PoStfi» tekoči račun šr. 24. — Coafo corrente con la posts). Posameena stevi/ka 20 stotink. Izhsja vsak pondeljek in četrtek ob 8. uri — predpoldne. — Ssane za ce/o leio 15 L., zapollefa 8 L.,začetrt 'eta 4 L. Za inozemstvo ce/o leto 30 L. N<* naročila brez dopos/ane narotnine se ne oziramo. Odgovorni urednik: Tvmnv cm el. mm mm StevUka so. V Gorici v potiedeljek 25. junija 1923s? * Letmtc v/. Sefrankirana ttisma se ne spre/emajo. Og/as/ se raSunajo po dogovo- ru in seplačajo vnaprej List, izdaja konsorcij „GOtySftE STfiAŽE" Tisk. S. Spazzal v Trstu. Ciprava in Uredniitvo: ulica Mameli 5. (prej Scuo/eJ. Zalostna obletntca ^ue 2U. in 'l\, junija ohhajajo go- r|ški Slovenci prvo obletnico' krn- skih dogodkov. Leto je že pretoklo 0(l njii]i dveBu usod'tiib dmi, ko so "rvcli na tovorui.h avtonmbilib obo- '°ž<>hj lašisti prot.i Kobaridu in ^'žnici, -noscč stra.li in tropet mod ^ovo,risko Ijmdstvo. In v viliarni no- u» v dožju in groinu jo bežalo naše JUdstvo v gozdovo, kme-tje so se sKrivali z žen.ami in otroki po votli- 'n&h in grmovju. Neizbriswa ostane sPom'mu Slovenccv slika, kako so lloxili v tisti noči naši niožje porod- nio ž(..n<) ]z posteljo v vibarno šumo. 11 'z gozdnib ski'ivali.sc so gledali • ovonski knietje plamene požara, ki Je valoval iz središča vasi spriro r°nnikov niaravnost proti mebu... ^e danes štrlijo v zrak erni zido- Vl Požganc^a župniš-ča v Drežinid, ki zf?ovorna priča one sl.rašne noči. I v Kobarklu so jo prcbivalstvo ^oskrilo, trepetaje za svoje življenje II svoje irrietjc. Šipe našib domov so robili nia kose in v siianovaiija ™°vcnce,v jo lolelo kamonje. Obilno ^ine ,so paclalc* po našili ljndeb... °da lo mi so? zadostovalo. J'rüi je °r^o najhujso poni?/ainjo naš^-ra 0(*^i 'na. lastni zemlii: srodi kobari- '^el?a trga so opljuvali, pomazali in -rU5ili sponionik slovonsko-ga skla- ^tolja Volariča, ki je najvo-Cja sla- a 'n najvišji pornos Kobarida. Spo- °nik so vlačili j)o tleb im okoli tr- ™i 'nesli so ga radi' »asmdlna v go- Stllno in ga. oskruinili. J)o dancs niao go» vKi Slovenci do- ^idosconja za »»orjono knvico, Jaru; je &e vedno preignajn iz svo- ]* rodne obCi'n«. Rrivica na krivico ! "Ol'>u. so jo vso' to Zgodilo ? Raj so bili 1 'Slovonci zakrivili, da so jib ta- 0 iJoni/^ii prP,d celim svotom ? Nif! . (>n;ivlja.Tno: prav nič ! Na vrh Krna . ^^rila strola v vojiaški spornenik. I'adi strolo so morali dol-ati pokoro ^žni Slovonci. °kom pa jo bila km la i'n brrzsr- • Ni zadostovalo pozigamje, ni za- stovalo ruftonje slovenskib spo- 0 l^ov in prot.epanje nasih ljndi! ¦ «o v zaporc slovonsko kmoto ^odoraslo santičc. To so bili ru- 1 Krin.skoga spomonika in no stro- a Nir • Jlv ni poiniaipalo strokovmjasko v anje inžcnirjev, n.ič nratlna izja- ^ «aniih italijanski.il oblast.ov. Sod- ^j' n' ]ls|t(!la in lai rna.r;ila. i/.slavili ^°y°"ncom sprieovala, da so 7iodolz- ^ ' lo jo porinila priranjo si.rokov- ^kl °V ^'ria^om^o v stran in iz- a 'Had ,našinii ljudini olxsodbo. Y ^ogodkj, ki so bodo imonovali Sodk°dOVini slovonccv »Kmski do- lin i <r * • rvJ^sro^"o- m'ni na krnsko dogodko bi so bil s časoni omilil in najbrž zabrisal, ko bi bili dobili goriški Slovonci pri- inorno zadoš^onjo in bi bili oblast- niki popravili škodo. Toda zavesl noporavnano in nopopnavljeno kii- vico, z«,vost, da ni nikjer zaščito, ni- kjor obrambr; nikjer na svotu i>ra- vu;e, la /.avost jo š<>lo dala krnskiin dogodkbni no.minljivo 'zgodovinsko veljavo. Naši nasprolniki so j)ovz- dignili poinom krnskib doigodkov do narodno vozdravljono vo ženo in doklota, ki ste zapuš^alo v noči svoje rodino biše in nesle s so- boj nedolžno otroči-čc. Pozdravlj'Mii vsi, ki ste büi to}>eni, vsi ki sto mo- ral i v jfMv"o, vsi ki sto zgubili svojo imovino v plamonili. Pozdravljrna prav poselwio ti žona, ki si iskala zavetja za otroka pod src«jm. Blago- slovljem spomin. slovonskoga sklada- tolja VolarJoa, pozdravljoni vsi njo- govi sorodniki in" vsi njogovi rojaki, ki prenašajo s krvave-Cini srcciri nje. govo prognanstvo. I'ordrav vseni du- liovnikorn, ki so trj)oli radi zvesto- b« do ljii'd«1va |>rotrmii-niii' in kri- vico. Varn vseni kličonio iz dna duše: nc obiipiajte, ^o vani svet no dajc zado- ščonja in j)ravico ! Dvignito srea Wi Veselito s<", kajti stotiso^ero slovon- skib src je zdruzo-no z vami v Iju- bozni, stotisočoro src vain stoji tef- no ob strani. Robariskii bratje, iz srea pozdravljeni ! Kaf se gods po svetu ? Naši čitat.olji so l)rozdvonwno rado- voKlni, kakšen jo položiaj na Bolgar- skom. Zadinja poroi'ila pravijo: Položaj na Bolgarskem. l>no 19. 