l.«»t.» i.
TUST. èetrtek 16. otifoliRi I8!M>.
Štev. 2.
Časopis za interesi' slovcnskwra delavskega ljudstva.
-ii„»n<i»i tim)* Vrit* kr*|»M
I t. : 1.1 .1...... u . r s 1 n, ; i ... \ !.. Mnlllarlo :». II«. »>4»)r.
111 vntji .vtrirk mrse.».	u cela M.> I 'Jii kl.. ta Irta «I kr„ is frtrt Irta .Hl kl. - P»»»iiiMtir >trvi;kf 4 kr.
Prosim; s:iruga *.r. delavje. vsir.o za razžirjanje lista skrbeti.
Častiti sodragi in čitatelji!
'fi:! otrok. ili sicer tz Hamburga .'ili. Beris-' lina t.ipsijc 1H4 Vrankobrod.i ob M. TI, ».	..	. ,	. Stallina 5:t in Spretuberga 1. l'oleg znašajo
.Naznanilo v prvi številki na-!,d-..j.-n.h irtev »kuro :tro let jcèe in nad 2,10
! let preiskave, torej vsega
seira lista. ,1a izide 2. številka	P™*""-	.*■«?» hhz\u!'*)
1	Ni mogofe si lorkj predstaviti, Koliko .. je l'ila [Hllllola. k» r 23. jejcorjè je napravila ta postava v tem razsvit-. ^ ^ j . , . . .,.'., Ijenrm viku, veku napredka in »vo'mde. kiikor _IHia l/hajatl | In P» nekateri najraje rvali. V.r t>. pa ,e je
• , •» » ,„, 1. , „, ,, .,,,.; H" Ili«» \ tn'iko hvalisati. drravi ku'.tnre ui
111 «i. četrtek \ mesecu. /.utorci
____il t.ri.stosti.
Navrsti hi' .'fiin fu li lu be la-ti i/rek ex-111 niella l'iittkutucija " priliki icli.-njlh vo'.itev . državni zlnir	\
»nem'-ki Vvetnik
t. ni.. četrti èetrtek in list 3__
je izšla 2. številka z datutnoin.
današnjim
Nadalje prosimo tudi vse
Rekel
namreč ta
Omeniti pa- moramo rudi, ila take težke udarce in po njih tako aijnjno zmago pri-poznati uiora.no kot zaslugo -oli.larnem po-topanju socijalne stranke in njih vodjam, kateri nii<o u ravnotežja prišli v najslabšem •lutaju, »tali i-o stranki na felli ter jo branili pred krivičnimi napadi v državnem zboru, po ćaaopiaih in celò pred cesarjem samim ae za tijo potegoval'.
Tako pont pati pa !• mosore izobraženim, razredozuvedtiim delavcem, pai' nani mejo biti ti ticm-ki -'»irn^i v izgled, ker n j 1 h o \ a z ni a g a ni t< r 1 puntati tudi enkrat n a - a !
«'•^•Jpred svinimi «rollivi v .Stolpu, k» j* razvijal
kateri si mislijo naš list naročiti. I "»J p«*™» i* porotal o wr«ve™ trio»»-
T	• I >1. pretesine drkavozbor»»' dftke- ,H ar-
da to prem P" humetin Ste-jf» 11 . iT» »
M. l ii * .» .............'bol j «i (71?;. Mogot» bi bifn i
Vilke naznanijo npravnistvn na-'tiryJ,	IO|>rr >0, i j »1. > t«
šega lista, ker 4. številko pošljemo !'»»> k »	»P»">» •'»
~	' J	il II v i 1) t i a v n I zbor tet ; •> ■> t a v i
le onim. kateri si Kodo list nar<>- i« p.o bmUt no»« «be.'-ai N..me»to
Tr^-""""—-—na|r(l olv.iililf > t a n j » 11 a P r a-eili.	\ 1 1 i b d r in o veliku i n » a m e <. t u
Pr<i>ìni'i iii'ii >odrui:e,
~kri>eti ?	Iiemikili 'iria>;
_ ] oirnjišeai bodo mora!.
za to. <la se ne po/alti |>ri vsakej;pov.
priložnosti za podporo lista nabi-
rati, da bodemo tudi mo^li našo dolžnost izpolniti, ker nimamo
in sino odvisni od vaše
Ku ja, i» »t» >uia<ul ia tMaiutvo it «dat-sej odpravljena i« da iiaaiao konatitacionalno drla »o, » «aUrn-jj» v*ak drluvljaa j. daak pred poauio
irr o-ebn'. pnpolnuaa prani, toda jrdaakoprainuat JO vrèjldrl na papirju, pravica ae men le po ve-
likoat. premo! t-nja pi.aeboe kar »e ličv peli tU'ne »1. • - •• .!••»,a ••,'!«,n. p. vidlue pravi«. Naj» rji dr! Ijadatla torrj 1 a e t o p 1 ! 1 to-! ansa pri pnatavudaji »i i ia (tuv..riii.
Delavaki r.ired, kateri nima droirga preuo-Veliko »i je prizadeval ta tni>>. da «o >e ie»ja, nego roke, to je delamo mo*. je torej po-pwlave nasproti delav.-em tudi !>oj>olnoma iz-1 l.ntna odtiten od razreda poaeataikov.
vedle, kakor predi-tnjcte številke jasno «o vorf. Bil j* poleg Biamark najcorvvnejki z«, govornik tr poatave v zboru. Se Te." ie na-
Da }• delavaki razrrd zaradi tega tudi goipo-daratvane (rkoaoatiéno) podlotea razreda posestniku» j» umevno, ker privatniki izknriatijo njihove
meraval ta mol. apodkopati je hotel tudi poliliéao mat »a «vi.je intrr aa. namref da ai koli pravico; znan je tudi iz vo- piéijo bojfatatvo v atojih rukah. Sa ta natta na-
podpore

Dvanajst let
plodno volilno pravico; znan je tildi iz vo- p.iijo bojfatatvo hunske dobe. ko je z» delavci pobijal vohune raUa kapital v poaaa
»/ko
preko nemške meje i Su™, Frate'./ko in druge države, da bi poizledei kaj in kako ; pri tem ponili pa se je on in ni'invi vohuni grozno ii-ineid o neki zadevi i Svici. Nobenega sre istva »c ni bal da bi tem globokeje pokopal delavsko stranko Vse to pa tli temu molu iu Ilisniarku dosti pomagalo in za v ne to iela »ta g r <» »■ » " ' » » > o. Letošnje volitve jasno goviu>, da kljubii oetnu lieiz-tneriieiiiu prit.sk» ni le ifaiika v Nemčiji, temvei stiskali, bolj je ra-tla in z borila. Iiddaia je za sv.,
vio-o uncino se je je poslan, e pol
Bainolo je :i0. septembra t. 1. kar je bila »prejeta ikaiiiain7.na po.-tava zoper »oiijalno gibanje » na Nemškem. Bil je ta dan posljednji dan
O b M: <1 ti j i t > stanja iz bojazni pie I delavci. Ostala bole did.a in postata v zgodovini. po-el no » zgodovin delavskega gibanju.
