolezni, ga je Bog z odpolicem s sveta le istega rešil. Drugače ga je pa zelo zelo škoda. Blagemu pokojniku naj bo teh par vrstic posvečenih v spomin. Bil je velik prijatelj "Am. Slovenca". Kot svojega prijatelja se ga list z žalostjo spominja ob njegovi smrti, ki je pa zanj radi neozdravljive bolezni bila le božja poslanka rešiteljica, ki ga je rešila iz mučnega trpljenja tu na zemlji. Tam nad zvezdami pa ga naj dobri Bog obilno nagradi za vse, kar je napravil tu na zemlji kot njegov zvest služabnik! Naj spava v miru, mi vsi pa se ga spominjajmo v melitvah! —n. -o- POMAGA GRADITI LETALIŠČE IZ URADA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA ' 3935 W. 26th Street, Chicago, 111. .... Mladi deček, ki prenaša na roke stol ceno kamenje, s katerim gradijo ameriško leta- lišče nekje na Kilajskem. ko te je malo usta ril pred ameriškim letalom B-25. Delo gre neverjetno hitro izpod rok, ker pomaga vse. kar lexe in gre: kitajski moški, ženske in otroci. TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA ne postaje, da je hrvaška vlada koncem meseca maja zaprla vse ljudske šole na Hrvaškem, ter da bodo šolska po-alopja prepuščena bolgarskim in nemškim četam. Hrvaška marijonetna vlada je morala poklicati na pomoč ojačenja za vzdrževanje svojega režima, katerega izpodkopuje jeza razočaranega prebivalstva. Dovozi nemških in bolgarskih čet so prinesli tako velik dotok vojaštva, da je bilo treba izprazniti javna poslopja in šole, da se jih spravi pod streho. Hrvaški učitelji so brezuspešno protestirali proti temu skrajšanju šolskega leta o priliki shoda, katerega je nedavno organizirala vlada v Zagrebu ; naglašali so, da je njihovo delo omejeno na prisilno razdeljevanje "vzgojnih" letakov, katere izdaja od nacistov inspi-rirana vlada, dočim mnogi izmed njih tvegajo stroge kazni, kadar odklanjajo vršiti ta posel. Radio Rakovica je v neki oddaji, o kateri je bil obveščen OWI ogorčeno zavračal to obtožbo, ki pa je videti zelo verjetna po Himmlerjevem obisku v Zagrebu. MALO VESTI IN MNOGO UGIBANJA Elmer Davis Enkrat poprej sem že rekel, da bodo momenti v teh časih vojne — daljši in krajši — ko bo izgledalo kakor da se nič ne dogaja, čeprav bodo ravno ti-stikrat priprave v polnem teku. Da pridejo časi, ko bo malo vesti, toda mnogo ugibanja. Sedaj se nahajamo v eni takih perijod. Izgleda kot da se nemški vojskovodje ne upajo začeti z resnimi borbami na ruski fronti dokler ne vidijo kje v Zapad-ni Evropi bodo Britanci in A-merikanci udarili; kje, kako in kako močno. Hitler nima več takih moči kot jih je imel lansko leto da bi mogel udariti na Rusijo, še dosti manj pa kot pred dvema letoma, in obakrat ni nlogel premagati Rusov. Ampak če letos ne udari močno po Rusiji, bo s tem ^priznal svojemu narodu, da ne more več imeti upanja da bi mogel premagati katerega koli svojih sovražnikov; da je njihovo edino upanje v tem da izdržijo v dolgi in izčrpljevalni vojni in da nas poskusijo utruditi. Zelo malo pa je verjetno da bi se nacistično vodje upali to povedati svojemu narodu; na Nemškem govorice o defenzivni vojni nikdar niso bile sprejete z navdušenjem. Toda če hočejo začeti z borbo na Ruskem, bodo morali začeti kmalu: ker vsaki dan ko Čakajo izgubijo en dan lepega vremena za borbo, so za en dan bližji zimi, ko RUSI POZDRAVLJAJO Z. D.| KOT ZAVEZNIKA ZA ČAS PO VOJNI - New York. — Prva obletnica Sovjetsko-amerikanskega sporazuma za sodelovanje je bila proslavljena v Sovjetski Uniji z vrsto navdušenih uvodnih člankov v ruskem časopisju, v katerih so hvalili ameriško podporo v vojni proti nacistični Nemčiji in pozdravljali Zedi-njene države kot dragocenega zaveznika za čas po vojni. V dolgih uvodnikih je hvalilo sovjetsko časopisje podporo, katero daje ameriški narod vojnemu naporu zedinjenih narodov. Sovjetska vlada je dalje tudi naglašala svoje zadoščenje z čedalje bolj prijetnimi sovjetsko-ameriškimi odnošaji, ter je počastila admirala William H. Standleya, ambasadorja Zed. držav, s kosilom, katero mu je priredil sovjetski zunanji minister Molotov. Dopisnik New York Timesa v Moskvi, ki se je ravno povrnil nazaj z obiska v Zed. državah, je o proslavi te obletnice poročal naslednje: "Ozračje za razrešitev mnogih od teh eventualnih spornih točk za slučaj premirja se je v ogromni meri zjasnilo; videti je, da je ne le splavalo po vodi upanje Adolfa Hitlerja, da bo razdvojil zaveznike in tako iz-vojeval zmage, temveč tudi naloga za rekonstrukcijo sveta po njegovem porazu bo neizmerno lažja, ako ohranimo današnje prijateljsko razpoloženje." -o- NACISTI UNIČILI 186 KRAJEV IN 6,997 DOMOV V JUGOSLAVIJI Washington. — V dveh letih, odkar je bila Jugoslavija okupirana, so okupacijske čete osišča porušile 186 krajev in 6,997 domov; to poročilo je objavila švedska publikacija "Industrial katero je prejel Office of War Information. V članku poročajo, da je bilo do tal porušenih 28 krajev in 1,972 hiš v onem delu Slovenije, ki je priključena Nemčiji, in 158 krajev in 5,025 hiš