^	Dr^.	Henrik	Tuma
Celoletno napr^K Viale 24 Maggio 8	Gorica
polnletno „ v	^	-V	'	..........
čet tletoo .	... it» t; četrtletno .	„	....	4-6C
Posamezni izvod 20 cent., zastareli izvodi po 40 cent. — Uredništvo in uprav-ništvo: Trst, via Maiolica 10-12. Telefon 1142. — Oglasi: Za vsak mm viso-čine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, »smrtnice, zahvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent — Plača še vnaprej!
Delavski boji, ki se vrSijo po celem svetu dokazujejo prvič, da je proletariat živ in močan, drugič potrjujejo nai nauk o nepomirljivosti razrednih teženj in razrednih na-protij.
Kar proletariat potrebuje je dobro vodstvo strani onih njegovih voditeljev, ki so njega vredni in ki so voljni in se znajo zanj boriti.
Zato: Oprostiti se izdajalcev
CiBasiSc* Komunistične stranke
Po in! lini! Mimi
Meddržavna, konferenca, ki se je vršilci v Londonu, se je morala zaključiti, ker je nastala nevarnost, da se gospodje diplo-snatje stepejo med seboj. In čestiti zastopniki zmagujočih držlav se to pot niso niti razšli z navadno obljubo, da se bodo v kratkem zbrali na novi konferenci kjer naj bi dokončali započeto delo, marveč so si zagrozili, da bodo delali zanaprej vsak na svojo roko.
Meščansko časopisje vseh držav se je takega zaključka londonske konference ustrašilo in morda ne povsem neopravičeno. Od premirja naprej nam pripoveduje to časopisje, da je nujno potrebno narediti red v gospodarskem neredu, ki je nastal vsled vojne. Pripoveduje, da se morajo vsi narodi med seboj sprijazniti, se pobratiti in da mora vsak doprinesti svojo žrtev v to, da se popravi, kar je bile pokvarjenega in spraviti Življenje v normalen tir. Pa so končno prisiljeni priznati vsi, da ne more priti do sporazuma niti med onimi državami antante, ki so v vojni zmagale. Tako se maščuje usoda nad onimi, ki jim je bila na bojnem polju sreča mila in so si zaradi tega vtepli v glavo, da bodo smeli diktirati svetu svojo voljo.
Prva posledica spora, ki je nastal na konferenci v Londonu zlasti med Francijo in Anglijo v zadevi vojne odškodnine, ki je bila naložena Nemčiji, je bila ta, da je začela nemška valuta strašno padati. Nemčija ne more plačati kar se od nje zahteva. Anglija pravi, da se mora upoštevati položaj Nemčije in ji priskočiti na pomoč. Francija ne potrebuje mnogo denarja, ker gre drugače sama nasproti polomu. Zato zahteva in hoSe, da izvrši Nemčija svoje obveznosti. Ako ne bo Nem ("rija tega izvršila, pravi Francija, in r.6 bo naredila antanta proti Nemčiji potrebnih skupnih korakov, tedaj bo stopila Francija sama in na svojo odgovornost ono pot, ki se ji bo zdela najbolj primerna zato, da pride do svojega denarja. Anglija nima nobenega interesa pomagati Franciji. Angleški državniki imajo dober nos in vidijo dobro, da se nimajo bati zaenkrat nemške konkurence. Preden se bo Nemčija dvignila gospodarsko na način ,da bi utegnila postati Angliji nevarna, bo preteklo dokaj časa. Drugače jo s Francosko. Ako dobi ta poslednja, kar pričakuje od Nemčije, postane Angliji gotovo nevarna. Zato ima Anglija ves interes na tem, da ostane Francija uboga. Proti obubožianim državam je boj na gospodarskem polju lažji kakor proti bogatim državam. V stališču Anglije napram Nemčiji ne smemo torej videti nobenih človenčanskih nagibov marveč le gospodarske interese, one gospodarske interese, ki so zakrivili poleg drugega zla tudi zlo svetovne vojne. In ker je gospodarski interes oni, ki vodi vsako dejanje kapitalističnih držav, ni izključeno, da se spor med Anglijo in Francijo poostri kakor ni tudi izključeno, da povzrpčijo eventuel-ni energični koraki Francije napram Nemčiji resne dogodke, ki se lahko končajo z novim krvoprelitjem. Oni torej, ki so po zaključitvi konference v Londonu zavpili, da se nahajamo pred novo vojno, niso povsem zgrešili.