Stvorit-'.)» te postale pa sta bila glaso.iti ......-,	.
Bi-triark :ti tedanji min-t.r notranjih zude drugi m . I . J » n ........... J' ^ ' '
1'uttkatner	kolikor je Vseh Siimi»n il. ima se daj .it,
Poglejmo pa tud. koliko zla je ...mila j p ...lance, v .1 r / a m, .• ... / b ,. r u.
•	bilo i kakor Kranjski deicln. /iH.r , katerih prej m-
i polo v ico UI imel», s tem itev.lom po-lunce» J m.o a jo sedaj > neiiiškei» dr/a\iiein zboru u/e ! računati ... » tak., strank', nidi, katero taka .nubili. Io-mai k in I 'n n k n -
L'zoih rokah di. neiztaernoati, da takoreko* kapitalizem prevladuje va» drui biaako ti« ljenje. Kakor bolj aa torej raavija kapitalizem. tolko bolj propada élovei.to v razmere auinoati, delavci' poatane mrldoi »uienj (Lohn--klave). Ako imajo kapìtaliati tea kapital v rokah »i kupijo lahko vae, da. le poatavodajo, kakor a« j* to agodito v Ameriki, kjer ao podkupili akuraj aa* volile« ia a trm poslance ali <aat»paik«, kateri delajo patria »alone le i koriat kapitalistov tako, dubila »oci|alna!da »e uporablja drlarna aila le v zatiranja delar-l.olj ko SO Jo j škrga ljudstva, l'bèe se tedoo »maniujejo ia tako postaja spillino ljudstvo vedno bolj revno ter ai ar najpotrebnejlik refi za iivljrnje ne more umi-
ta po.tavu na Nem-kcm l ;'.fi t -kovin med tem
hajaj. ili m ! v nat.j i. • " zatrli :4 1 druži' v, io-l .' :n kak'.: i».-t..il»' b:a,'»|li' >
i'repf.ve.lai.o jc i I i n« Neiii-ketii !/■ ii-i.j i ev ; dalje s., dobrodelnih I azoti-' - ud'
Zb<>r'ivaut pre-ega ; -i-ijali-tov .i
lini .n
ed t' Ml.
l/gliao.b ie bll< ,1.4 ../•-lij. Illh
,1.
■d I v ft II.-
. . 1.11 i.llllljii
-e lokatcrn da ke.b.r .
pa bilko dobro i : eter -"Je vihar Julije
•liti
Ila ar to nedostojno atanje omeji, moramo terjati d.di'èbe in preuslrojbe (ref ume) » koriat drlavakega razreda. Ker i. a m ref ni nobenega alanu ali razroda » dan ali.jej druibi. ila bi to atoril, torej moramo delavci sami nastopiti, trr kot razred zase •kupno terjali naie pravirr, sr adruiiti ia tako obvarovati pogubo kuliurr. kakor pospelevati razvoj floveltva. 1.0 je treba idrulrtga in skupnega postupanja, tega so si bili svesti tudi sklicatelji kon-
giera avatrijake NHÌaMr»>kriltfif Ji-Uiak« itniN.r « IUiaf-Ua ■» Sp.-dai.av.lnj.kra Jar :*»., .11. ter. abra Ivi* ia dar I. jaaavarja IKS». kj.-r
h- o- rRilt- •» na^ei.K iwjiiuk m posiopN- ju eoeml.!. laokiotičar delavrke aitanke.
Sklepe tega ItoRirrfM odobravalo jr dr taf »I vii « Tn-j \v«tii,ii I or .klonilo rr po milk ravnati ia |Halii|>Rti.
Tali « t.jabtjoai jr bil Ijadaki rh.ij. |>ri ka Irrrai w jr okleaila n-aolacija, di » ko lad. aa Stl.-vea-kea ravnalo p« .klcpik keagrr*a.
Krr t» bilo |mkiii« taka) vae »klepr rklallti. obi ari kojra» li*rj Ir aa|«alacjr -Ira:.
It rirt«t'jpnjÉ aač.d tiiuMra* iWiJ.-:
sikiamf»-kiat^u telavaka atraaka « Ar atriji ai pruao« n >a »kapao IjWma Krr« ratMka umla pir«« tla a apula d "-en ».««bojenja it «rti p»apodarancBe (rkoarmonet i^iiakatti nt atraa m r pritlične brerpravirnorii ia tat%jo it ta kur raa-.krr&u-ti.
t iro* trga ai < a «tuj erga »taaja al a p-.-a anik pol.tWa k npra.ah ta irkah, trarrà bitje ntp dr ai b. a». i-fta ataaja ptult^th ia bljtti (nt»»Mi ah tuaui. 4 it tu Itlia aa u tata «aajr « rakih pi iMiml porrata i k or »aa y ulja rasa.
P ooeotaik MtM atk, t« ja Ma raki raa-ted. porta»» tara* trga —I—j peeeataiko« «" iitataviaja, ta j« pokliča« ia i nila^im t sitai v o «
P
tati torej * pilHilai« mirata* Mm |"iiai poaeai r p»o|ii.tannc««m olirà riki-^o W4a »rt abožaajr vrdao èirph Ijaéakik krogov
into» iatrlovsajs » aplotao pa-
arano .kupnrga drlavnrga ljudatva aa poarr torrj Ir uao stvabajenje trlavakrga ratreta. Ira. »r* iodi apvlaile« ifodotia.ko potrebnega iAra)t Kositrlj trpi rat roja raatnrr biti Ir ratrrd. ta-«rtai ia kot [ihili» atraaka itfitiliaata prole-tarisi, Proletaria! političao t Aratiti (orj^auiratiV «iT» • it ilaalji aeajaga »il««a)o ia o*afa a» loge aa.tau. ter iali.ao ia Mm karti afa tok a.fa aapranri ia ohtrtari, j» torrj piati pr.fr. a. av-cialtraokrattrae telai«kr atraaka » A vatri;. ; k »prljati irtrfa ar bod» i aa raik aaaraa po.loro-jorik ia Bl-»»a: prituzivedaet-i bud-tva pni« ko-jvrih an dati-I piala*» t alo. Za po.t panje taktu..! ar ja alrdr' i lea-j ;...ia. d :
1.	.aldem-»kra:i'ii« deiairlut »Iranka * Av.-tnji jr mejatrodni -Iranka. una »t>—ja predpravo narodov ratno tako. kakor roda. ia iberna ia izreka >la mora biti burka zoper izrabljenje Ausbeulaag; mejaarodna. lako, je tuli izrabljenje vanto.
2.	Za nabijanja aociahattčn« ideja u bode ukoriaola raa sredstva javno-b, ti.ko via*. društev ia a kodov, ter r »topila ta a-1-stranjenje t»k ven prostosti izražanje mulij.