1. in. svočer so jo s po- selvnihi vUikom povrnil v glavno mosto vojiaški oddelok, ki jo zaslo- doval Stambolijskega im iga končno ubil. Na kolodvoru jo ta, oddelok po- zdravil general Lazarev. Pozdravil jp ubijalce v imeim revolucijonarno vojske ill v imemi prcstolice. Kraljo- va garda jo oddala teinu vojaskenin oddolku rastino salvo. Sprojonia so je daljo oficijolno udrležilo 70 mako- d'OT»skill komitašov, oskadroiv konje- nice. em a poljska batorija in oddelok stroJHiic. Ukor Rima Boogradu. Italijanski tisk sedaj v daJj.šib ko- monlarjib in politirnib olamkib raz- pravlja o pomon-u bolgarskcga prt1- vrata in o vlogi Bolgarske za rav.no- vosjo na Balkiamu. Vsi ti komentarji soiglašajo v sodbi, da jo Bolgarska Italiji ]totreb!na in da za I tali jo bol- garski prevrat j>ornonja in jo prestiž. Oslabljonjo Bolgarsko bi oznafilo oslabljenjo: italijanskih interesov na Balkanu. Bolgarska je volika pro- tiutož proti vsoslovianskiin težnjam Jnigoslovonov. Italijamsko časopisijo pa tndi z ögoreomj'Orn in z zgraža- njeni zavra/Ca izjavo zuiianjega mi- nistra dr. Nimrioa v marodni skup- ščini, da jo Halija ftnamcirala bol- garski proviat.»Boma dltolia« vzkli- ka: »Him mom Boograd ukoriti radi teb izjav tor ga pozvati k redu!» Na Francoskem ne znajo pisati. Iz stotistiko za lcti 1921. in 1922. je rassvid.no naraSftanjo lanalfabetstva na Francoskem. Od («K5.349 vojaškib nabornikov, poklicanib v slvizlx), ni znalo no čitati ne pisati 13.7(i4 mla- dori'icev, sumo cilwti jifl.» jo znalo 14.202. Veoji del teb so znali podpi- sati za silo svojo ime. Posle-dica vojno. Družinski o^otje so bili v jarkih na bojiščib, otro>ci so bili brez potrehnoga nadzorstva i'n fni.so bodili v Solo. Francoski parliament jo zara- di toga «prejel zakon, ki dcla starišo odgovorno za to, ako njibovi otroci ne obisknjejo solo. Angiija in Jugoslavija. liglodem ainglct se širijo /najfantastičnejae: vesti o tern, kar se dogaja nekaj milj dalcč ob jugoslo- vanski meji. Popotnik mora skoro priti do prepri-čanja, da se tu sniaira vsaka država za odini še živi osta- nek civilizacije v svetu divje anar- bijo. Rar pa se lice inlormacij, do- bljonib v Angliji, je zelo problriria- tir-no, čo nianjši dinevniki splob raz- lo^uj'Cjo čoboslovaško od Juigosla- vije. Narn nikakor ne gro v glavo, da so novo države važno koTištitucio- malno jedmice, ki labko j>rav rcsno vplivajo na zgodoviino našega otoka. čo no borno razborito i>ostopali, koi niso samo tvorerina neke komične mirovne konforonce. Na kratko rečc/no je položaj v Ju- goslaviji slodo-či: Ko se jc ta država 1. 1918. ustamovila, se je zdolo, da bo ta država najstaloejša in najbolj nadobudna sostavina povojne Evro pe. Tvori jo nokaj narodov sličnega plcTiiena iin jozika — Srbi in Črno- gorci, ki so bili meodvisni, in Hrvatjo ter Slovonci, ki so tvorili jwgovzbod- ni del monarftiijo. Njibovo ozernljo je prostrano, sega skoro od Soluna do Trsta ter je zelo bogato. Nacijona- listično gibianjo, ki je to državo ro- dilo, jc bil(> sf>oč''tka bolj pokrH. J1"- teligo,nce kakor ljudstva, kakor j'j to že obi-ftajno pri rjacijanalistiČTiiJj j>o- kretih. Danes, po fitirih in rxjl letib. obstoji nevarnost, da to gibanje vf)Iabne in t^žko je rofi, kako lii to vplivalo ma krbko zpradbo evr^ ga mini. Kako bi se začolo, ni i./.*.•, pogoditi, konoc pa je vodino ne- gotov. Mafnrska in Jugoslavija Mažarski šovinisti izrabljajo ».-.n ko priliko, dia širijo poso)>no v ob- niejnib krajili mažiarsko pn>f)agando in agitacijo proti Juigoslaviji. Društ- vo probujajočib so Miažarov je odro. dilo mobilizacijo svojili •članov s po- zivorri, da rnorajo biti j»ripravljwji vs,ak troinotek. Jtngoslovanski vfali jp' začel prcxi ddal/a na Jico mesta tor sta zagotovila, da bo država storila vse potrebme korakf, daodpornore nosre- C-'i. ki jo zadela Si-cilijo. Prizori, ki so se vršili ob priliki bruhanjia Etna so bili grozni ljudje so »apuSCali svojo dornovo in go z jbwpnostjo glodnli kyki gorofa Java vnifuje njibovo imetje: Nad 10 me- trov visoka plast žarečo lave» so je poCano bližala obljudonim krajem, ki so zo](> rodovitni a so sedaj vniče. ni. Človeških žrtev pravijo da ni, ker je, dan pred žacetkom bruJianja bil zelo moCon potres tor ho ljudje * strabom pri^akovali: kaj bo? SirHe NaroiaHe Berite „GoriSko Straio". Sir.'2. »r;nRTLi.KA strata- DNEVNE VESTI Gospodu podprcfektu v Tolminu. Skupima Kmetsko-delavske zveze v Sv. Luciji je prijavila gospodarsko zborovanje dve nedelji zaporcdonia. V nedeljo dne 17. junija ste ga pre- povedali telefoni-čno potom krajev- tiih orož-nikov im. zahtevali, da se niorajo naves ti v prijavi zborovanja tudi govorniki tor da mora biti na- veden natancno dncvni red zborova- nja. Za