Nevarnost nove vojne je res tu. Ta nevarnost ni mala, ker so dani vsi objektivni pogoji, ki nosijo v sebi kal novega klanja. Gospodarski interesi posameznih držav niso mačjo solze. Anglija ne bo dovolila in ne sme dovoliti, da bi se Francija dvignila in ji postala nevarna na gospodarskem trgu Fvrope, kjer se čuti danes ona, Anglija, kot absolutna gospodarica brez drugih tekmecev razun Amerike. Obubožana Francija se ne bo in se ne more zadovoljiti z vlogo pastorke in se bo skušala dvigniti na račun Nemčije. Ta poslednja se tudi nahaja v položaju velikega reveža in ni izključeno, da l>i bila končno prisiljena sprejeti boj in položiti svojo bodočnost v roke kanonom in sabljam. Vojna nevurnost je torej tu in ako no pride še do vojne, je znamenje le, da se kapitalizem ni še otresel popolnoma strahu pred proletarsko revolucijo in da se boji oborožiti proletarske množice, ki bi sicer šle prvotno v boj zanj, ki bi pa končno uporabile orožje za svojo namene.
Poleg tega ne smemo pozabiti na nekatere okolščine, ki jih meščansko časopisje hote zatajuje, ki pa niso zato nič manj važne.
Na meddrižh.vni konferenci v Genovi je prišlo do sporazuma med Nemčijo in Rusijo. Sporazum je gospodarskega značaja, to je res, ali res je tudi, da nastopa Nemčija od Genove naprej bolj samostojno in odgovarja energično na note, ki ji pošilja nntanta. liusija je .sla po Genovi tudi na meddržavno konferenco v naaK) 0 kateri je znano, da se je končala, vsled francoske trdoglavosti, enako žalostno in brezplodno kakor ona v Genovi, P0 konferenci v Haagu je naznanil Čičlerin v ruskem 'iradnern glasilu «Izvestija», da ne pojde Rusija' na nobeno konferenco več in da bo uravnala svojo zadeve s posameznimi državami samostojno in direktno. Rusija se Jo torej oprostila vseh obveznosti glede konferenc in so je že pričela pogajati s Posameznimi državami in s posameznimi kapitalističnimi skupinami. Nemčija sc čuti vsled pogodbe z Rusijo, bolj prosto in daje vedeti nasprotnikom, da ni več osamljena. To dajo misliti Angliji in drugim državam, ki niso prepojene z ono strastjo užialjonoga in obubožanega zma-valca Francije.
Čudna ali vendarle naravna usoda vsemogočnega kapitalizma in njegovih držav. Povzročil je vojn0 In vojna je poro-dila 1 rv, ki ga danes razjeda. Hotel je biti obsolutni gospodar, hotel je diktirati svetu svojo voljo. Bil je prisiljen po vojni iskali stike tudi z Rusijo, ki mu je zadala i prvi močni udarec. Hotol je združiti vse^ države in delal na to, da iti vse služile njemu. Danes je zopet on in njegovi interesi, ki razdružujejo celo ono antanto, ki je bila ves čas vojne kot eno samo telo in so kapitalistični interesi oni, ki lahko povzroče in bodo povzročili, da se hodu med seboj klali oni narodi, ki so se bili v j svetovni vojni skupno proti drugemu so j vražniku. Lvropu je danes bolj ločena po gospodarskih interesih nego je bila nred
vojno. Ločena je in razdrapana na način, da je ni v kapitalizmu sile, ki bi jo mogla ozdraviti.
En sam bi bil način, po katerem bi so buržloaziji lahko posrečilo, da zamaši vse luknje svoje barke in da ohrani barko samo. Način bi bil v tem, da bi se bil reorganiziral in dal svojim državam ono moč, ki so jo imele pred vojno. Države bi morale biti v stanu narediti, da bi zavladal povsod bodisi tudi le meščanski zakon. Morale bi biti v stanu, da zagotove proletariatu vsaj predvojno eksistenco, da mu bi torej zagotovile zaslužek. Le tedaj bi se bilo posrečilo državam postaviti se z uspehom proti preteči nevarnosti, ki grozi od strani proletariata, koji je prisiljen od razmer neprestano gibati se in iskati pot, po kateri lahko pride do novih razmer v katerih si lahko sam ustvari nove in sigurne eksistenčne Pogoje.