3.	ftrri 'Il Ih «t motila o vrednosti parlamentarizma eoej oliliki modernega raz-redaega goopodatia. u bo<ie pruade vala .loteči aploano. eaako ia dirrktoo volilno pravico za t.e zastopajoče akapMtae tar da ae po-alaaci plačajo.
4.	Da bi ae ie t okvira danaanr^a go-»podarMteaaga reda vzdrieranja lirljenja drlartkega razreda te l.olj ne zniialo in l.ei|a ne naraščala, ae mora teijati m [.omaiijkljitn in |io4te»o za delavir Turnralno pnataiudajn
i. V interesu bodočooati delar.krga razreda ja terjati oMigatai. brezpla/ni in brezverakj poduk na tseb I udtkih ia izobrale-ealnib rolah. kak.r prUiop k irta virjiia pud-u' mm zatodotB.
Predpogoj temu jr ločitev crrive tri drŽave m proglašaj«- irrr ko privatna reč.
C. Vzn<k vrdae nevai noali w>j»kr jr rio ječa vojna, katera vedno i-xi l>rratr ljud>tva od avojt- kulturne italo-,'» >xituji. V»iitpin j» tonj ra nadonH-ai»nj>- -talne trojn» » rploóaiai o«.i.n./»iiji » Ijudrtva v -l i< aju vojrk»
T. Striali l^xlr t |H>litH'nem življenju pri v-ih vprMdJlh m trn--. <ir|avbtva zaiiopala
OJ I. rraolkrija a ajrdlajeaja limata«
Ski-d atraaka p*flari raikolaOtva * rtraaki t «apro^rainw pri>gH(aia kot koafeen i* prvaka)-• •d narisa --'dro^a p«*tran ia tiratoirki> dr|i-t«hjr •a »kapao atraaka aa polja natrga prtvgraa».
1. rra.laclja ja o poktMaib prantak ii katrrr oarnmn 4. točka odatrarjraj» monopola aa poarataikr na polltičao «olila« prktlrn • «prljato aploiao raakr dirrktar ia tajnr tolilaa pravirr (ia »a ad SO Irla naprej ka aa laéna dollao.t ta tojaMiaa.)
V S. t.-čki rraolarijo a drl«..ki varovalai poalatodaji jr poarbne važna ločka « aktajrenju delatarpi čaaa do oarm ar aa daa k trt irjtai
T 4. ■••tki reaolarijo o tUkotiai ar jr »k Irai)« obrtojrčr d.-lataka čaaaiko kot (laaila atfaikr pripoaarti. Pri Ira rr jr pordravljol» aaarravaojr alrtoaakik aodragot ta iadajaa|» altivrarkr^a li-ta atraaka, trt aa dalo davaljaajo Ia obljakila podpora ftktrailo aa aa ta lutko k rondoni» o atro. ko«ai arfaaiaae-ji, 1 o trtai»k>k iboiairak ia T.
».Maa
pravica ia pa maini dilavai rat. Prta ta Ia kar jo aaiavaa pravica Ijadalta ia aplnk ako a» Ijadrtva d. Iloo.ti k «>trta«aaja lik.tt. ij aa aa da ladi pravico pa povtltoda;-o aro jr tarala! i Oran pa. da doki drlat-aka Inadatto čaa ta potitok. kaka» ta uobralota-»aajr, da aa aa ao kod« aogla predbacivati ae tarlarti pokrirao pralira apotaMjati.
PrenMg« ia_
Ofcrtnrjrl™	»»
čuti v Irh zalnjih čaaih |-o jeóni »trani in kupčijaka zaoat»ja pa drugi — »a priwbla ram* oltrtaije na kapitalniičao u.Unot»
Pavaod je pn IrHvatna moč vrlikomerao naraitla ia je le tlivl-ajoče dobkr. hitrera razJirjenja avrlovnepi trga pričakovala, ila re pofxklaiMai razvije.
V»r htljrajr iZ>'kra/raik ttfuloi jr |>o.i |
•irrr mrj enarimi razmerami toliko manji« bili, kolikor »e lilija in gotovejli prevalijo tvarinr m blag».
Sirji-nji- in zl»djiwijr želivni"- vo.li do gp da »e blatil v ziilogah poaatiir/nih podjetij bolj ko unigoiV žnitn.
Kir velja pri ti m v vi-liki-ni velja tudi pri malem, lako da ae knnxutacnt malo ali p« -koro nič za blag» ne rkrbi, katero lahko vaaki dan premo od kupm dobi.
Kupg tudi ne prevzame rad več blaga, kar ga m»ie lalikn v kratkem razp"'ati, ako jr gotov da dol« lahko o pravrni • a-u potrebno blat» ra nojr kon-iim>nir.
Holj-ki- j»* vožnja urejena toliko manj jr |hi »kla li»' -h blaga, toliko je bolj ugo-nobno po|t!Bjanje vožnje na bla;i ilKtmpf) in tem hitreje (Mi lane reVrčlM.
I'n »trajkib premo/okojtiv na «< vernem Angleškem >r je vulelo da je bilo le malo tovarnarje« T [.rrmogom za drlj ko jeden led«« prvakrbljenili. nekater» |..tani>- m laureiate prerrj z drngrm dnevom delo u»Uvitt zaradi pomanjkanja premoga.
Pri takoriaib razmerah »e pač lahko reče da. akn bi prrmogokipi p"|-o-ttli v velikem itevilu delo. bi ie ialo»taeje portal* kakor ob »lakih letinah r arelnjem veko.
Naaprotrtvo med ilelavram ia kapitalom j* tploiaa zmerom večje ; vedno bolj naraiča nezaloTolnmt mej delavci zoper krivica katere te jim go-le. Pn lem portaja polotaj obrtnije ve<lno bolj negotov ; zguba in za-u»taj* kupčije pretijo podjetniku in ztruba dela pa delivrrm; tako a* aa»prot*ti a vedno bolj ojatre.
Kazvi'i omike »e -iri po naravni potrebščini in »e ne more več »anjat. o .ajora-zumn' mej delom in kapitalom : ker vedno pri'lobljuje lavo'lnoat trduajko podlago.
Brez počitka deluj» kapital z« prakse izdelovala aga načina, bevi pojema aaiiaia mkodelr* la aalajpi k mata, brez pooehaaja te trudi poaamazae delavce v velike »kapa* lelarture pripraviti da <e vadijo »trogo»! deta Ia zamore iz velikih ruo samo .truplo* napravit.
1'otrm >t |i it čudijo kapital »ti. da to upijivom -trojrv ; in /a g>.n »trojrv jr »k»rujiWlatn .lo zaie lno-ti pnili in začeti >pozna-•rlii.n'. le tarna m-' i|»amf.fkr«fi . kat. n- Vari. da T.tei.-i 'telavi »-v k o mm p-rljet-j-r- vio ta »•■.'.n..ma pietn-^. /.raven nara- a-, nk..v v uj.tr. m iia»prot»tv u. jtK"eL'a razvoja .tmjrt. je naatalo poaanjka-j /aiorrj ao k «piscem Jelav.krm giba-
i nJu ' Avainji in Nemčiji pnitopili tudi pre-mogokopi. kateri so »e do »edaj za tpUiaao
iik.mih deželah, m kar jr m r mog u ogromno |h>vei^ala eč mog.« e prr»rati
nje le-a po praševanjr po
Brez preneha ni po omikanih deželah.