nedeljo dne 24. junija Vam je bilo vnovič prijavljeno zborova- nje. Naznanili so se Vam celo govor- niki, kljub temu da zakon tega ne zahteva; prijavil se Vam je popol- noma točno -čisto gospodarski dnev- mi red in zborovanjo ste ])roti vseinu pričakovanju spot propovedali, skli- cujoč se na »ordine pubblico«. Slo- vene! so1 že šesto leto v Italiji. S ponosoni lahko trdijo. da se v vseh šestih letih ni nikdar in nikjer mo- til javni red po njihovi krivdi, Ako se je motil, so ga motili vedno lo Iju- dje, ki so jih drž-avnp' oblasti &Liti- le proti vsem obstoječim driavnim zakonom. Mi se nad Vašim protipo- stavnim postopamjem zgražamo. Radovedni smo, ako boste prepo- veüali gospodarsko zborovanje K. D. Z. pri Sv. Luciji tudi prihodnjo ne- deljo. Zavarovanja proii požaru ! Z dnem 1/7 11. sto])i v vcljavo kr. odlok dne 11. januarja 1923. Stv. l">0. vsled katerega se zviga državna pri- stojbina zavarovanj proti poZarnim iškodam od 1% na 15% naddavka 7.0. vse zastane in nove premije plačane po 1. juliju v tckočem letu. Župan Mikuž suspendiran. Kakor porooajo iz Vidma, jc saši- sfovski prefekt Piscnti izdal odlck; s katerim prepoveduje župamu iz Sv. Lucije, gospodu' Antonu Mikužu liädaljno uradovanje na župatnstvu. Kot vzrok navaja poroeilo njegovo protütalijansko mi.sljenje in pa ne. ki spor, ki ga je imel g. Mikuž s fi- naiienim stražnikom in orožmiki. Velika krivda župana Mikuža je tu- di v tem, da je ustanavljal orgauiza- cije med masim ljudstvom. Mi. ni- smo o stvari se nataneno pou-čeni, toda ugotavljamo že sedaj, da bo odlok videmskoga pro's^kta temelji- to razburil slovcnsko probivalstvo mase dcželc. Oblastvo v Vidmu naj se zaveda, da je položilo r.oko na mo- ža, ki uživa velik uiglcd mod goriški- mi' Slovenci, ki je bil v svoji občin.i izvoljen enoglasmo od vseh strank in je eden najbolj odlicnih, vestnih in poster»ihi županov, kar ::i: '-"finore- mo v deželi. Pošiljamo gospodu županu Miku- žu izraz iskrenega prijateljstva in bomo o zadevi v prihodinji stevilki tie podrobno govorili. Gospodom državnjm poslanccm. Kmelsko-delavska zveza je iniela pred mesecem pri Sv. Luciji javno zborovanje živinorejcev. Prijavila ga je iolminfcki. podprcfekturi, ki pa jo vlogo izročila županstvu v Sv. Ludji s pripombo, da spada dovoljc- vanje zborovanj v delokrog župan- stev. Zborovanje se je tudi vršilo na podlagi dovoljenja županstva pri Sv. Luciji. V Stirinajstib. dneÜn po jav- nem zborovanju sc je vr.šil pri Sv. Luciji samo sestanek na javnem zbo- rovanju izvoljenega pripravljalnega odbora za ustanovitev »Zivinorejskc zveze !« Sestanka so se vdeležili tu- di zastopniki fašistovske organ iza- cije: dr. Lessi, Bandelj in drugi. Kmalu za tem je podprofekt v Tol- minu odvzel županom na Tolrnin- skem. pravico dovoljevati zborova- nja, ki jim jo priznava til. 1. zakona o javni varnosti. 0-čividfii.o liočcjo na vse: načine in z vserni sredstvi ovirati na.šim kmctom snovanje go- spodarske organizcije. Dve zborovanji dne 17. in 24. ju- nija popolnoma gospodarskoga ziki- čaja, ki jih je prijavila K. D. Z. tol- minski podprcfekturi, je ista prepo- vedala Jz razlogov, ki. jih jc iz trie izvila. Potrebno jo. da nastopijo državni poslanci odloöno zia zborovalno svo- bodo Slovencev kakor tudi za to, da se v Italiji spoštujejo italijamski državni temeljni zakoni kakor jc za- ko'ii o javni varnosti. CERKVENIM OSKRBNIŠTVOM IN ŽUPANSTVOM. iir-ii.iiiii «Osservatore Triestino» jo ol)javil dne 20 t. m. okrožnico, s katero naznanja vscm javnim bitjem, da rno- rajo predložiti prošnje do 10. julija, -vsi, to je oni kateri /elc obnoviti v lastni re/.iji kakor tudi oni, ki žcle oddaii wspostavitev vladncmu tclinicnemn uradu. Ker je pa čas zolo kraiek, da ]>i se scstavilo popolne prošnje, opreinljene 7. vsemi listinami. cenitvami, jiačrti in I)rora(";iini, opozarja okrožnica. naj se prcdlo/i le pi-oSnja (spi.s s katerim so piosi kr. Profekture vspost.aviti svoje neprimicnine zmisl-u dekreta 1. 0. 1920 N. 1524 in okrožnice Gen. Civ. Kom. fit. 921/2000 odd. IX., v lastni režiji, aii pa so želi oddati obnovitev Vludnsernu tehničnomu uradu) in pooblasliio («deliberazione» s katero se poobl.'L-ca predstavitclja, župana ali duhovriika. da podpišc in j)redstavi prosnjo). 1'rognje se pa imajo napraviti \v za one nepremičnine stavl>enega znar-aja (poslopja, hiše, cerkvc župne in tern enake, rnosti itd.) v dveb izvodih na- slovljcno na Kr. Prefekturo v 'I'rst, do 1. julija t. 1. Pozneje se labko predstavi popolne prošnjo za obnovitvena dela stavbern;- ga značaja kakar tudi za premii'nine in zemljisca, do 1. scptombra tako da l)ode iinela Kr. Prefoktura do toga dne vse prošnje javnih bitij. — Zmisel to zadnje izdane okrožnice je, da potom tch do 1. julija oddanih prošenj sezn*1 katera dela se delajo v lastni režiji in koliko dela bode imel vladni tchniCnl' urad. Naročnikoin I Opozarjamo one naročnike, ki s° plačali naroCinino »G. St.