v italijanski zoni. Švedski list doda-je, da je ostala tretjina rodovitne zemlje v Sloveniji neobdelana. Članek pravi tudi, dsF je prebivalstvo Jugoslavije izgubilo vse zaupanje do novega denarja, katerega je izdala marijonetna vlada, ter da ljudstvo hrani velike vsote starih jugoslovanskih bankovcev. so Rusi že dvakrat dokazali da so oni močnejši. . Hitlerju bi seveda bilo dosti pomagano, če bi znal kje in kedaj bomo mi in Angleži udarili v Zapadni Evropi. Izgleda da so neki ljudje mislili, da bomo takoj po padu Pantellerije napadli drugo točko, kjerkoli. Ampak vojnih operacij velikega obsega ni tako lahko organizirati, posebno pa ne takih, katere je g. Churchill označil kot "posebno težke ambicijske operacije". Ne bodite nestrpni ako se z invazijo ne začne danes zvečer ali pa jutri zjutraj. Ampak invazija bo prišla. Kar se tiče vprašanja kedaj in kje, je že mnogo ugibanja v zraku. Dosti tega ugibanja je prišlo od sovražnika, kateri nalašč želi ustvariti vtis, da se bo začela vsaki dan--v nadi da postanejo britanski in amerikanski narod, kakor tudi potlačeni narodi, nestrpni, in da jim pade morala če se invazija odlaga. V nekih svojih emisijah so Nemci trdili, da se bo z invazijo začelo 22. junija. Namen je bil seveda da, če se tega dne ne bi začelo, bi oni mogli reči da so Zavezniki bili primorani odložiti napad. Ampak, to je kar osišče pravi in ne mi. Ne vzemite ugibanja preveč resno; ko se bo res začelo z napadom, bo amerikanski narod o tem obveščen. (Office of War Information) NOV AVTOMOBIL ZA $400 Henry Kaiser, čudotvorni gradilec ladij na pacifiški obali, je dovršil načrte za avtomobil po vojni, ki bo stal samo $400. Gonilni stroj, ki ga zdaj preizkušajo, bo dvokrožen in bo imel 16 cilindrov (a two-cycle 16-cylinder engine), narejen na zračno ohlajo in bo imel 80 konjskih sil. Ogrodje bo narejeno iz cevi (tabular construction), za katere bodo rabili magnezij. Tudi stroj sam bo največ narejen iz magnezija in aluminija. Kaiser bo prodajal te avtomobile samo za gotov denar in kar na gasolin-skih postajah, da ne bo treba posebnih trgovcev. Sodi, da bo imel kakih deset milijonov odjemalcev za tak avtomobil, kakor hitro bo vojna v kraju. -o- SEDMO POT JE PA LE ŠLO Kakor na tisoče drugih vojakov, se je tudi Pvt. Glenn Pryor zaročil z deklico svojih sanj. Določila sta dan za poroko, toda ravno pred tem dnevom je bil prestavljen na drug kraj. Določila sta nov dan, pa armadni ukaz je spet prišel vmes in poroke ni bilo. Še štirikrat se jima je pripetilo isto, pa le nista obupala. Sedmo rajžo pa sta imela srečo in sta se res poročila zadnji mesec. -o- PRSTNI ODTISI MILIJONOV LJUDI Federalni informacijski u-rad (FBI) ima na svojem glavnem stanu v Washingtonu spravljene prstne odtise od 68 HRVAŠKA ŠOLSKA POSLOPJA PREPUŠČENA VOJAŠTVU OSlSČA Washington. — Švicarski radio je nedavno poročal v eni svojih oddaj, katero so zabeležile tukajšnje vladne poslušal- Čim večji so napori, tem popol- S nejle je zadoščenje £ Ce trezno pretehtamo vojne in politične dogodke zadnjih \ par tednov, če vpoštevamo k dejstvo, da so se razni naši či- j nitelji tu iij drugod resno popri- * jeli dela za dosego popolnega soglasja in bratskega edinstva \ med Srbi, Hrvati in Slovenci, če se oziramo na razveseljiva * znamenja, ki kažejo, da bo ' postalo vprašanje naših primorskih, prekmurskih in koroških bratov in sester zadeva vseh Jugoslovanov in ne samo tako strašno hudo prizadetega slovenskega naroda, in če vidimo, kako neumorno je naš narodni svet na delu v svojih stremljenjih za cilji svojih težkih nalog, moremo že danes z mirno vestjo reči, da ne bodo prizadevanja našega političnega gibanja zaman. Upanje je veliko, da bodo Slovenci v stari domovini rešeni narodnega pogina in združeni v avtonomno, svobodno, demokratično Slovenijo, ki bodi del federativne, demokratične Jugoslavije. Splošno zboljšanje tega po-j ložaja nam daje to upanje. Toda to še ne pomeni, da je našega dela konec, da je naše delo že opravljeno. Kajti najhujši napori šele pridejo, ko se unese sedanje strašno neurje, ko sedejo zastopniki zavezniških sil za mirovno mizo. Za tiste usodne dni se moramo pripraviti sedaj ter dokazati tistim, ki bodo določali usodo narodom domala vsega sveta, da je naš narodič prav tako vreden vpoštevanja kakor vsak drugi in da mu gre pravica do narodnega življenja kakor vsakemu drugemu. Da, temeljito se moramo pripraviti in take priprave zahtevajo vso našo dobro voljo, vse naše moči. Ameriški Slovenci podpiramo vlado v tej deželi po vseh svojih močeh, ker vemo, da nas čaka plačilo v tem, da nam bo po zmagi dano uživati žlahtne sadove miru in pravice. Ali za to, kar storimo za svoje brate in sestre v stari domovini, ne j pričakujemo, niti ne zahtevamo nobenega plačila. To, da jim po tej grozi zašije svetlo solnce prav takšne demokracije in svobode, kakor sije nam v tej deželi, nam bo že v veliko zadoščenje. Ker pa je bodočnost slovenskega naroda v veliki meri odvisna od naših naporov