Vittimo si lahko tami agonobne na-»levlke. ak i bi »e pnapeievanje prrmoga na jed enkrat po|adnoma natavi lo ae le »amo »troji po to Tirnih Ia n-tavili delovanje, ampak t njimi tudi delit i i. kalen jih -tre žejo. ognjic a po hi-ah bi |-oga»nila. tni -tam bi bila v»a dovažanja odrezana, t ar adi ponehanja leljeznične ia parobrodne volnja. S* po dateli bi bili prisiljeni tovarnarji ia mnogi rokodelci z .lrl..ta pojenjali zaradi pomanjkanja sun.vih tvarin. Tela dežela bi bila t ie večji zadregi, kakor ob ča»a oblaganja ; kajti ona mesta, katera »e oblagaaja nadejajo, ae lahkn ie naprej preakrrbe njim potrebnih stvari.
Pnzadevanjc kapitalističnega načina pridelovanja gre pa Ia na lo. da zniia bolj ko mogoče naloženo blago po »kladiičih.
Ako si kapitali»! po eni »traai prizadeta znerek pridelane ver v redattoli »vojih delavirv paviian. tako nameruje po drugi straai, da se ■looeie večvrednost z kolikor Bogctt malo porabo kapitala Kajti dobiček si račuai |>o razmeri od delavcev na Irlo oiidelaae več v redno-1 i k rkupnt-mu kapitalu iu ne k zne»ku plače —.
Kapitalu.! re ralo/i z bligotn manj ko moto. " obilno-ti nakopičenega Idaga. kalen, polrebuje dol.H . lo. po l|elje, »e pa mej (li la lumi razmi rann ramo i/dà; i-ta Ir,.I» mogla
lelavrko g banje le malo brigali.
A kor a «ao j* bila raJar»ka obrt al* sprva na kapitalisti.'at podlagi, moralo je le^to «zrok
kti. .Ia »o »e rularji toliku ran M-bičai ia ki>a»ervaiivci ob-lrlali.
tKibili »« i- v pret.-ktem -toletji |..-eboe postate, za kater- je vla l» ludi -krbeìa da »o »r ohranile, d.i »o bi'.i uto ••»dvižrni po-►ebni disciplini Po drugi tinnii pa bili Indi jako prevzetni m navdaòri'i uj njih za Iraga Starih oblik iZunftt katrrr mi ». pri njih najdalj ob-lriale Po nava li »« rudokopi tudi oddaljeni od velicih meri, in njihove izobra-ženo-ti V MM-ijam-m življenji, kar je naravno njih naprr.li-k /adrievalo
Pu-rbiio pa S» Je »loven-ki delavci za-jiUMrni, katerim še vedno poauuijkaje v »vo-jem materinem jezika po-lučne tvariue.
V nb railnjih letih na»talo je tudi več-tovarn po pr. mogarakih okrajih, m lako »o rudokopi dobil priliko r dragimi .i.-lav. i ob-črvati. od katerih »O ae navadili /avr-llaootl, »loge. bratovi ine ia vrtrajao-ti v »vojih opravičenih tirjatvah.
Kolikor re zavedo» i Udi vzbuja pri p re mog..kopih, toliko je levje aa-pmKtvu z kapitalom.
1'odjetuiki »e pa le lo/ij» .. -labili za--lužkih. češ. da I..m|,. de'av.i n- madili. .Ia rkoro nič B- za lili jo, to la -levilke po uradnem |..r.Kilu za Irli. IXx'l /a naše slovenske
i»«» JnigihV
govorč
in resnico
Ako im* delavec I pij. (»i na dan. in »ko se «mi nedelje in prnmikì ti.'vrii.'iin.jo. mu ost a ih1 29!» gld. li» loto y.a njegov krt»» trud Gospodarji p* Uko-W :
IVkrajìnc
Štajersko Komike. Kranjsko
VwihiMt ha da priptsvQsM m»
nn. goldiasQik
S.T4M1S S.3>>t.&SlJ
| Prid» M ; StsvB» delavcev | ninp 1 j fri'
13.8(10
.V>».\3 Ì.83S
KM »H
Ako «Jračunimo iMirCnik	gid.
ostanejo sle.leči dokari : /* Štajerske delavce ima kup i») ,V>; gld. ih Koroške 64'.» gl.l. ra Kranjske .">!."> gld. na leto.
l»H si p» umrejo ti znpuščvui delavci od pogube pomagati jim je neobhodno potrebno zahtevanje skrajšanje delavnega (m, postino za ženske m otrok« in nekoliko zvišanj* piata. Namen kuMtalirta je izpodriniti moč
nmni in ilutaTi i
z otrokom in ne/> e^nim lièla^K! JkW le pia.
cani stroji tam sMje je
yftsm EapiGTi«
istu lai ila mu
radi po uoči dobičkov m nonijo; pridržuje lav°" mitfi t1* jih Tifriwm.
■"•T'"-'1 I» Tr"v ''"^TBft M-uri")",
poten imajo pa lahko igro x delavcem rav-
potem imajo pa lahko igro i detarcea
Tšalo «^njUnje Jaaa zahteva »opet skrajšanje, ker si kapitalisti vedno tem primemo nove stroje izumijo. Ako «e ima jed-najsturni delavnik naj se deseturni zahteva, potem devet, osem it i.
ljf skrajšam e delavnika jih zamore obraniti duševni in telesni pogubi, kdor hoče hraniti, naj hrani svoje zdravje, in to naj poloti um telesno hranilnico; zdravje m pa I* obdrži t primernim normalnim delavnikom.
mni* po radarskih jamah »o vedno ■Ml ìb ako M kapitaltslifarat JEtwIin verjeli, «o I« nerodni delavci krivi tega, ražet» slabih notranjih naprav. Hočemo odgovoriti to istino, da se res veliko nesreč prigodi po ne-paznosti delavcev ; to pa le zato ker so velikokrat menjani m MÌZVMmI, ker li zadnji ceneje delajo kakor izurjeni, se jim rajši delo
[jfv jf
le vrtim
prepasti. Vtfarttmit gllfrfc«! dobičej, , Bji JjiriiffW^talWt»*
Državni učenjaki tuoi ne morejo nič drugače napraviti ako hočejo mir imeti, da pre-pusté rudarske jame rudarjem.
Le tako bi bila sprava i kapitalom, »ko bi u zadnji v MmU nUh ostal.
Državni monopol taki kakor je pri državnih železnicah še ni noben socijalizem.