« samo &*¦ pol leta, dia obnove naro-Cnino ^a- drugo polletje, kajti drugače bi biH prisiljoni jim list ustaviti. Upravništvo. Kaj je novega na deželi SV. LUCIJA. Pevsko in glasl>eno društvo iz (io- ricc bo priredilo v nedeljo dne 1. ju- lija t. 1. pri nas dva koncerta z bo- gatim vsporedom. Posebna zamimi- vost bosta dve veliki skladbi P. II. Sattnerja »V pepelaični noči« in »O nevihti«. P. 'H. Sattner jo eden umj- markamlTiejših pojavov v nasern glas- bsnem življenjii. Dasi nad sedemde- seC let star si je obranil vso du&cvno svežost in vso \jstvarjajo<5o silo mla- deniskft dobe. Kan tat«. »V popelnični noči« je plod, zadnjih let. V torn de- hi združujo skladatelj bujno melodi- ko z rafinirano D^iarmonijo moderne foarve. Jo ]>ač ta skladba res inednje- govimi najboljšimi. Plcmenita melo- dika, pestra harmonija in živahma ritmika ydihWjo temu. umotvoru to- liko življenskc vsile, dia zapusti vsa- kemn poslušalcu nepozaben utis. Ne toliko inoderna in umetna a, lažje umljiva j eistcga skladatelj a »O ne- vihti«. Kdor jc to' skladbo onkrat sli- šal jo želi zopetslišati. Skadba je za mewain, zbör brez spremljanja. — Ču- dovito je, kako skladatelj samo '/. glasovi slika veli-Castno in divjo gro- zo nevihte. Molitev ubogega kmeta, grom in blisk, vso to je tako nioj- stersko izražcno, da z najvecjim za- ninianjom jioslusamo ta innotvor in g>a takorekoč doživimo. Pri Sv. Luci- ji se bo nmlila redka prilika obe ti skladbi slišati v izibornem predinaša- nju Pev. in glasb. društva iz Gorice. IZ KANALA. Dne 27. maja in !3. junija prircdila M. d. v Kanalu veselico, ki je prav lop) vspela. Na vsporedu je bilo petje, Dr. Iv. Kreka: tri sestre, šaloigra: pnsiljen stan je zaničevan, tor kuplet: gospodi- CJic in dckleta. Igralo se jc ])rav dobro. Posobno gliivne vloge so bilo v doljrih rokali; igralci in še posebno igralke so v resnici zaslu/.ili odobTvivjinje in pohvalo od strani mnogobrojncga oln'-in- stva, ki je okakrat napolnilo dvorano. Prad dnovi, ko so sc nekatori doinari faiitjo vrač-ali pozno zvečcr domov so bili dejansko napudeni po iickui-crih rlanib tuk. fašivstovske sekcije. BreJ vsakršne bescde so jilanili nanjo, niili'U z gorjačani brata (larlatti; drugi liintjc so se v straliu liit.ro j)oskiiili, ker dru- gačo bi gotovo slabo izpadlo. T;i P}" nočni napad je na.prn.vil silno miičeo vtis na vse prebivalstvo, ker je to prv* dejanski napad, ki se je izvrfiil od «Ira- ni tu nastavljenih Italijstnov. Kakor riijcmo je zadeva naznanjena orožni" kom in bo imela zruibiti svoj konec 5& pred sodnijo. V zadnjern (v:asu sc ]>odtiKa od strani tuk. fašistov stare.šitistvu ist so poscbej župann nxvMv.nc politii'ne in gospodarskc nerednosti. Omnnjamo, rvo pomoč jiri g. Mcrmolji. ^ nil se jc bil v nogo. Kolo je oM^ na cesti in so je nekoliko pok\;i'.';la Gospodu Pavletiču, ki je imel v 11(; sreči šf precej sre^o, žcliino sk«»^" snjo okrevamje. . Obrtno nadaljo/alna sola v MW* priredi dno 29. t. m. ob 10% uri. nv/3^' vo vsoh izdfilkov svojib vnj^iicov J liciüik v prostorih. dornačc ljudsko š0'** Z njo bo zdrnžena tudi razstava- ?eir .skih roc'nih del vhoIi uconk ljudskc #&' Otvorjcna bo za občinstvo dno 29. t. ^ do () ure zvečcr in drie 1. julija do ' '"v poldnc. JULES VERNE: ČRNA INDIJA ROMAN. Prosto poslovenil Z. Z. «Morebiti bi bilo za vas vendar boljše...» jc mnnrala «llada deklica. «In zakaj, Nell ? AH nismo naše- mn zvostcriu.i • ya- hvale, da smo > ; >^r- nik ? In ali.ni im'do odkritje najdo- brotnejših posledic za celo prebivav- stvo, Cigar blagostanje je nanovo vzklilo, hi tudi za te Nell, ki gruo ti rešili življcnju in ki si r-'Ir., rrc.n. ki gore popolncma zatc ! «ZaiiM> ?« :- ¦ :! živLiinn/ L'.i.^uvo- ril;i. ftP;i }¦: üranje v .novo ja- mo jc bilo zelo, zeio nevamo. Noko-č, Harry so pridrli neki neprcvidncži v te neznane hodnike, kjer so slednjič zaiili.» «Zasii», jo ie prckinil Harry in jo začude;; ^ «Da, :¦_.. , ..;> ponavljala Nell s tresorim giasoin, «svetiljka jiin jc ¦•'-';:>.s'.nila, niso rnogli najti pota na- /.