v tej deželi ni ker mu želimo demokracijo v kar najboljši in najpopolnejši obliki, moramo napeti vse svoje sile, če hočemo, da se nam izpolni ta želja, ter z vso vnemo podpirati naš narodni svet, ki se po narodovem naročilu poteguje za tisto demokracijo lepe Slovenije — izvora vsega ameriškega slovenstva. In čim večji bodo ti naši napori, tem večji bodo uspehi te organizacije, tem popolnejše naše zadoščenje. Slovenski vojaki-odlikovanci Člane podružnic SANSa, kakor tudi ostale rojake prosimo, da nam sporoče imena slovenskih fantov v ameriški armadi, ki so zaradi kakega hrabrega čina bili odlikovani. Poleg imen takih vojakov sporočite tudi ime in naslov staršev. SANS taka imena nujno potrebuje. Prosimo, da poročate o tem takoj. Nase gibanje Doba od 1. do 8. julija je bila še posebno, dobra z ozirom na gibanje za ustanavljanje novih podružnic. Ustanovljenih jih je bilo devet, in sicer: Štev. 68 SANS, Sheboygan, Wis., nastala iz podr. štev. 1 S2Z; štev. 69 SANS, Joliet, 111., nastala iz podr. štev. 20 SŽZ; štev 70 SANS, Fairport Harbor, O., nastala iz podr. štev. 68 SŽZ; štev. 72 SANS, Oglesby, III., nastala iz podr. štev. 89 SŽZ; štev. 73 SANS, Herminie, Pa., nastala iz dr. štev. 87 SNPJ; štev. 74 ' SANS, Sreboygan, Wis., nastala iz Ameriškega slovenskega ^združenja; štev.* 75 SANS, Pueblo, Colo., nastala iz redno prispevajočega društva štev. 3 ZSZ; štev. 76, Pueblo, Colo., nastala iz redno prispevajočega dr. štev. 42 ABZ. Slovenski ameriški narodni svet je dne 8. julija štel 76 podružnic. V istem Času so prispevale sledeče podružnice: Štev. 2 SANS, Chicago, III. $40.00; štev. 6 SANS, Ely, Minnesota, $48.25; štev. 8 SANS, West Newton, Pa., $13.80; čtev. 9 Willock, Pa., $6.17; štev 15 SANS, Springfield, III., $7.15; štev. 22 SANS, Midway, Pa., $10.34; štev. 27 SANS, Arcadia, Kansas, $19.00; štev. 32 SANS, Cleveland, O., $6.00; štev. 36 SANS, Waukegan-No. Chicago, 111. $300.00; štev. 38 SANS, Acmetonia, Pa., $25.00; štev. 39 SANS, Cleveland, O., $500.00; štev. 45 SANS, Sheboygan, Wis. $1.90; štev. 46 SANS, Brooklyn, N. Y., $7.30; štev. 67 SANS, Los Angeles, Calif., $114.00; štev. 74 SANS, Sheboygan, Wis., $100.00; št; 75 SANS, Pueblo, Colo., $30; štev. 76 SANS, Pueblo, Colo., $15.00. Združena slovenska društva v New Yorku so dodatno poslala k prispevku Slovenskega dneva še $5.00. Darovala jih je Mrs. Anna Kepic. In Mrs. Kavčič iz Chicaga je nam po br. Antonu Krapencu podarila $2.00. Shodi, seje, sestanki in prireditve Podružnica štev. 65 SANS, Worcester, N. Y., nam poroča, da bo imela svojo prihodnjo sejo dne 18. julija v East Wor-cesterju, N. Y. Podružnični tajnik poziva vse tamošnje rojake in rojakinje, naj se te seje udeležijo, čeprav so sedaj sredi pripravljanja krme za svojo živino. Podružnica, štev. 2 SANS, Chicago, 111., bo imela svojo redno sejo za mesec julij dne 24. t. m. v prostorih na 1638 N. Halsted Street. Seja se bo pričela o pol osmih zvečer. Na to sejo se vabijo vsi Slovenci in vse Slovenke, ki jim je kaj mar usoda stare domovine. Če smo prav poučeni, bo po tej seji prav domača zabava, na kateri bo poleg drugega tudi lepo petje in igranje na klavir. V Jolietu so imeli dne 4. julija javni shod, na katerem bi imel govoriti naš predsednik Etbin Kristan. Kako se je ob-nesel ta shod in če je govoril Kristan na njem, ne vemo, ker še nismo dobili poročila od tamkaj. -o- IZSLEDOVANJE TAJNIH RADIO ODDAJNIH POSTAJ JE NEVAREN POSEL NA BOLGARSKEM Washington. — Vesti preko nemškega radia, katere je nedavno zabeležil OWI, poročajo, da je oba zadnja poskusa umora bolgarskega radio tehnika Janakijev-a povzročilo nje-godovo sodelovanje z sofijsko policijo, ki išče tajne radio postaje v rokah nasprotnikov vlade. Nekatere skupine podtalnega pokreta so ga smatrale za jako nevarnega, ker se mu je že večkrat porečilo najti tajne radio oddajne postaje. Po brzojavkah iz Bolgarije je tam padlo zdaj že 110 bolgarskih uradnikov in odločnih pristašev osišču prijazne politike pod "streli teroristov". milijonov ljudi. Število je tako narastlo, ker napravijo take odtise za vse vojake in druge osebe, ki so zaposlene v raznih vladnih službah in opravilih, i Razen tega so napravili odtise za štiri in pol milijona civili-i stov na njihovo lastno prošnjo. , Četudi je teh odtisov toliko mi-. lijonov, se ne najdeta med njimi dva, ki bila popolnoma i enaka. -o- i 2ENE V ARMY AIR CORPS 1 Washington. — War Department naznanja, da je izredno • ugodna prilika na razpolago 1 ženam, ki iščejo posla v vojski - in sicer v okvirju obširnega - urada, kjer bo Signal Corps - vežbal civilne nadzornike za > službo v tovarnah, ki izdelava- ■ jo vojaške telefone, ter radio in » radar naprave. Polkovnik Lester J. Harris, - direktor urada nadzornikov > Signal Corpsa, je izjavil, da bo- - do oni, ki se bodo posvetili te-i mu poslu, bistveno doprinesli k 1 vojnemu naporu, in sicer za le- - talstvo in za vojaške sile na - kopnem, kajti obe sta odvisni 1 od kakovosti naprav za komunikacije. 