Delavska zavarovanja niso nič druzega kak<>r novo izumjene podpore beračov. Akt. bi država za.-e.lia rudarske jame. bi t.il torej prvi k'.rak napravljen, za gotovi in uspešni red f.l.rtnije domačih dežel: kar se pa lahko brez tantino v napravi. Saj si bo kakor hoče, mi upamo zagotovljaii tla bode prtintigarcko vprašanje jedna prvih točk v socijalr.ctn raz-vojii — seveda izjemši, ako bi kak nepredvidljivi prekuc preobrnil sedanji položaj.
Zadržanje premogokopov Itode imelo na v>ak način velik tif.ltv za MVllMtftitnjC iZ-MtviMi tritate« v prid éelave»
A. K.
•	«p- J	■
..........—.......—» — i.
resa zastopati It» tiaSo pravim varovati
M lem nas itltui in Indi ne mure nohe-.leti ovlnll. Ha boilirpn naSe posvetovanj* imelo lieti uspeli in .I» zilriiifijll podzemeljskih del.t-cev v Avstriji pslajfi lenielj,» mora kol'kor m -gičavrč okraje» (IleViero zastopanih bili Veliko Slevilo j» le naznanjenih prieak' jemo pa. .1» bodo zaostali zatnojeii» li. ptim-s.lt. Tu velja sveli stvari, stvari naj» bod. iitosli. osudi naJih otrok. Nib*il*n nam ne bed» potmtgal in ne mura pomagati, «ko mi stinu selie napustimo.
Vabimo vas tm>y kongiesu pod-■•ttie|J»bit> dslavoev, kateri se b'.le vrli) un Ottnsjn dne'."M. m.
Naznanile se Imej mnittobrojno. IMeležeit i dohijn Je. ir m I teleti pred snidenjem kongresa listnice z vabilom in njihovim imenom, kakor -lične izkaznic*.
Dnevni r«d kongreaa: I. Poli žaj podzemeljskih delavcev in sredstva za
zboljšanje istega ?. Oaemiirni ilel.ivni è is Organtzn. ila knnpo\skih blaguju (lirmlerl.eletil ; strokovna >lr >«»a in tiskovine; 5. Kami preilliigL
Prieakujein« lu.li. tla bodo listi kroji, katerim ni mt-geČe nddeiim ev poslati, pismeno njih poloia) in menenje razjasnili ler naznanili. Torej : »rečno na kongres I Naznanila in vpralonja se poSiliajo pod naslovom : Krtin* Wagner, I rolntau in 1'ranz Knorr, knap. (iraupen,
POLITIČNI PREGLED
___ITnsi-
fsUkl, llesijskl la taksoaakl okraji za prmogokop bill aajaratasje saalepaal. P» Irldnsvacai po-
-T>'t"»«nju ne je »llenito: I. nemtki, francoiki, uiiftleški m belfrijftki rvvieri ne združijo k »kupni n^ejitaruilni svezi kmpov, katero izpeljuje odbor pedaseev i< vaaesga »kraja presingokopov. An-Kleika pollanca v državnem sbora ali parlaoientn »ta t i.a pu<lavlj«B* za nabirsaj» ia aapravo k Uilanevitvi sveze k napor potrebnega denarja ; 2. prvega aprila I NOI. naj se ioide > delavaki borzi i Pariz» majaarodni kongres knspov, kaUri bode raspratljsl » velikem evropejike» aspaita dela »mh premognkopov kol »reditvo za donego i ie»i-uriiega delavnega č«aa. Taki predlog more la -prejeli, ako »o p»."lauri *»ih okrajev pretnogukopa pri kongreia nstso/i in is ta tklep jeuaoglaaao bili.
Demnstracij* za «pl»Aao ridila« pravico kale, da ju la nekaj koristila. Pred ni kij dtieii je imelo mininterstvo pnavetovenje. pri katerem ne je to vpraian|e ra/pravlja'e. Ilelgij-ki delavci bi.do moli po leni l«k.-m nekateri krat d-.ht«. pritisniti zt do.ig.i lu!i:ne iiHTce.
Anfletka.
I>a» 80. septembra j* bil v Londonu prj letni kongres printantUnih ia aploinik delavce« ia tO pod veditvom tasnih voditeljev veFeega itrajka pristan iUnih delavcev Tem Kanem in .loka burns-om. Pri lema shodu se j» resno preuda jslo, kako bi se moglo najhitreje delo pri priitsniiču (Dockarbeit) na korporativai združni podlagi uravnati.
8000 delavcev v plsviih na 6kotakem je v soboto 1 oktobra dslo «stavilo. Od "S plavio« ie 1* » 6. deluj«.
K delavskemu gibanju.
NaS* brattiVhko (tlasiln dunajska «At lieiter. /. e it u h O' prinaša sledeči pozivna podzemeljske de'av e .ili i: o a; e. premio in rud- k' pe v Avstriji
S drugi t pre-l ledni ni', -.t.pilt t-ie-l va^ It-- vj. p. z'ali da -e p-ipravite za -le..' -kop-iie^ p< -vele«sri|s l.utiti morate vsi. k .kc i 'I >len je i.«: f.j. io ita ''laneni', popolie ni i o|iii<--inool. ,-n^u zie lj ali. aio se jed enkrat iz spanja ne zd-atmuio.
Si.il w.drUKi, knat'i vseh deiel v Eve pi. napreiluje.jo n. s« združujejo. I tuli mi si mommo to v izyled vzeti in jih posnemati. Mi t < ćemo me
Avuti a Ogcraka.
Kakor poroča daasjika .Arbeitarzeiatnng* se je v zsdsjem časa us Avstrijskem v tuo h menih in krajih uitsaovilo sope« davet delavikih druitsv tako. da idmtenj* vedno aarstčs ; ko bi Ir tudi ilo«en*kl delavci začeli i pomivati, da je zdrutenje delavstva acobkadat» potrebno, ds tako »kupno asprsvijo sredstva za poduk in dubé jSMiost tez poluiaj ter aalogo delavskega razreda, namreč ds js glsvai faktor » iioveiki druibi ter da *»•»« zadobili zafsdaust o postupanja vsema človeMra v prid. Zapomni}» asj si ilovsasU delavo» iszek ""
bosti-.
Dae 88. septembra I. L imeli so brasposslai strafar M (Perl»utrsrdre<*'»lerj na Dunaja
pri ksterem j« bilo aavzi fik 4000 mnikih in iea-•k.k U.ob. Sklruila se j« pri iitela re.oluc is, t katersj ev veli, da je vlada odgovorna ia nasledke določb, k "je proairoči Mac Kinlev-Bill, ker urad iste je Beiamo»!, da bode od 24.WH1 moikib in ieaskih delavcev kateri imajo v Avitnji v tem obrta zailutek večina prilla ob drlo in kruh. Skle ni lo se je torej, strogo driati se idrolenjs (urga-a zalije) ter vsem poikutajam zaatraienja ivislo kljabovsti.