„;/.. — «In tam so ostali zaprti osem dni», jc nadaljeval Harry njeno^ bc- sode, «in kmalu bi bili poginili, da jim ni Bog poslal dobro bitje, amge- lja, ki jih je ofkrboval s hrano in <;udeznegia vodnika, ki jim jo pozne- je privedel rcšitelje. Brez toga bi nik- dar no zapustili groznega groba.» «Kako veš vse to ?» jo vprašala mlada deklica. «Oni vjelniki, Nell, so bili Jame; Starr, moji stariši in jaz.» Nell je vzdigtnila glavo, prijda ijiI.t dega moža za roko in ga poglcdala tako globoko v oči, da ga jie presuni- lo do srea. «Ti ?» je ponavljala mlada deklica. «Da»., je potrdil Harry po kratkern premolku, »iii on a, ki se ji moramo zohvaliti, da še dancs živirno, to pi bila ti Noll, to ni mo^rl Mt.i Tiihčc drugi nego lo ti !» Noll jo ........-:1- '-'¦ ')- rila nie »Omi, ki so lc1>c vcmü, r\oii«, jo jjri- pomnil Harry ves ginjen, »so poprej žc dolgovali svoje življenje tebi in vcruj ni, oni tie bodo tega aiikoli jto- zabili !« XIV. Na gori in doli vodeči lcstvici. Mod tem so v novem Abörsoylu kopali daljo z velikim uspohom. Sa- mo ob sebi je urnevno, da je pri.pa- del Jani'Gisu Starru in Simonu For du, prvima najditeljima t(;ga boga- tcga proinogovnika. velik dclcž do- bička. Harry jc; zdaj prevzol inesto svojoga o-ceta kol i)'adpaz/nik in jo hkrbno Čuval ^iad svetom rud.arjrv. Jack Hyan jc bil nad vso ponosen in vzradosčon, da je ujegovega ]iri- j';it<'lja doletela taka srcča. Tudi on .-','uii ho je ob torn dobro ])ocutil. Oba sta sc vcčkrat videla Vx kotaži ali v jami. Jack Ryan jo kmalu dobro zapazil. da goji Harry srčna čustva (l«"kU'la. Sicor slcdnji ni I, vendar se je Jack lo- kavo smohljal, -Ce je Harry ma njc- govo n;v :-rij? lo zmajal z gla- vo. Naj. , :,a Jackova želja pa jo bila, da i/i .spromljal Nell na iijo- ni prvi poti ma povržje zemljo. Ka- ko rad bi bil priča dekletovcmu za- cudenju ob poglodu n,a iirznano ^* ravo. Pa-č je pričakoval, da ga v^ me Harry ob tej priliki s soboj, ^^j ni omenil so nobenoga predlopn bi moril am to. Nekoga dme so jo Jack Ry.«"..n raf11 odpravljal mavzdol skozi ];rašni P1^' dor, ki veže spodnje rove jame ä P0" vršjeni zemljo. Stopil *je na ono '?' med kstvic, ki h vzporodnim ]*ot0? k an join navzdol in, navzgor, dopu^ čajo, da so pr'ule brez truda na ^ ali na povrSjc. Žo je bil Jack Kak^ stopodeset Ccvljov navzdol, ko La '0 na ozki lestvici na kalori jc ravllj stal srečal Harry, ki jo nainc1'''1^' na vrh zemljo po razinih opra^'-1,' »Ali si ti ?« jo vpra&al Jack ii' pri tem srepo poglcdnl. - Mi».-, # »Da., Jack«, je. odgovoril \l$&'\ »in zolo me vescli, dia sem te sr N<;kaj ti bom prodlagal...« .^ »Projo te ne bom poslusnl. tl«^ mi no poveS kaj o Nell-i ' " !' klical Jack By an. i(, »Nell-i »ei godi dobro, Jack, JiU c^ lo tako dobro, da jo mislim toK° meseca ali «estih todnov .. .« »Ciar.lSKA STRAZA« Stra» 3 2AL0ŠČE pri Dornbergu. Due 17. t. in. je umrl po kralki in •nuCiii bolozni 28 lctni mladcnič France Doplihar. Imenovani je bil ugleden in soliden vaš-čam. Bil jo tudi zvcsl in dclavcn clan tuk. Bral- Nega društva. Pokojn.iku želimo veC- j11 i»ir in pokoj, žalnjoči družini pa ^rckamo iskreno sožalje. Društveniki. CERKNO. Glasbcno in pevsko društvo v Cork- neni pri red i na dan sv. Petra in Pav- *a, &). '.tin., oh3. uri popoldne v dvo- fani pri Kavčiču inastop .gojencev, katerega mum en je, do toga, ko smo brali v »G. Straži«. ^fl jf toča okrog Gorice, })o Brdih in Irriovski planoti vse sklcstila ! Mi pa llloramo poročati, da mam jr bürja, ^at€jr»a je divjala v iiodeljo in pondc- iek rival one isto napravila, kar loea ^'god. Jc-Cmon je že skoraj dozorel !]} iiesrcčnia bnrja pa jo vsciga omla- *'ä, iiako, da posestnikom ne haze ^yuzega, kot. ga pokositi. Gospodar, La je cenil na 40 mernikov, ga ne !l° prJdolal »n-iti 5. Trta že eel inesec rJrc,dilo pred par tedni. Vrenie jjfastio, Ljudstvo mnogo. Petje v cor- Vj in pri procesiji lepo. Dobil sem !|ruv dober vlis. Poj>oldne sem .šol k v°so]icjt potjo je bilo lepo. poscb'iio >ai J° u-gajal A. Grumov: Venšek n.ir. |'esini in pa ft AdamičJv: Vasovalec. e^lam, ker je cerkvemi shod. Cudil sem '^.'^osebno ke,r sem ])red 2 ali 3 leti (jO|Su1' (1a so tndi v Lomu vsako nc- ^J(>-na več krajib plesali — ka- ta)1' i0 ->>Gl straža<< žo vc^krat pisala, Pv\{! -1}i. tlldi 3aK ]»ripomnil: Društva! lt(^'aJtc ¦ vesclice, igrajtc, i)ojte, sa- iii!) pleso pustite, ker vas moraljio in ginotno nničujejo. Lomljanom pa, ki so gotovo .nunago in. radi plesali, ;a sedaj pies v pravilik iz svojega društvonega pravila izključili, kli- Cem: L.o t&ko na])rej. Vsa -Cst ! Izlctnik V. N. SKOPO. (Drzen vlom v stanovanje pri b?