Proti tej nevarnosti je meščanstvo organiziralo reakcijo. Na Ogrskem, v Poljski, Jugoslaviji in v Rumuniji in sedaj v Italiji je reakcija zares, bodi le provizorično, zmagala. Po konferenci v Genovi je napredovala (bilo bi neumno in nevarno trditi narobe) tudi po drugih državah. Vendar se lahko trdi, da je reakcija podobna biču, koji ima pač lastnost, da prisili živino naprej, ali da ne more 0-zdraviti nobene bolezni, tudi ne prisiliti žival k večnemu delu. Tudi z reakcijo si kapitalizem ne bo opomogel. Kjer so razmere gnjile, in je črv razjedel telo na način, da ne pomaga več nobeno zdravilo, tam ne pomaga in ne more pomagati ničesar niti najčrnejša reakcija. Proletariat bo, morda, trenotno obupal, morda se bo trenotno udal usodi. Kapitalizem pa ne potrebuje le udanih sužnjev. Ti so do-
Fašim litilfilmli i mi
FasSzam je organizovana kontrore-lucionarna sila, kako to svako na prvi pogled opaža, i to je dovoljno da 'zaključimo kako revolucionarni proletariat mora da se bori protiv te kontrorevolucio-narne sile. Ali, da borba bude uspešna, mi moramo izbliže da upoznamo tu silu, j er i kad se uhvatimo s njom u koštac (kad se koljemo zubima sa fašistima) još joj nismo dovoljno blizu. Moramo da zavrnimo u utrobu te sile (ne samo nožem!) da vidimo zašto je postala, čemu služi, zašto i kako se bori protiv nas. Dak!e, da odredimo i potanko pr oraču namo naše držanje prema toj aveti, moramo videti zašto i koliko nam je opasna, moramo se upoznati sa njenom bitnosti.
Samo radjanje fašizma nije vrlo slo-žena stvar. Svaki predratni socialista zna da je direktorom «Avanti!»-a bio jedan obrazovan i okretan mlad čovek —-Mussolini. (Direktor centralnog organa jedne stranke ima u Stranci vrlo mnogo upliva i za to on mora da bude jedan od vodja same stranke.) Taj mladi slavo-ljubivi čovek je video nesposobnost i nespretnost mnogih svojih kolega iz vodstva i to mu je još više budilo slavo-Ijublje: titeo je on sam da vodi pokret, ne radi revolucije, več zalo da on bude slavljen. Dabogrne da nije uspeo, jer sil mnogi drugi takovi kao i on (Serrati, Tu-rati i dr.), sfariji i več držah u uzda čvrsto u svojim ritkama. Dakle, mladič je nezadovoljan, jer ne mole on da hude šila. — Počeo je svetski rat i Saveznim silama je zatrebalo da Italija udje u rat na njihovoj strani. I poplavi francoski novac. Italiju, uprože D'Annunzia i druge slatkorečive pisce za propagando - u korist rata, te se i Mussolini-u ukaza, mo-gučnost da postane sila. Sila —- bar po novcu, l tako je 011 avansovao (unapro-djen po činu): mesto diroktora «Avan-ti!»-a postan je — francoskim novcem --osnivač, vlasnik i direktor novog lista «11 Popolo d’ltalia». Rez programa, bez stranke, ali sa novcem, vršio je žival mu nacionalistieku propagando za vreme i posle rata. — Medjutim, njegovi supar-nici iz vodstva socialističke stranke, kuje on toliko mrzi (lično), pokazaište se zbilja prave nakaze: izdudošc proletariat onda, kad je trebao sasvim da unišfi moč, kapitalizma. Videči to, kapitalisti stokoše ponovo nade u spasenje, koju su več bili sasvim izgubili,, i tražiše načina da razbij,. izdam proletariat. Poznajuči sposobnost, Mussolinia, njegovo mržnju prema socialisti kim vodjama i njegov,, težnjo za šilom , slavom (za koju če prodati 1 savest 1 razum), - p0Uudiše mu i oni novac, Časti , t. d. da organizuje i
komanduje kontrarevolucionarne bande.