2ene, ki se zanimajo za ta posel, je dejal polkovnik Har-i ris, se bodo mogle šolati in bo- - do dobivale svojo plačo — v - znesku od dolarjev 1.752 na le- > to — kakor hitro bo učenka za-i čela svoj tečaj vežbanja. i Kandidati naj zaprosijo za - sprejem v najbližnjem uradu . od Civil Service Commission, > kjer se vrši izbor na podlagi > razgovorov in enostavnih izpi- ■ tov in preizkušenj. > -o- l Z. D. BODO IMELE OGROM-, NO ZALOGO STROJNEGA ORODJA Stric Sam bo imel modernega strojnega orodja vrednega $2,700,000,000, ki bo uporab-1 no za mirovno produkcijo kakor hitro mine vojna. Tako sodi National Machine Tool Builders Association. Samo dvakrat prej je naša dežela imela strojnega orodja za več kakor $200,000,000, namreč leta 1919 in leta 1939. Ob koncu letošnjega leta bo naše strojno orodje vredno $300,000,000 in več. Računajo, da se več kot 90 odstotkov te ogromne zaloge ne bo izrabilo v vojni in bo neposredno uporabno za mirovno izdelovanje. -o- BEOGRAD IN OKOLICA VZDRŽUJETA NA TISOČE BEGUNCEV Washingotn. — Od nacistov kontrolirani radio Budapešta, je nedavno poročal, da je glasom štetja beguncev v Beogradu našlo v mestu in okolici zavetišče 72,524 rodbin z 21,358 otroci. Petek, 16. julija 194» Najboljši avtomobili za pogrebe, krsie in ienitovanja.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. NOVI KRASNI KRI2I Vsem onim, ki so zadnje čase naročali križe, ki se rabijo za previdenje bolnikov, sporočamo, da onih križev, ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50 t nimamo več. Po- srečilo pa se je nam dobiti, toda le ome-JU&A, jeno število novih druge vrste sličnih fe križev," ki so nare-'"T^VSSt jeni mnogo lepši in l^/lff ne kak01* do- jVjHj sedanji, pač pa na- i wl rejeni iz lepega A ' »I K orehovega lesa, z I I H lePim pozlačenim bronastim križem, fk ki so dosti lepši in AJBall j^m^JA mnogo bolje in na-C^====W tančneje izdelani, 11 m 'U i kakor prejšnji. Ti J J 11 M Itji križi istotako vse- h*^'! bujejo vso pripra- <======d/ " vo, ki se rabi ob - času previdenja bolnikov in so narejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so spravljene svečke, stekleničica za blagoslovljeno vodo in prtič. Ti križi so lepi, ko se jih zapre za obesiti na steno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ, ki je pravi kras za vsako katoliško hišo. Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj ga nemudoma naroči, ker prav gotovo bodo v kratkem pošlji. STANEJO S POŠTNINO SAMO >> $3.50 Naročila je poslati na: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois NA NOVI GVINEJI (Veliko ameriških vojakov, med njimi tudi mnogo sinov slovenskih staršev, se bojuje na Novi Gvineji, ki jo skušajo kos za kosom iztrgati nazaj iz japonskih krempljev. Naslednji opis je bil sestavljen še pred vojno. — Ur.) Ob jezeru Sentani * Nova Gvineja (za tri Jugoslavije) je drugi največji otok na svetu. Leži med ekvatorjem in Avstralijo in ima v še malo znani notranjosti do 5000 m visoka gorovja. Zahodni del o-toka je bolandski, vzhodni pa pripada Avstralski zvezi. — Prav ta zahodni, holandski del Nove Gvineje je pač edina in poslednja holandska kolonija, kjer živijo še samo s prirodo spojeni ljudje, ki poznajo le prostost in živijo ko "ptički pod nebom." Najlepši del holand-ske Nove Gvineje je ob jezeru Sentanr, ki ga je šele leta 1892 odkril angleški raziskovalec William Doherty in se je tudi kot prvi Evropec seznanil z ondotnimi prebivalci — Pa-puanci. Glede na prirodne lepote, Nove Qvineje, dežele ptičev rajčic, neprodirnih gozdov, neskončnih travnatih daljav (savan) in do neba se-gajočih gora, pa je najlepša pokrajina krog jezera Sentani. Kakih 15 tisoč ljudi, Papu-ancev, živi na tem, le dva kvadratna kilometra obsežnem ozemlju krog jezera. Domačini nimajo niti za jezero niti za njega okoliš nobenega pr$xg-ga imena, saj ne prebiva tod nobeno enotno ljudstvo. . Ena izmed naselbin se imenuje Se-tam-Ajafo in prvi Evropci so dali po tej naselbini vsemu o-krožju jezera ime Eentani. Priroda je prav ta de}-Nove Gvineje še posebej oblago-darila. Deloma močvirnato, vendar črne, rodovitne prsti polno jezersko nižavje so Ho-landci začeli obdelovati. Predvsem so hoteli s kako cesto zvezati jezero z državnim postajališčem Hjolandijo. Vendar se je s cesto več mesecev zaman trudilo in mučilo na stotine Papuancev. Vlada je morala slednjič ta načrt le o-pustiti. Osel in Ajafo T !?' Če je nebo jasno moreš že s prostimm očesom zagledati vzhodni del jezera Eentani. Prav ostro se odražata iznad jezerske gladine zemski jezik z naselbino Ajafo in z otočkom Oser-jem pred seboj. O-sei in Ajafo sta bili prvi seliš-či, ki ju je v teh krajih zapazil Evropec. A prav težavno je bilo tedaj potovanje za belca po teh krajih, zakaj domačini so že prej zvedeli od prebivalcev na obrežju otoka, da so Evropci požrešni in o-blastni ljudje. Zatorej domačini že od nekdaj niso radi sprejemali evropskih obiskov in če so le mogli, so belemu Joloveku ovirali prodiranje v svoje