- leni dmevu.) Pretekli pctek popoldne so gospodje tatovi počastili s svojim obJskom gosixodicmo učiteljic^D F. ZivO'C v Skopem.. Njim samim v dolž- no cast bi neznansko rad poroi-al, ktlo so bili pravzaprav, toda ml, go- spodična je vršcfa svojo dolžnost v šoli, zanemarila drugo dolžnost pričakovati visoke goste doma. In ker niso dobili nikognr, ki bi jih ]>ri- menno sprcjel, so tudi iniso predsta- vili nikomur. Do danes so še nezna- ni, morda se so kako javijo. Postre- gli so si pa gospodje i-n zdi se, da so adovoljni odšli, čcprav ni bilo go- stitoljico doma. Vzeli so si več Ijub- kili spomiiu'kov s scboj v obliki oblek, tt'b'sne.sra in postoljmo>g.a peri- la, nekaj dragocemosti in deriiarja, nesli so jib tudi svojim ljubioam, ki jib bodo preoblekli labko, toda ne po njib lastnem, temveč po okusu gospodičme učiteljicf. V^r-knUfn- pri- znamo dober okus ! ROČINJ. Most mod Ho-Cinjein in postajo v Avčasti) se jo zadnji pondeljek zvečor podrl. Bil je še ostanek iz voj«ie. Po- stiavili so ga Avstrijci, ko so so umi. kali. Bil je Icscn in že voč let smo ¦Cakali v strabu, kdaj se zruši. Bilo je sicer j)repovedano, da se preko njega vozi težje stvari toda nihče se in držal te: pro])ovedi. še v avto- mobilib so vozili preko njdga. Zadnji pondeljek sta šla oez most dva tukajšnja domačina. Naenkrat jc zasielo za njima pokati in hreščati. Komaj sta bila na nasprotni .strani, se je most zrušil. Zveza med Hoči- njem in Avčein je s tern vkinjena. Sicer se šalimo aiad zapreko, ki nas je doletela, von dar bi želeli, da se vspostavi Tiov most, ki je radi jav- nega j>rometa vekvažen. GOSPODMRSTVO. Davek na dohodek iz premičnega premoxenia. V «(lor. Sl.rii/i» Kino y.r jionovnokrai ])oročali o Uuii davku. Naiančno smo riizlo/.iti Hiimo davek na zemljiski doho- du konca lot« V.K?,. v vcljevi .sfnri jivslrijski ösebnodoborlninski davek. 'J'rmii davku jo bil podvrfccm ves (--knpni dobodek, davki plarevalca ne glede na izvor dohodka: ali je izviral dobodek ir. zomljd, jili biše, ali dela. slu#bo, rent. i. 1. d. na to so ni oziralo pri avsiriiskem oscl>nodoboninskem davku. Italijanski davek na dobodek iz premičnega. ]irp- moženja se pa ravno v torn zelo razli- ¦kuje od avstr. oscbnodolinninskega davkn. Navedeivi italijanski dnvok obd.nruje dobodek diivkoplačevalea lo- čcno po razlir-.Tiosti izvorov in sicer v Stirih posebnib skupino.li. (Kaiogorijah.) Skupine. (Kategorijc.'> t.icn i(>. to/.adevnega enotne^a z«i.ki)- iiii '/. due 24. avgusta 1877. §t. 4021. do- ločuje zgomj navedeno štiri skupine obdačljivih dobodkov. 1.) V prvi skupini (skuplna A) je ob- (iafon doliodck, ki izvira. sjuno \% kapi- tfili.stit-nib donosov. (Torej iz obresti od /nsebnili in juvnib dolgov.) 2.) V drnfli skupini (skupina B) je ob- dafen vsak dohodek, ki i/.vira iz -- ka- pitala in dela - ; tort^j dobodek iz trgo- vine, obrti, indiistrijo in od 1. jji.nua.rja 1!)24 za. nove pokrajino tudi zemljiski dobodek, v starib italijanskib pokraji- nob pa. j.e od 1. januarja 1923. (Novi davek iz zemlje, o katerom smo v «Stra- ži» že toliko razpravljali.) 3.) V tretji skupini (skupina C) jc ob daccn dobodek; ki izvira. sanio iz dela (torej dohodek, iz proztih poklicev, ka- kor zdravnik, odvetnik i. t. d., dobodek uslu?,benib ]iri zasebnih podjetjib in uradib tor dobodek delavcev kakor tu- di dobodek, ki ne izvira ne iz dela in ne \v. kaptala (n. pr. pokojnine, ki jib plačujcjo zasobna ]iodtjetja, zasebnl uradi, ali pri. -zivljenske ronie iz zava- rovalniu.) 4.) V četrti skupini skupina D) je pa obdačen dobodek, ki izvira iz pint od- nosno \7. pokojnin. ki jih plufujejo jii.vnim nameišcencem: dr/.ava, de/ela in občina. Kateri dohodek je podvržen temu davku ? Č1. 2. zgoroj navedenega zakuna du- locuje, da je obdač-ljiv vsak dobodek. ki ga pridobiva v državi (Italiji) bodisi državljan ali pa ludi nedr/avljan. Obre- sti. ki se stekajo iz kapitala, ki je nalo- i>,en v inozemstvu, torej niso obdaf-ljive. ic jib no. dolguje oseba, ki stonuje v Jinliji. Obdarljiv ]>a ni samo dobodek, ki se pridobiva iz stalnega vira, tern- vof: tudi vsak slučajni doliodek, kakor postranski zasluzk' i:._ sko igre i. t. d. Ni pa podvržen temu üavku aohodek iz zemljiške rente (ki jo ennk uajemni- ni doticnega zemljista., ker se inora za ta dobodek plafaii ])osebni zenriljiški davek) in dohodek iz stavb. (tudi od stavb se ])lacuje posebni stavbinski (bi- šni) davek, za kaiorega so morali dav- ko])lafevalci /o izpolniti napovedi.) r Kdo mora plačati davek od premičncga dohodka ? Vsaka fizicna in juridifina oseba, ki jo državljan ali pa tudi nedržavljan <>d dohodka, ki ga pridobiva v Tialiji. Pri teni se ne ozira. zakon na okolnost, ali postoji pravna oseba zakonito ali ne; davek mora plaiuti, ako nastopa k(j1 gospodarska onota, ki ima gotov dobodek. Kako se ta davek plačuje? Člen 10. zgoraj navedenega. zakona dolofiuje, da. se davek 1.) plaf.uje ncpo- sredno ]>o odbitku istcga od strani dr- žave (]>er ritonuta) in 2.) potoin poseb- nih aeznamov davkoplarevalcev (ruoli); davkoplačevalci se vpisejo v tem Klusia- ju v posebne davčne .seznainc z odgo- varjajor-im zneskom* Pri (lonu 11. odbije država v prvonn si lira ju kratkomalo davek od plac, po- kojnin, Jn drugih izplafi^ nasproti dr- žii.vniin uslužbencom kakor tudi dru- Riin osebam, ki prejemajo (»1 državo iy-])lačila v denarju; istoinko odbije dr- žava tudi davek od obrosfi <\v/t\.