Kazuo strugsrjev je brez poila tudi tUKK) črevljarjev. Vidi te torej, da itaa disslsj» dtai-bimko stsaje selo veliko luknjo, katero ni bede dilania in- .iro.t brez u-peba zamsMti priisdevala.
V Uran je bila v četrtek it. oktobra primna '.br«vaava zoper v.e ude odbora ustavljenega delavskega političnega druitia .Eintrarhl" (Sl-ga). Ili lavai pravdni k je oporekal prvi obsodbi. Zagovornik sati. lenih j« bil g. dr. hi ran. k y. Va» zat..-leni »o bili oprolčeni, ter prve obiodba pov»t m potrjena.
Štev. 40. natega bratovikega glaiils : .L s
t; O ti f e d e r s z i o n e Opersts* j« bila pretečeai teden zaielena zaradi članka is laikega na nemlko socijsldemokrseijo.
Nemilja.
I)sn pogrebs »skons zoper localiiti , «o nem-iki socijsldemokrstični delavci in ajih prvaki p..v-•od dostojno praznovali. V Berolinu. kakor v viib dtuz h večjih meitih, io ie vrèili ibodi ; tudi «clic in slsvnokti ni msnjkslo. povsod its »e kszala edino«! in nsvduietM.il za iloino p. it .pauje. V I ko delavskih ča-nikov je I. i.kt..ln» ponatunoh, program Uranke, iklenjeuegs v (Ii.thi, kateri je bil «kol disusi! let prepovedan. Torej od dela •I va na»protnih itrank tako laleljenega razkolniS-Iva v uemlkej .ocijaldemokratifnej stranki, kateri -e je prirakmal po padu izjemnega zakona raiadi taktike ». m nikjer karalo. Neattte «•cijaldem.. kraeija hode gotovo ludi »a naprej odločno lil po aleno zaatupala inlereie delavskega ljudstva.
Belgija.
Prva dni iiktohra je bil v llruseljti v meja-liatlča .-ilruSlveiii hiši «hod poslancev helgiàklh,
RAZNE VESTI
Zlati čas. Kdorkoli js čital dunajske Iute o veliksnikem sprejema nemikeg« cesarja na Duasji. kateri je bil le dve uri r mestu, misliti ii mora : duaajiko meilo ima pač zlati i as, gotovo ni aa Dunaju pomanjkanja in vsega je na "bilo. Okraienjs mest» stalo je neki »amo mestno občino J^QH gA, veliko ivoto s» v to svrho litvovali bdi zasebniki (seveda taki. kateri «e na strutte la,od neplačanih luljev debel.) Kaki ko-" '' pa ja imelo vse to f »ekateri .ia-K kak»» dsaajak» iapa» (kalsri do-■ itanovsaja ItOOO gM. PUČ» t) dobi« bolo le aa kako prazno lukafo aa fralta .red ove* ia ti atanejo veliko tia»či»kov, katere bodo razni občinski d«vki popla-
(ali ia t» tudi delavci plačujejo, poaebi.....bčinsks
davke indirektno. Ko bi ae pa naila kaka v istini pametna in nesebična oiobs in v mestnem zboru stavila predlog: da naj bi ie raji name-avans svote dal» v podporo 5IXH) brezposelnim »rrugar-jem (PerUaatterdrechsler), koji brci «»oje kr.vnje pomanjkanj» trp» ia poleg ajib te njihove družine. 1'zrok krizi j» poviiana carina v Ameriki in se radi aj» a» morajo izdelki izvažati, ker ceneje pridejo. ako so izgotovljeai v Ameriki pri visoki plsči, nego da bi jih iz Dunaja dobivali. Dal j» sicer mestai odbor 5000 gld. podpor» t»m siromakom. a kaj j» ta svota glede tolikega Itevila brev-poslenih ia poleg tega je iteti, da j* veliko teb siromakov olenjsnib s drufttnsmi ia lahko račn-io, da pomanjkanje trpi kakih SOtVi ..«ob. Pa kaj! — .redovi* so prva itvi r. lačni pr..l.'»arijat pa zadnja.	— a—
Kako ae v Nemčiji pravica v razred* deli? Dne 9. maja »o v Dni linah |Dre»den' za-aaiili aekaj detave»s, ko so .rudečo zsatavo* obe sili na lieo telefona (Telefonleitung). Stvar je prilla pred lodnijo, pred to pa aiio našli pametne;lega uzroka v sstolbi, kskur motenje telefona kot javne naprave ia zaradi tega malenkoitaega prestopka bili io ti delavci dne 10. julijn pred .sodnijo* ubaojeni na pel do deset m e • e r e v ječe! — Isti čai ps je prišel v Herolinu pri d sodišče bogal krojaiki mojner, kateremu se je dokazalo, da j» pri neki veliki ilavno-ti dovršil devet lepnib tatvin, /.alolenec je i/rekel. da je .bolan nn umu* tzato ker »o ga značili ! in tatvine vsled .nezmagajočega nag.-na* d. vršil. Sodišče je tega .čudnega* mola. brc/ da bi p «• p r a š u I o zdravnike — oprostil.. Ta dva «lučaja gotovo ne kalen, da vlada v N uičiji j e d n i k a pravica za «ve!	—a -
5000 milijonarjev št. jejo «. daj > novem
-v. ta An......... Preti -to leti bilo je teh m luionn
nagnjenih ljadtj III. Kako orijaško «• je pomnožilo »levilo teli poštenjakov v zadnjem «tolelji! Pa kaj In se ne. vsaj dobro vemo, da denar dela, lili» joi v takih deželah, kjor je luroiina , Koh-
pOle
produkt) jak ili li
p»
H\|IM III"
zruhi »e do ct*l« It* ćlo-niiropotii ti» moć pošteno


itateli, ataku M 4«» tretjini pravega aatlaika t* ■K«i t lastni »ep, H"" tretjino m m .veliko-datno* plat* trna itdelovatca milijonov u kupi-tali*«'. Slutnji (delavecl ostane tj» siromak ia poginja potasi ; prsi (podjetnik, kapitalist) ai polni blagajne i> alatom in lahkoživno iirì, nr imIroče si rh\ ako tudi «to titofo kaj slane. ar prikrajša »i nit. a» dela nit, polrg trga pa le kapital ««te, »a to p« skrbi suženj pod ali nad zemljo. Vek i katerem in »»o, je Trk breartnosti, odiranja, h re prntnja pa fatti ia kapitala; prato poitenjo in tlovckoljabje ar fita lr »r po kajigah ia tasnikih, iiblrkajr broa da bi src« »rdelo v praTem pomenu tr besede. Daraie ae sem tre tja kaka »teta. a iato je i roba polnili časnike ia prejemati .utrinja-iotr iteidi'*, treba je portati radi darò» Tisoko-tislana ««oba. na drugi »traai pa ai dražega, neg« brezaramni odirale« delavnih modi. Orne »utaje akaiajo oproatiti. beli k p« doma M » idi jo ! Ali ni to ìroaija ?	—a—
fnamka Dane» ko a« ceh «rat delavcu prijaznega kalo, je tadi Krt .Shl»' objavil, imenik delavskega zaslužka. a kateri* kote delavcem d o karati, da jim na Franooakem U nikakor slab» gn ia aimaj« aikakorža>ega Taroka proti plati godrà iati. Po zgoraj omejeni objavi taalnii t Parita na dan zidar 8 franko», mirar 7 fr. M. krovec 7 fr. 75, teaar S fr. 50. kamnoaek 7 fr. alaUr 7 fr. 50. pek 7 fr. tiskar 6 fr. 50. tkalci, opekarji ia tevljarji za.luiijo na daa po M fr. 50 da 4 fr plačila delavk »o p.i 2 do 4 fr. na dan, iivilie oblek in perila pridejo po 2 fr. na daa, eetilje, izdelovalke umetnih rtetlie ia tipek po 3 fr. perice 4 fr. u deželi zatlaii na daa t i dar 3 fr. 65, mizar 3 fr. 60. kr.<ec 4 fr. tesarji po 4 fr. kamnoseki 5. fr. 20 ristar 4 fr. 20. pek 3 fr. «0. ccstni delaTci po 3 fr ; delavke po 1.85 do 2 fr, platilo pri veliki industriji se nabaja do 8 fr. 60, po ciarutah. in po 4 fr. po toTaroah za milo [žajfa': delavke po tovarnah zaslužijo po 2 fr. 75 do 3 fr. na dan. Ire-tiV»! pomotnik zaslutijo ca leto T Tiriza 1SOO f-. na dež.li kakih 920 fr kcmpt"iri!«;i šOO in t.a d» zeli po f-40 fr. hlapci na deželi po 41T do 44»!. dekle po 300 do 342 fr. ra leto.