kraje. Niso mu hoteli dati čolnov za prevoz, a kaj, ko se beli človek ni dal odgnati in je sam pripeljal svoje čolne s seboj in v vsako reč se je vtikal Evropec, vse njihove stare šege je osmešil. Naložil je domačinom davke in zasužnjil si je moške za gradnjo potov. Bolj in bolj je beli človek silil vanje in ko so Ho-landci leta 1921 najprej v Do-nyo in leta 1925 še pri Ifarju ustanovili vojaško postojanko, je bilo konec svobodi. Od nekdaj sta bila plemena Ajpfo in Osel. izpiedv.vseh drugih naselbin ob jezeru Eentani na prvem mestu in poglavarji teh plemen so bili bolj češčeni in mogočni ko drugod. Daleč okoli so bila znana njih imena VOJVODINJA PRI NADZIRANJU Nedeijshi pownenhi J. M. Trunk 18. Nedelja — 5. pobinkoštna 19. Ponedeljek — Vincenc Pavijan 20. Torek — Elija, prerok 21. Sreda — Viktor 22. Četrtek — Marija Magdalena ' 23. Petek — Apolinar, škof 24. Sobota — Kristina, dev. -0- TRETJA NEDELJA V JULIJU Kentska vojvodinja nadzoruje vojake in častnike, ki so služili pri Orlovskem oddelku (Eagle Squadron) preden s6 Z. D. stopile v vojno. Nadzorovanje se Trši sekje v Angliji. Vojvodinjo spremlja Colonel Edward Anderson is mesta Tampa. F la. re. Bisere natančno pregledajo, kar traja po več ur in večkrat se pripeti, da se vsa zaroka razdere, ker biseri niso pristni ali ne zadosti lepi. Ko se slednjič le zedinijo, odvede najstarejši brat nevesto v vas ženina. Ondi se nevesta nastani najprej pri ženinovih starših. Mladi zakonski par torej še ne biva skupaj, nasprotno, vedeta se drug z dru- i gim, ko da se sploh ne zmenita drug za drugega. Na vasi se sploh ne pokažeta skupaj. Tako zahteva ugled. Mladi mož si v tem času izteše čoln, si postavi hišo, a žena kuha. Šele, če se jima rodi otrok, sta oba tudi na zunaj mož in žena in smeta javno živeti v skupnem družinskem življenju. Kake posebne nege pa o-troci te oblagodarjene zemlje pač niso potrebni. In vendar je čudno, da se tukaj rodi ja-ko veliko otrok in jih prav malo pomrje! Pa je tudi tu o-bilo malarije in o kaki izredni higijeni pač ni govora. Mogoče je toliko otrok radi tega. ker so izredno ugodne življen-ske razmere? Ker so kraji ob jezeru, ima žena več počitka, ni ji treba hoditi na oddaljena pota v nasade in tudi ne nositi težkih bremen. Tudi z vodo imajo ljudje tu veliko opravka, dasi je tu dosti kožnih bolezni. Nikjer na svetu pa otroci niso tako krotki, tako zaupljivi ko na tem delu Nove Gvineje. Prav . zaradi teh ljubkih, rjavih otročičev sem se tako težko ločil od teh krajev in vprav radi njih mi je ob spominu nanje bridko pri ,srcu. Že od ne j nežnejše mladosti je ' nekaj gosposkega na njih. Nikoli niso ne vsiljivi ne neubogljivi in nikoli ne beračijo in ne prosjačijo pri tujcu. Tudi ne kradejo ne. Starši ravnajo prav strogo z njimi in si znajo pridobiti spoštovanje otrok. Otroci so tudi tu zmeraj povsod živahni, a vpričo odraslih se ne upajo razsajati. Že beseda zaleže, da koj utihnejo. Naravnost veselje je, opazovati te otroke pri njih igrah. Vendar se igrajo dečki zmeraj zase, deklice pa zase. Vsi nori so bili od veselja, ko sem jim pokazal slikanico, kjer je bilo nekaj podob znanih in neznanih živali. Ko sem jim pokazal knjigo, ni minila niti ura, da bi ne prišli k meni moški, ženske in otroci, naj jim pokažem slike. Že zarana so stali v procesijah pred hišo.Ce sem jim povedal, da grem zdoma in se vrnem šele zvečer, sem brez dvoma imel zvečer kar ljudsko zborovanje pred hišo in vse je čakalo na to mojo knjigo s podobami. Ko sem jim pravil o živalih, ki jih niso poznali, niso mogli verjeti, da so na svetu zverine, ki človeka napadejo. Pri znanih podobah pa so si oživljali spomine na lovska doživetja. Se jih vidim: V ospredju so sedeli moški, prav častitljivo in samozavestno: mladeniči v lepih, z rožami okrašenih frizurah in bradati možakarji nagubanih lic in z ribjo mrežnico okrog vratu. Govorili so glasno in naglo. Med njimi so čepeli dečki, molčali so in se lepo vedli, če je spregovoril kak odrasli. V zadnjih vrstah so boječe in sramežljivo čepele žene in dekleta in skušale kaj ujeti iz knjige. Če sem se ozrl v tega ali onega dekleta, je koj vstala in izginila in se kasneje prikazala na kakem drugem koncu. Tako smo sedevali ob mrgoleči luči sveče skoraj vsak večer prav pozno v noč in kar venomer so se obračali listi knjige naprej in nazaj. Ajafo, ti moja ljuba vasica v daljni Gvineji! Sedeč za svojo pisalno mizo vidim v duhu obe vrsti starih, s palmami pokritih koč, slišim veseli smeh mladine, hihitanje deklet in žena, hripave glasove starcev. V duhu prisluškujem nalah-nemu valovanju jezera kraj kamnitega obrežja in sikanju palm v svežem mladem vetru. Dr. P, W. r \ DOGODBICE Stari MenzeT je neki dan sedel v vinarni, ko ga je zakonska dvojica s kmetov, opozorjena na slavnega gosta, nadlegovala z dolgim, brezobzirnim zijanjem. Menzel vzame mirno svojo skicirko iz žepa in jame živahno črtkati, pri čemer se venomer ostro ozira na tujčevo ženo. Tako se je zdelo, kakor da jo riše. Naposled