\ tiili posojil, obligacij i. t. d. Pri drugem nafinu pobj.'-.-mj.-i >.\;i.\ k,-: (potom posobnib davfnih seznamov) j).a »"'zlikujeiTio spot labko dva načina: 1.; ueposredno pobiranjo davka, to je dav- koi)lačevalec mora sam platati davek in je tudi on sain zaznamovan v dav- čnem seznamu; 2.) placevanjo davka s ln-avico odbitka. Kai razumemo pod »Plačevanie davkn s pravico odbitka ?<< 'la. nihin pobiranja odnosno jniiff\a- nja davka obstoji v dolžnosti gotovib podjetij izpolniti predpisane davene na- povedi kakor tudi dolznont odmerjeni davek plačati ne samö od dohodka, ki ga ima jjodjetje samo, lemveč tudi za svojo uslužbence in upnike. Seveda ima potem jiodjcijo jjravico davek pri plac'evanju svojih uslužbencev in upni- kov odbiti. Katera podjetja morajo izpolniti napovedi in plačati davek za svoje uslužbence in upnike s pravico odbitka ? Členi 15. Ki. in 17. zgoraj navedenega zakona, kakor tudi Meni 2. 3. in 4. kr. odloka od 4. januarja 1929. št. 34. nava- jajo prizadeta podjeija. 1.) Dežele, obf-ine, korporacije, akcij- ske družbe in družbe, ki so dol/ne jav- no polagati svoje rarnne, morajo izpol- niti davčne napovedi od plar-, pokojnin dnin, kakor ludi od obresti dolgov, ki jih irnajo in od obligacij, ki so jih iz- dale. Plačati morajo tudi davek za. uslužbence in u]»ni!;i.1. s p......;'......" ' ka, odno.sno zaraiunanja. 2.) Lastniki ali ]ta upraviidji oi»rl- nih, industrijskili. trpovskib poiljcii;. kakor tudi osebe, ki izvršujejo svobo'l- ne poklice (odvetniki, zdnivniki, in/.( nirji, umetniki) morajo napovedati pla- ce, honorarje ali pa i\- jih izplariijejo svoji»- agentom, nastavljencem ter morajo plačati tudi davek ......... ¦..... iujtlarilih odbijejo. Kako se odmeri davek ? Na podlagi napovedi. ki jih i^orcio izj)olniti vsi davr-no obvezni do 30. ju- nija 1923. Za rnladoleino ali pa za osc- be, ki so j>od varsivum i'i dobiJi obrazce. Prejeli so obrazec z: obrtri' " "a za let rajo i v teku mu; j)rejeJi so olnazce za osebnodobodninskega .'¦¦<¦¦<¦¦¦ /;, ,,.. , J!^'3, ki jih morajo jzi
  • li so ji" obrazre za napoved rnvnokar i: ncga davka na dohodek iz ' piemoženja, I ¦.......... 30. Junija 192^ Napoved tega tiaVka luc.a vsebo 1.) line in i ¦; iii. :¦¦!,. >. ,¦¦-., ¦¦; ,, š("e, datur» 2.) razlii-ur hoikk.ki', skupine, v katen; spadaji Y-gornj razloiili in sjcer y V obrazcu je na vrbu < • ¦-. goria: tu napiše davkopla C D. to je skupino. v ' Kov dohodek. Ako im,, dajo v različne skujune, poi tudi oznafjti, v katero «kuph,.. jo ti razJicni dohodki. To mora >' plnčevalec storiti radj ler luxlek skupine A. najbol.i ren, dofim je doliodek v Mknjiinj J). naj- Tnanj obdačon; tudi so do»'i:...........¦• Jiodek v gotovj skupjni d po v drugih skupinah \7x Na vzoir.u y\ poiiwn 1. i načen z ! napiše da . liodke, ki jih s trgoviiK) ali ,<,i , Mora označiti ( dobiva. v nafi'- novanju. /a teirt sledi razpi^ Beduzloni (odbitki): 1 plačevalec vse strosk' Kako izpolni napoved n. pr. obrinfk (kovne, mizarski mojster, kroja«) vec L t. d. to fe vr1 or', v» M,afr k- V splo.šri;ii' ne spada.i do sedaj ]»¦•:< oklicev: zdravnik, odvc1 Straa 4 »GÄR1SKA STRAZA« nik, inženir i. 1. d., tcmver 1.i doliodki spadajo v skupino C. Obrtnik bo izvršil napoved na slede- ci način. Poog imena in dnigih sploš- nih podatkov bo napovedal kosmati do- hodek na podlagi gospodarstva v letih 1921 in 1922. Od kosmatega doliodka bo odrai-unal vsc odbitke, ki jih dovoljujo zakon in sicer: 1.) stroški za nabavo surovin; 2.) resnifna ali namišljena najemnina obratnih prostorov; 3.) primerni znesek za obrabo maäin in ororija; 4.) obresti od obratnoga kapitala; 5.) place in dnine uslužbencev; (i.) zavarovalnine proti poškododbj orodja, mašin, obratnih prostorov i. t. d.; 7.) zavaravalnine proti bolezni; nezgo- di in brezposelnosti delavčev, v kolikor jih mora plačati gospodar podjctja; 8.) pokojnine, ki jih plačuje bivšim uslužbenccm; 9.) izdatki za popravo in vzdrževanjo orodjn, mašin in obratnih prostorov. Kaj je čisti dohodek ? Po odbitku vseh zgoraj' navedenih proizvodnih stroškov ostane čisti doho- dek ki so mora v napovedi tudi navesti in za to v obrazen oznarenem prostora Ostali eisti dohodek je o skupini B. z vsemi dokladami obdačen