0 društvih in shodih.
mu
(Confederatine Operala) aloTaaaki oddelek, boda imel t n a j a I j o d a a IH. oktobra »b
5. nri popoluilne tvojo redno sej" a «ledetim dnevnim redom :
1.	Preiitaaja aapianik« zadnja àfcje.
2.	Punitilo ravnateljstva in odbora.
3.	Razni predlogi.
8loTen»ke sodrugo k po!no»t«vilnej vd-ležbi
nljndno rabi	ODBOR
Lintaira uredništva.
K. S. t K. Zslirsljnjrm« o IS ruknpur Pozdrsv ' l>rm Zaimrirz drut.rhsr t'ozrrs|i«adsBl aai Tzisst : Annaims ttekra Wa keaasa »ti akht hsrtckakkUgaa. Nsa asa 81» tkrta Naaita. dea» as mass aia gegaattMgat V«, trsasa bandita; Ms kaaara skea vsrsirksrt sela, dam »tr ksinza Name«, «eaa ss roni kstreffndsa sslkst akkt f»-wun».-ht wird. veroftaatlichea.
LMaiea «rnnMri.
A. B>. v Bottaa : Mantale« pojyii. Mat Meta, t.
prej. Vn(jii j« Pzlpszstam» Vai» po laogotaosti ta psdpoz* li, Is nsbizati. Pstdzav !
Itszsfnl*. smo ipiejsli M Pr. » L. p. k. (M. 1.80
—	6». 0, t\ i. p. «o k». - i ».. L. O. f. p. P. »0 kr
-	L V. LD.tr. P- kz - I- Krk. » Pr. 30 kr. — K Kz v Itd. «o kz.
Grbec 40 kr.. Keštjan 30 kr., Nadalut 2« kr . Merko 20 kr, Osraldell« 20 kr., Wbperer 50 kr. Klcmrm it 2 (rM. 22 kr.. Oglar 1 (flil , O ulit 6 kr., Boitjnntif t; kr. Skupaj ."> glil. 14 kr.
Sotlragi. delavci ! N*bin\jtt povsod marcivo m podporo lin t«, da bodp no-fcnit inlavateljem svojo aalo^o iivrniti !
Delavska
éndtw * Trata
je imelo dne 5. t. m. itranredni obtai sbor, pri katerem s» se vršile ivlitre rod stia dru it rs na podla (p norih pravil. T-lel katerih je poaulo to drui'To popolnoma enako«eij itno c. k. okrajnim
blagajnam. Možki rl.it.i platujejo ì'i in ženski 15 kr. tečen
Tržaika podporne in bralna draitva
pro-i,v:to je line ."i t tu. z v e a e I i »• o v h'iN-lu ^Europa* Kiletnico svojega obstoja. Veselica »*• |o * TsHKem '-riru tamno za diužtTo iiTršila. I>n*-2**. pr. tu. pa je '.mel>> družtvo svoj iivanredn: ol.tni sbnr. pri katerem se je potrdilo nekatere dodatke k : vitn. I o e. kr. niinist r-tvn potrjenim priTiiam valeu ktttvt.h pittane tUiii tO diužlvo eiiatopraviio C. kr. okrajnim blagajnam. Vsi dosedanji družtteni tlaaovi. kakor tudi oni. kateri ist* mu pristopij» pred de6nitivnim potrienjeni praril, platujejo na teden tadi za naj.rej 25 (možkij in 15 kr. fienske) 8roji k zvojim !
Krejaiki ahad v Hate! .Europa
Dne 12. t. m. zbralo aa ja okoli 150 kroja-tev na rabilo pokretatkega odbora k poiretotaaju.
Shod je odprl sodnig Blat K a t n i g kot aklicatelj in aa zahvalil pritujotim za obilno udeležbo.
Voljea ja bil jednoglatao za predsednika ah oda g. Blaž k a t n i g, podpradaednikom g. R.
6 t a 1 ia tajnikom g. Andrej K I e m a n i i é.
Potem je predsednik podal ponitaralcu go<p Egidi-ja besedo, valori je t kratkem, jako vz-bodljivim gorom dokazal veliko potrebitino združenja rokodelstva, radriaaega doaedaj z onemoglostjo oaebne aebitnoati.
Ker je ia rtak po poatavi vezan biti pri jednem podpornem družtvu. zakaj bi se Invanii enacega rokodelstva di-lj t asa liratnli strokovnjažke podpora« zveze, t kateri se vedno ložje mi-d seboj podpirajo.
StrokoTajaki se booo takoj tulili solidarno ožje zvezani, ko bodo imeli no j si boj podporno družtv» aa podlagi novih pontav.
1'rebrij jo po lein pravila, katera ao bi'a jedno-glasno vsprej"ta.
Volil se je provitorit.ni odbor, «ih predlož visoki vladi pravila v potrjeaje.
Izdsrsiol; Tomai Torkar.
lajava.
Poilpoint fMitrjajeta. >la »ts stila v zeda rstnnr. ts-d< vsjots ss dsšlik pedper ts »tzmjk^st* ntizszj« ksket tadi da ts je Stuart »d l-r 45 N penM ta biavasi« tlsvso-»ksgs dslsvsksgm bsts.
