List 40.
Gospodarske skušnje.
*   Kako z velikim pridom murvino seme sejati. Gosp. Mader, bivši oskrbnik impoljske graj-ščine , nam je nek zimsk večer pravil, kako da se da na malem prostoru na stotine murvinih sadik pridelati. Rečeno storjeno. Ko pride pomladi čas za setev mur-vinega semena, naredi gosp. Mader na vrtu gosp. Jož. Dermelja skušnjo tako-le: Izkopa prostor od 8 do 10 štirjaških čevljev, 4 do 5 palcev globoko; izkopano prst v loncih tako dolgo žge, da je vsa dobro črnkasta; potem jo vsuje v isto jamo nazaj. To ponavlja kar naprej, dokler ni vsa ta prst sežgana. Potem v vrste seje murvino seme, ga zagrne, in z vodo prst pomoči. Tako je delo storjeno, in lejte! murve so kaj veselo rastle, in ne enega plevela ni bilo viditi med njimi. — Naj poskusi, komur je drago; porok sem mu, da se ne bo kesal. S paljenjem prsti se vse plevelne korenine in mr-česi tako vničijo, da ves živež v prsti ostane murvam.
*  Norvegiška rž hvale vredna. Iz bokala te rži, ki sem jo dobil lani od kmetijske družbe v Ljubljani, sem dobil letos en mernik in 6 bokalov lepega pridelka.                                        Anton Planinec.
*   Kamneni sodi za vino. V novejih časih — tako  piše „Gosp. List"  zagrebški — so  začeli  žganje
in vinski cvet (špirit) v posodah iz cementa*) napravljenih hraniti; zdaj pa narejajo tudi že za staro vino kamnene posode. Prvi si je dal takih posod narediti posestnik Polaj v Sežani poleg Trsta, kteri vse svoje staro vino v tacih kamnenih posodah hrani. Prignala ga je na to misel sila — to je , pomanjkanje starih dobrih sodov. V zadregi je naredil za po-skušnjo kapnico (šterno) iz rezanega kamna (apnenca), ter je kamne, da ne puščajo vina, z dobrim cementom sklenil. Taka zidana šterna drži po 100 veder vina. Cez leto in dan se je prepričal, da se je po-skušnja dobro obnesla; vino se je popolnoma sčistilo, in je bilo boljše od unega, ki gaje imel v lesenih sodih; ker v kamneni posodi ne more izpuhteti in usušiti se, ni bilo treba zalivati ga, in se ga je tedaj tudi v tem oziru marsikako vedro prihranilo. Ta srečna poskušnja je napravila gosp. Polaja, da je lesene sode popolnoma opustil, in v svoji kleti same take kamnene šterne naredil, kterih vsaka po 150 veder drži. Te šterne stojijo ena zraven druge , dno imajo poprek, stene so ravne, in od zgorej obokane (velbane); na mestu zagojzde (sklepnega kamna) imajo veho, po kteri se vino va-nje vliva, in spodej je pipa za točenje. — Morebiti, da bodo začeli g. Polaja tudi drugi gospodarji posnemati, kajti prednost tacih kamnenih sodov je očitna , ne le zato, ker so dolgo trpežni, in rekel bi, večni, temuč tudi zavoljo tega, ker poleti vino v njih ne zavre in se ne pokvari.
*   Konoplja gotovo prežene gosence na želji in druge take mrčese. Ce konopelj na vsako 4., 5. ali 6. brazdo med beli ohrovt, cvetno zelje, kolerabo in druge zelne zelnike^poseješ, je gotovo, da preženeš požrešne gosence. Se boljše je, če se tam pa tam po zelniku posamesne konopne zrna kake 3 do 4 komolce saksebi v zemljo potaknejo (pozneje poleti pa nekoliko gosteje). Tako posebno po južno-nemških krajih sploh ravnajo in konoplje obvar-jejo, da metulji jajic v zelnato rastlinstvo ne zaležejo. Konoplja ima tako hud duh metuljem, ki se krog konopelj sučejo, da od deleč beže; kteri pa prifrfrajo bliže, počepajo nagloma.
*   Kokoš, ktero hočeš spitati, ne sme čez 5 mescev stara biti. Kdor jo hoče poprej spitati ali odebeliti, da ima bolj belo kožo in prav okusno meso, mora paziti na mesec, v kterem hoče debeliti kokoš. Kokoši, ktere so bile meseca junija ali julija (rožnika ali malega srpana) izvaljene, se morajo meseca novembra (iistopada), one pa, ki so se meseca avgusta (velikega srpana) izvalile, meseca januarja(prosenca) pitati. Kdor hoče petelina spitati, ga mora ločiti od kokoš.
* Podgane pokončati. Da podgane rade po reznih in slastnih jedilih segajo, je menda vsakemu človeku dobro znano; najraje imajo sir. Ker pa ena sama glavica navadnih vžigalnih kiinčkov ali žigic na hip umori podgano, tedaj vzemi ostro dišečega sira, razdeli ga v majhne kosce po grahovem zrncu debele, pritisni v vsak košček glavico vžigalnih kiinčkov, in zamaži jamico s sirom. Te kroglice pomeči potem po kotih, kodar podgane rade stikujejo, in porok sem ti, da si jih pregnal. Žigičina glavica ima namreč nekoliko fos-fora na sebi, to je, tiste stvari, ktera stori, da se ži-gice tako hitro unamejo; fosfor pa je strašen strup vsem živalim.
*) Iz cementa ali hidravličnega apna, ki je bilo še le unidan v „oglasniku" Novic naznanjeno , se bode gotovo na svetu marsikaj delalo, česar se dandanašnji ne mislimo ne.
. ^       Vred.
324