pribiižno z 25 odstotki, to je s cetrtino vsega. doliodka. No bo prijetno. (Nadaljevanje v prihodnji «G. S.») Tomaževa žlindra. Sedaj je čas, da si nafso IiramMnice in druge zadruge zagotovijo tonmže- vo zlindro, ki jo bodo oddajale Lla~ nom v drugi polovici ineseca sep- tembra in moseca oktobra. Gnojiti moramo s tern umetnini g-nojem v jeseni in ne šelo v zgodnji spomla- di. Edkio je&ensko gmojenje pride v bodočem letu do popolne veljiave, ker imata vlaga in mraz tokom zime do- volj easa, da raztopc fosforno kislino v tomaževi žlindri. Kdor jo lansko jesen pognojil trav- nike s tomaževo žlindro, je z njenim Tičiinkom zelo ziadovoljen, ker ima letos mnoigo sena. Seno p>a je podlaiga našemu kmetijstvu, ker pomanjka- Tije sena izprazni maše hleve, na.š kmet niore rcditi malo živine vsled česar Tie mo re jo zopet njive dobiti toliko gnoja, kot ga potrebujejo. V mnogih delih nnoj temveč živina sama in neposmlni dohodki od nje. Vsa naša kmetska gospodarstva in injih živinoreja morajo biti tako urejena, da bodo imela dobodek od doma prirejrne živino. Pol eg tega morajo tudi naši krnetjc predvsem iglcdati na to, da imajo vsaj za domaöo dru- žino donna dovolj mlekA. Mleko je redilno in zdravo, človek ga zna Solo todaj prav coniti, ko ga nima. To je poskusil žo marsikiateri naš kmel in 5e vedno poskuša. Od mlečne živimo pa inianio edi'no todaj primeron doliocbk in mlada živina so lepo razvije lo tedaj, ako ima dobro in tečno krmo, doma pri- dclano .Vs^ak, kdor jo enkrat svojr travniko gnojil z umetnimi iginojili posebno s tomaževo zTindro, pa vs.. da jo krma izborna, da je rno,d injo ninogo različnih detelj in so travo gosto in drobne. Negnojeni travniki pa dajo tu pa tarn kakšno močno bilko, ki jo zrastla na ra<:mn dnigih trav, nim!a pa v scbi toliko redilno- sti, kot dniga drobna krma, V«ak naš kmet ve, da je velika razlika nied tomaževo žlindro in tomaževo žllndro. Odstotek fosforne kislino. more koblati od 10 — 20 in je seveda 20% dvakrat toliko vredna "kot 10%. Zato so no smemo za-dovo- lj'iti nikdar s toinazevo žlindro kot tako, tomveč vedno moramo gledati na odstotek fosforno kisline. Torej ne smemo kupiti žlindre kjer bilo, temveč lc tarn, kjor moremo imeti, zagotovilo, da je žlindra res prvo- vrstna. Niaše zadrugo im hranilmice so poklicano in po svojih pravilih dolžno nabavljati res pristno in vi- sokood&totno žlindro, ki je vrdno 1m- di 'najbolj po ceni, to pa vsled visoke prevozinine, ki jo enako visoka za 1 kvintial poska ali pa 20% žlindre. Kmotovalci, kupujte žlin.dro vedno pri domaei zadrngi, ki Vas igotovo ne bo osleparila, zadruge pa naj so obrnejo na svojo zadmžno zvezo v Gorici, ker s&mo 1 vagon žli.ndre ni mogo-če Jiaročiti iz inozomstva, ker bi bili tozadovni stroški previsoki. Kmetje ! Gnojito travnike ! ____f\____ VALUTA. l)ne 24. janija si dal ali dokil: za 190 dinarjev — 2510 — 25'40 1. za 100 avatr. kron — 3*1 — 3 2 «t. za 100 mark — 1'7. — 1*9 Btot- zä 100 I. kron — 66 70 — 67*10 1. sa 100 št. frankov — 395 - 398 1. za 100 fr. frankov 137-60 - 138*20 I. t& 1 dolar — 22-10 — 2220 1. za 1 fnnt 102*45 — 102 lh 1. PROSVETNA ZVEZA. Dornberg. (Šostdesetletnica). »Slo- vonska Čitolnica« v Dornbergu se z inavečjo vnemo pripravlja, da prosla- vi na najprimernej^i mačin sestde- setlotnico svojega obstanka. Pozdrav- ljiamo tenipotom vso »Či tain ice« maše sostre po dožcli in vsa on a dništva, katerim so bile stare »Čitalnico« vz- gled. in kažipot. Proslava, ki, po pri- pravab, obeta biti res veli^astna so vr&i 15. julija. Natttnčncjši vspoml objavimo pravočasno. Cerkno. Naše slow kat. izob. društvo prircdi znano zgodovinsko igro «Deklc z biseri». Med odmori bo igral orkester vrlcga ^Pevsko - glasbenega druStva^>. Igra bo na prostem na. dvorišcu g. Ga- ^rijela Bevka. Predstavlja se trikr.it in sicer: V soboto na 30. t. m. oh osmi uri zvec'er, v ned. 1. julija ob dveh pop. in v ned. 8. julija — dan sv. birme — po- poldno. Bratska drustva od blizu in dlaga 18% fosforove kislinei). Kdor jo želi imoti, naj se zglasi v iiradn ulrca Contavalle St. 7 najkiasneje do konca julija t. 1. VABILO k rednemu občnemu zboru. Kme.rk'1 posojilnice in hranilnice v Doberdobu. ki se bo vršil v nedeljo, 1. julija ob 9. uri v Doberdobu. Dnevnj red: 1. PoroCilo naCelstva; 2. Odobrenje računskih zaključkov 1911- 1922; 3. Volitev n.icelstva in nadzorstva; 4. Slurajnosti. V srnislu § 35 pravil se v sluraju ne- zadostne udeležbe vrši na istem prosto- ru in z istim dnevnim rcdom čez pol ure drug obfni zbor, kateri smc brez- pogojno sklepati. PROSTOVOLJNA SODNA DRAŽBA NEPREMIČNIN. Dražba premoženja pok. Kadonaro. nazmamjena za