Ljakljaaa. dat ta iktokta IH
1 MU» - *
Spi« .Onemurni delavni fa»* ilobin >e in nitrotuje po kr. izti> pri uredništvu iittM-'^a lt>ta.
Na Hoeialdemokratiènemu sUlišfn »o sledeči v Avstriji i*h«uqo<-i listi : . A rbeitrrottaime " t Brnu. 1'rejništvu : l.azart'thga.«M> 3; uprav Diètro. Koth-irass« 1. Izhaja I. in 3. .-redu v mesn u. Četrtletno .'tO kr.
, A r beile r-ZeitunK " na Dunaju. — Tredništvo in upravništtu : VI. (iuropendor-ferstra>»e fio. Izhaja T.-aki petek. < etrtletno Ti kr.
.Der Arkellerwillr" v (ira d ■ u. —
I rednifttvu in upravuiàtvo: Sark>tr»>.->e, 5;>. Izhaja 2 in 4. »redo v tne»eru. tVtrtletno 30 kr,
„Moeialdeinokratiaehr Monalaehrilf
na l> u u a j u. l'redni»t*n_jii iipravništro : VI.
•	iumperdurfirBlratke tiO. Četrtletno 30 kr.
.tiiwpli utavebaiek délalka" (teški) v I' r a k u. 1'reJniitv« : W«iinlier){e. Klieper-i;aiu>e 15; upravništv» : StnirhuT pri t'rii|tu. I'ilanerotraese 225. Izhaja dvakrat ■entvno. Četrtletno 20 kr.
.La t'oafederasione Operala" (italijanski) » Trstu, l'redništvo in upravništTn : 'Via Karnet.i I, I. Izhaja dvakrat v mi-M-i-u.
•	'etrtletuii 4ii ki
„Freiltrtot" v I, ibrrri |lleirheuheri;i. 1'reduištvo ili upravuištvo : l,a lej;ai<se N. 23. Izhaja 2. in 4. retrtek v ineicru. Cetrlletn« .10 kr.
.Delnteky I.Utjf* (teški na D u u a j u. Crudništvn m upravnišlvu : VI. Bez., »iitin-|on.|i.rlrr-(tiiine 7'.'. l/liiija 1. m I »redu v mesecu. Četrtletno 35 kr.
Tuksrna Hol. ii. . Trstu
( ertaakj" (<>Jlti> » H r«>'»-»to in uprarništvo : Josefetad» 21. I*n»J8 i. in X eredo t meiierti. Četrtletno 24 »r.
ttlfthllehter* ihumoristifno - satiričen) im Dunaju, l'redništvo : IX. PilikantriisM-15; upravništvo: I. Am Berifl. Izhaja joden-krat v mescu. Četrtletno za Bet 35 kr.. za Aiistro-Oifinsko 4(1 kr.
„Healo* (rešk) v F r a j; u. 1'reduištvo: Weinber(f«. Kliepern(fBsse 15 novi : ujirav-mštvo : Weinherge, llavlitfkstrK.s-.e <07. — Izhaja I. in 3. fetrtek r menet n. Četrtletno 35 kr.
,Kla* l.ldn" (teški) v P r o k n i t z - ti. Uredništvo in upravništvo : Mark^riif^anrti: 21. lakaja I. in 3. tetrtek » mesecu. Četrtletno
40 kr.
.Htwrl vek avo body" (teiki) v Pran« l'redniš'TO in upravništvo : II. 1'strossK^.se |i)B. Izhaja 2. in 4. fetrtek v mesecu. Četrtletno 40 kr.
.BwIMIImi doka praeovai" ( teški) r Pragu. 1'reilništTo in upravništvo : Srai-ehoT Keanerka 255. Izhaja I. in 15. rs-aki mesec. Pol leu 35 kr.
.Praèa' (poljski) t L e v o v u. Uredništvo : Ulire Batorego 28. Izhaja dvakrat v mesecu. Četrtletno 65 kr.
.Radattki (laaaik* t Z a g r e b u. — 1. in 15. daa v meseca. Četrtletno 30 kr.
„lUkaMlk' (poljski) » L e t o t u. — Izhaja dvakrat mesetno. Četrtletno 35 kr.
„Ravaeet" (teški) t Brnu. Uredništvo in uprarniitTO : Josefstadt 21. Izhaja 2. in 4. sredo v mesecu. Četrtletno 35 kr
.Vek Svobody iteiki) t Pragu. Izhaja dvakrat mesetno Četrtletno 35 kr.
.Volkafreaad" v Brnu. Uredrištvo : Josefstadt 39 ; upravništvo : Kothgasse I. Izhaja 2. in 4. »redo t mesecu. Četrtletno 30 kr.
.VaMUfMWp* na Dunaju. Uredništvo in upravništvo : TIL Kaiaantrasse 117. Izhaja 2. in 4. ponedoijek r mesecu. Četrtletno 25 kr.
.Idlllkallii' t Liberti i Rei. hen-bergV Uredništvo in upravništvo : Ijidegusse 23. Izhaja jedenkrat mesetno. Četrtletno 75 kr. Posamezne številke 25 kr.
.Baeker-ZHtnaf- na Dunaju. 1'red-ništvo in upravništvo : Vil Kaiser*tm-»o 117.
.Bauarbeiter>Zeitnng". na Dunaju, l'redniitvo in upravništvo : Jieulerchenfelđ. llauptstrasse 60. Izhaja dvakrat mesetno. Četrtletno 30 kr.
. Fackklatt der Dreekaler- na Dunaju. 1'rivlmštvo in upravništvo: VI. Sclimalzhof-gasse 12. Izhaja 1. in 3. fetrtek v mesecu.
Četrtletno 30 kr.
.Freie Seknhmacher Zeitung" na Puli a j u. Uredništvo in upravništvo : VII Neu-stiftgasse 135. Izhaja 1. in 4 fetrtek v mesecu. Četrtletno 311 kr
. Milttnarher Faehorgaa- Oesterr.-ung. na Dunaj u. Uredništvo : V. (irie-irasse 22 ; upravništvo : V. Schvarzlmrncasse 2. Izhaja 1. in 3. soboto v mesci li, t etrtletno 32 kr.. za Avstro-Ogersko 35 kr.
.Obuvnlk" i teški t v l' r a e u. Smichov. Izhaja dvakrat mesetno. Četrtletno 25 kr.
.Vorwaerta" (knjigotisknrski organami D u naju. Uredništvo: VII. Zieirliertru^-e 25 ; upravništvo: l. Am Bergl 1. Izhaja v-ak petek. Četrtletno /a Dunaj gld. 1.10. za Aiisirii-Ogor.-ku gld. I 15.
Vsa uredništva delniških listov se «rosi tln hi xnineiijttli številke z našiiu listom.
i Alle Arlieilerhliittor «er Ion um Tiium Ii-Kxeinplare o,.|„.|,.u j
3. številka izide dne 6. novembra.
•ti.it. I.jadei it Zadaik.