vstane go-; spod in pristopi k Menzlu, rekoč: "Tega ne trpim, gospod, da bi si napravili sliko moje soproge;'* Menzel mu ravnodušno pomoli svojo skicirko, na kateri je bila nasenčena trebušata gos, in vpraša: "Je to vaša žena?" PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. m vse je upoštevalo njih besedo. Dandanašnji je Ajafo velika, mogočna vas, ki ima dve vrsti mogočnih, na močnih koleh postavljenih koč. Vsaka vrsta koč je vas zase in ima svoje ime. Med obema vrstama je stalo v davnih časih na vzvišenem prostoru velikansko poslopje, nekakšno svetišče, kjer so obhajali svoje poganske obrede. Tretji del vasi pa tvori poglavarjeva hiša, ki stoji prav na robu zem-skega rtiča ob jezeru, ki ima pa tudi svoje posebno ime. Poglavarjeva hiša je prav čudovito poslopje, ki je zgrajeno še v starem slogu. Mogočna streha, ki stoji na stotini kolov in je pokrita z dolgo travo, sega skoraj prav v vodo. Nad slemenom se dvigata dva travnata stolpiča, ki veselo frfotata v vetru sem in tja in na pročelju poslopja so dolge vrvice, ki visijo na njih rdeči, posušeni sadeži, poslikani kokosovi orehi. Po deski, ki se vsa guga, prideš v veliko vežo, kjer je zmeraj mračno. Na obeh straneh ob vhodu sta ko dva stražnika — dva lesena moška, kipa, ki i-mata na glavi mogočno tra-movje hiše. Take sohe so tudi pod drugim tramovjem tako, da je vsa mračna veža ko muzej starinskih kipov. Vse leseno ogrodje hiše je polno rezbarij, največ v krokodilskih podobah. Vsi ornamenti so sestavljeni iz Človeških ali krokodilskih motivov. Vse poganska hiše so bile v prejšnih dobah tako okrašene. Ti okraski so zahtevali veliko časa, dela in zlasti ljubezni do stvari. Vsega tega pa zdaj domačinom že nedosta-ja. Odkar so Evropci prisilili Papuance, da marajo delati] zanje in jim plačevati davke, tudi nimajo časa za umetniško izdelavo svojih narodnih okraskov. Zato so njih sedanje hiše brez okraskov in so le ! borne kočice spričo prejšnjih velikanskih in lepih poslopij. Družinako življenje in otroci Mladi Papuanec se ne more kar tako oženiti, čeprav ima še toliko starih biserov da plača kupnino za nevesto. Razen staršev neveste, mora. vpraša- j ti tudi poglavarja dotične vasi za dovoljenje. Paglavar najprej mešetari z ženinom koliko biserov bo dobil za svoje dovoljenje. Plačilo dobi v dveh obrokih. Prvi obrok je nekakšna ara, da se zadeve sploh spravi v tek; drugi o-brok, ki je prav za prav šele pravo plačilo, pa dobi poglavar dosti kasneje, šele potem, ko poteče nekakšna preizkusna doba. Če poglavar obdrži aro, je za ženina že zagotovilo, da so starši neveste zadovoljni z njim. Stem sta ženin in nevesta zaročena in morata še dolgo čekati na zakon. Ženin prejme od nevestinih staršev razna darila kakor sadeže moko \"sagA", ;svinjsko meso in podobno, a zaročenca se ves čas zaroke ne smeta sniti. Ženin niti ne sme v tisto vas, kjer je nevesta doma; sramotno bi bilo zanj, če bi prišel. Šele zdaj določijo kupnino za nevesto. Za kupnino dajo stare bisere, lepo, kamnito orožje in nekaj drugih predmetov. Stari biseri so za Papuance sploh višek sreče. Vse življenje in nehanje se vrti krog biserov in naji&krenejša želja slehernega Papuanca je, da bi imel čim več biserov. Tudi u-gled poglavarjev zavisi od števila biserov. Pri zaroki dobijo bisere starši in bratje neveste in bratje njenega očeta. Ženin pošlje posebne snubce k staršem neveste, ki izročijo bise- JE ŽE BIL V BITKAH \ Elmer Moody je sedaj častniški kandidat v šoli za proti-leialsko.'iopni-čarsiro, v Camp Davis. N. C. Bil je s kanadskimi četami, ko so te obstreljevale irancosko obalo leta 1941; tudi je služil v Angliji kot strelec pri strojnih puškah proti zračnim napadom. Prt} je bil odvetnik v Pasadeni, California, "x- _ -- _ . _ -.«-•:•____ ADMIRAL Stran 4 AMERiKANSKI SLOVENEC •'; • . ■ . - . '■ - ■ s _ .. • — - ^" . ' ■ftwai iiiMirfc^iiiM iiMlt^Miy MBiiii liiaiiirifi Ji hi im i 11 ■ ri n "In tedaj mu pljunejo v obraz in bijejo ga za uho, a drugi ga bijejo s pestmi" (Mat. 26, 27). Glej, ta veličastni in slavni Bog, ko ga v njegovi božji naravi "nista mogla doseči sramota in poniževanje, je vzel nase tvojo človeško naravo in se prepustil najbolj podlim ljudem, da bi od njih za te prejel največjo sramoto. Kako mu moreš to bolje povrniti, kakor da dan na dan hvališ in poveličuješ njegovo ime. Ali mu nisi dosti sramote napravil tudi sam, ko si se z grehom dvignil zoper njega? Kolikokrat si ga bil s pestmi v obraz! Ali za kaj takega nočeš dati velikemu Bogu nobenega zadoščenja? Skrbno se poteguje Bog za sla,vo svojo, časti svoje ne more in noče dati nobenemu drugemu, ker bi je nihče ne bil vreden. Vso korist in vse dobrote iz njegovih del je odmeril svojim stvarem in jih njim pripustil. Ampak slavo in hva- lo si je prihranil le zase in je ne - prepusti nikomur. Zasluž-ljivo za te je in dopadljivo Bogu, če mu daš, kar edinole Bog od svoje stvari tirja in pričakuje. Dasi nam Kristus tako nujno priporoča ponižnost, da naj skrijemo pred očmi ljudi svoje dobre namene, tirja vendarle od nas, da vršimo svoja dela očitno in pred očmi vseh. Čemu? Kristus zahteva to od nas, da bi po delih naših ljudje hvalili Boga. "Tako naj se sveti svetilo vaše pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in slave očeta svojega, ki je v nebesih" (Mat. 5, 16). Namen svojega življenja dosežeš, če je tvoje življenje v mislih, besedah in dejanju vesela hvalna pesen. "Peval bom svojemu Bogu, dokler bom ^iv" | (Ps. 145, 2). Življenje izveličanih je neprestan slavospev, drugega dela ne poznajo. Pripravljaj se zdaj, da boš pripravljen za ve-[kov veke. Britiški mornariški admiral Sir Andrew Cunningham je prispel v le- j tališče blizu Tunisa, da bi bil prisoten na zmagoslavni paradi v tem mestu. Pregledal je oddelke zavezniških sil, ki so korakali skozi Tunis, da proslavijo poraz in polom osiščnih napadalcev. I t $2.00 ZA SAMO $1.00 To je dobra kupčija za vas! Kje se pa to dobi? Berite! Knjigarna Amerikanski Slovenec ima na roki še nekaj slovenskih knjig. Sledeče knjige so v posebni zbirki v prodaji: ENA BOŽJIH CVETK", krasna povest...........................$1.00 "OD SRCA DO SRCA". 1. in 2. zvezek .1...........................50 "ZA DOMAČIJ* OGNJIŠČEM", poučno berilo............25 "HISTORICAL ATLAS". 5700 let svetovne zgodovine (zanimiv zemljevid) ......................................................25c Skupna vrednost___________$2.00 V tej razprodaji dobite to zbirko za samo / $1.00 ' TO PA SAMO DOKLER ZALOGA NE POIDE. j Pošljite naročilo z zneskom takoj na: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, Illinois AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 Družba sr. Družim (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. ' Ll^t^ Sedeč Joliet, fll^^t^- Nase geslo: "Vse za vero. dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predaedmk: George Stonich. 257 Lime Street, Joliet. Illinois L podpredsednik: Frank Tushek, 716 Raub St.. Joliet. lit 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa. I1L Tajnik: Prank J. Wedic, 301 Lime Street. Joliet. I1L Zapisnikar: John Ncmanich, 650 N. Hickory St., Joliet, IU. Blagajniki Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd.. Joliet. IU. Duhovni vodja: Rev. Mathev Kebe, 223 — 57th St. Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach. 174« W. 21st St, Chicago, I1L Joseph L. Drasler. 1318 Adam* Street, North Chicago. Illinois. Joseph Jerman. 20 W. Jackson St, Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St, Sharpsburg. Pa. Mary Kovacich, 2294 Blue Island Ave, Chicago, I1L John Denia, 2730 Arthington Ave, Chicago, I1L Predsednik Atletičnega odseka: Emery Subar, 540 North Bluff Street, Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec-, 1849 W. Cermak Rd, Chicago, III. Do L Jan. 1942 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav z as manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viša. Poleg smrt nine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz avoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnin e. » Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. ^ DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo t njeno areaol Za vaa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust-meno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Joliet, DL KITAJSKA-SEST LET VOJNE Kitajska ki je bila v vojni daljšo dobo kot kateri koli bo-jujočih se zaveznikov, je s 7. julijem končala šesto leto njenega bojevanja Jnjsačela se-^ dmo. Šesto leto je za njh«ki« v Ameriki, se vas opozarja, da sc takoj vpiiltc dokler niste ie prestari. V društvo se sprejemajo molki in ženske v starosti od 14. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjie prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. * > Predsednik John Pezdirc, 14904 Pepper Avenue. Tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152nd St, Cleveland, Ohio. _ Zdravniki: Dr. Skur. dr. Perjne. dr. Stasny in dr. Opaikar. as yrr DRUŽINSKI MESEČNIK "Novi Svet" je priznjm kot zanimiv in dober slovenski list. Ljubiteljem lepega slovenskega berila je ta list najboljši tovariš in prijatelj. Sleherna številka vam prinese poučne člsutke o tem m onem. = Zanimive črtice in življenjepise. Gospodinje dobijo v tem listu dragocen pouk o zdravju, gospodinjstvu itd. • In vse to za samo $2.00 na leto. Za Kanado in ostalo inozemstvo pa stane list $3 na lete. Naročnino sprejema: UPRAVA KOVI SVET 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, Illinois J. M. Trunk Katoliški Slo venci smo tako močni, kolikor In kakot je močno naše katoliško časopisje. Sami se radi pohvalimo, po- bahamo, prijetno nam je, ako kdo drugi nas pohvali. Pod kožo smo vsi rdeči. Kdo so tisti, ki so odšli v Ameriko? Ko sem prvikrat nekaj več slišal na gimnaziji o Ameriki, sem slišal, da je "pribežališče kriminalcev". Udarite čez profeso-ra, če je lagal. Pred časom je bilo nekaj sličnega med nami. Le manj vredni da so odšli! Ogenj v strehi. Najboljši da so odšli! Well, resnica bo na sredi, vseh nekaj pač. Predsednik Hoover je rekel, da so tu najhujši kriminalci. Udarite ga. Ni še dolgo od tega, izginili gotovo niso. Ali ste imeli opravkov z "Amerikanci"? Svetujem vam, bodite previdni, vsaj jaz še nisem naletel na poštenjaka. Sami kriminalci gotovo niso prišli v Ameriko, ampak tisti kriminalci so ostali kriminalci in po razmerah postali morda še hujši kriminalci, in odtod prihaja, da je toliko kriminalcev in največ kriminalcev v A-meriki. Ni treba, da skakate. Amerika je krasna dežela, prva in najboljša dežela na svetu, ves svet gleda na njo, vsemu svetu naj pomaga in bo morda pomagala ... pa toliko kriminalne sodrge v ti Ameriki! Odkod to? Ali je zrak tak v Ameriki? Nemci se imajo za prve na svetu, niso ravno od nič, pa morijo kakor za stavo in zdaj je govor, da bodo prišli še s strupenimi plini, in — čudno! — kriminalna Amerika jih mora posvariti in utegne zabra-niti to nezaslišano kriminalnost. Čudom se moraš človek čuditi. Pa pride kdo v Ameriko. Bil je tam poštenjak od pet do glave in bi bil ostal, ko bi bil ostal tam, tu pa je že jutri — well — poštenjak v mišljenju, naziranju tudi ravnanju je iz njega izginil. Odkod, kako da pride tako? Dosti vidim med nami. Kakor cerkvena miš je bil. Hla pec, dekla . . . delavec golih rok. Prišel je in prišlo je. Prišel je zaslužek, mogel je ustanoviti družino, prihranil je za hišo, ima avtomobil, kura gleda vsako nedeljo iz piskra, obleka je, da bi ga še miljonar zavidal, ženska ima najvišje pete, vsa je v' Židi, kožuh je sko-roda tak, kakršne imajo holly-woodske "zvezde". Človek bi pričakoval, da bo vsaj nekaj priznanja komu, ko je prišlo do take in takšne . izpremembe. Morda bo, vsaj upajmo, da je. Ampak pogostoma naletiš tudi v krogih teh nekdanjih "nema-ničev", in med to sedanjo pravcato "gospodo", na najbolj cinično zabavljanje in jesiharsko strupenost na nove in ameri-kanske razmere in na samega Boga, ako se oziraš pri tem tudi na verske kriminalnosti, in te kriminalnosti so najhujše kriminalnosti. Le poslušaj jih te hlapce in te dekle. Podleži, rečeš, bodi pameten sam! Well, roba me vsaj zanima in zanimal se bo za tako robo še nekdo, ki je na najvišjem mestu, za te podleže se bo zanimal in še več. * Ker je prišlo do nekega prerekanja, sem tudi jaz nekaj zapisal o strpnosti ali toleranci. Zdaj vidim, da je poleg splošne tolerance še neka slovenska toleranca, dogovor namreč, da naj se na shodih prirejenih po namenih Narodnega sveta ne govori o verskih ali svobodomiselnih zadevah. To je vse drugačen point. Tak govor je na mestu, in sem za to, da se ga govorniki držijo. "Beseda dana vez velja". Mislim, da' bi bilo umestno, ako bi predsednik shoda govornike na ta dogovor opozoril, in če se kak govornik dogovora ne drži, naj se mu vzame beseda. Tako bi izostalo nekaj čisto nepotrebnih prerekanj, in skupni stvari bi to koristilo, kolikor gre za pomoč stari domovini, ki naj pride od Sansa. Na katoliškem shodu naj se razsodno govori o verskih zadevah, na naprednih o svobodomiselstvu, na skupnih shodih pa le o zadevah, ki so vsem skupne, in skupna zadeva je danes — življenje. * Predsednik Roosevelt je zopet pogladil Italijanom brade in jih povabil, naj pridejo. Se mora predsedniku pripustiti. Neki trdjio, da je Italija za Nemčijo v resnici cokla. Ali hoče predsednik Nemčijo razbremeniti? Italijani bodo prišli, kadar bodo videli polne sklede in še marsikaj. Ali naj pride Amerika s skledami? Ker bodo poleg skled Italijani hoteli še marsikaj drugega, je tu prekerna točka vsaj za Slovence, Hrvati pa kakor hočejo, Če sploh vedo, kaj hočejo. Otok Pantelleria se je udal. Vest pravi, da je sam Mussolini zaukazal udajo, dasi je imela posadka hrane in municije še za mesece. Prekerna roba za Slovence, pravim in trdim, ker to cika na pot laške — zmage! Kam naj se Slovenci obrnejo, koga naj se držijo? DR. B. M. LANCASTER Dentist J- - 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal S 817 SmCAGO. ILL. j DR.JOHN J. SMETANA i i Pregleduje oči in predpisuje o£ala < \ 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST » 1801 So. Aahland Avenns ! | TeL Canal 0523 j i Uradne are: vsak dan od 9 i [ iitrtmi do 8:30 r»ecw. __«__ ] MALI OGLASNIK j PRODA SE za nizko ceno dvonadstropna lesena hiša. Spodaj je prostor za trgovino in 3 sobe, v prvem nadstropju 2 stanovanji po 4 sobe, ter za 2 kari zidana garaža, na 2306 Blue Island Ave., Chicago, 111. lx PRODA SE trinadstropna zidana hiša, za katero je v ozadju še manjša zidana hiša. V večji hiši na frontu so trije flati in stanovanja zadaj v manjši hiši. Blizu Damen avenue na 23. cesti, Chicago, 111. Renti nosijo $75.00 mesečno. Proda se za nizko ceno. Za informacije kličite See-ley 7629. (3x9, 13,16) - PRODA SE vsled odhoda k vojakom, lesena hiša v dobrem stanju, katera ima dve stanovanji po 4 sobe, za ceno $3,000, na 1922 W. 22nd PI., Chicago, IU. 2x POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! /