A da su u tom lako uspeli vidimo svi Mussoliniu nije bilo tešiko da organizuje najodvažinije iz kajiitalističke klase (koji su ga sami tražili) i «ratnom slavom« opijene sitno-gradjane, večinoin študente i mlade činovnike zanesene praz nim i kitnjastim nacionalističkim Štihovima, _ s ve u slavo «naroda i domovine«, a pmliv »narodnih izdajica«, radni-ka ' Seljaka, šlo noče rata, os vaj arij a,, ni »slave« - več dela i kruha. Medjutim, i on je dovoljno |iainetan da uvidi kako če ga t minici i seljaci lirzo premlatiti, ako on sa svojini bandama lako olvoreno uni '	. r ni narod i njegove tekovino, a
"Vir** ^PtaHlste. Iladiliri i seljaci bi odrnah ustavili vodje izdajiee. kojimtt
iU	Ve,-OVaH “tt <<tak0 n^ra bili«,
V, . 8(5 0l"ij put iz 1919 j 29 kojirn su komunisti i dalj«, presledili bez skrotanja. i, dabogme, Mussolini se orise! io da zavurava proletariat, da traži i u njemu ostonca. l>o!eo je da gularai protiv »nepnjafelja velike domovine« protiv svih vodja proletariata — j on'j.! izdajica «socialista» i pravih revolueio-nera komunista - -, a on* se proglasio mJtitnikom *m\snog itatijanskoy» proletariata, koji če biti sretan samo u «srei-uoj i velikoj Unti jnnshujti domovini itd. Tako je on organizira o i ne št o belih (nn-ionalističkih) sindikata iz najiošijih pro '.'terskih clemenuta; sasvim nesvesne prodore je prikupio milom, zvučnim večina o nurodnosti i domovini, a šilom je interno u svoje stado nošto plašljivih i
liri in koristni samo takrat, ko je ogrodje stavbe zdravo in trdno. In baš1 tega manjka kapitalističnemu kolosu. V gnjilem socialnem telesu je suženj, čim bolj je izkoriščan, tem bolj nevaren. Kapitalizem bi moral imeti v sebi moč, da naredi red, da ustvari razmere, ki bodo omogočila miren razvoj in obstanek tudi sužnju. Tega pa kapitalizem ni v stanu izvršiti in torej mu tudi reakcija ne bo poma-: gala.
Ali naj se proletariat, radi teh razmer, radi kapitalističnega poloma, jezi in jo-' če? Ali naj mi plakamo ko propada in se uničuje sistem, proti kateremu se„ borimo? Ali naj proletariat uči buržoazijo, kako naj se združi, da bo lažje izkoriščala? Naj se zruši antanta in naj se le grize meščanstvo med seboj. Proletariat, proti kojemu je naperjeno dejanje vseh kapitalističnih držav in ki bo bil končni boj s svojim smrtnim sovražnikom, kapitalizmom, ima le eno nalogo: Pripraviti in utrditi svoje vojne vrste in pripraviti du-, ševno za boj iudi one, ki jih je revščina prepričala, da ni izhoda iz sedanje teme. Ako pride slučajno do vojne napovedi, ako bi hotel kapitalizem še enkrat namočiti polja s človeško krvjo, tedaj bo dolžnost vseh, ki se čutijo proletarce, da se polaste orožja in ga uporabijo v svoje svrhe, v korist revolucije, v korist proletarske osvete.
Spor med Francijo in Anglijo, ki kvari že dolgo časa želodce gospodov ministrov in diplomatov obeh držav, je prišel v Londonu na dan in se pekazal v pravi luči. Zato grozi Francija Nemčiji, Anglija pa Franciji. Za proletariat je koristno ako sledi razpravam in zaključkom konference. Razumel bo, da gre vse za tem, da se samo usužnji delavstvo kapitalističnim interesom. Zakaj, to je na dnu resnice: spgr ni med državami, in mod narodi, marveč' med kapitalističnimi interesi in končno med kapitalizmom in proletariatom. Ako bo ta poslednji pameten, bo zmagal on in z njim vse človeštvo.
neodlučnih proletera, koji sit pali u oča-i jan je posle izdaje socialdemokrata.
U stvari, niti je Mussolini-u stalo do ■ blagostanja «narodnih» kapitalista, ni do blagostanja «čistog (punokrvnog) it.a-lijanskog« proletariata, ni do veličine i slave neke nevidljive «uzviSene» domovine; njemu je stalo jedino do toga da se j dočepa vlasti, da bude sila, da ga slave, j Samo zato je on «ujedinio» «čiste Italija-j ne« od kapitalista do proletera, to jest ■— ! svojom gvozdenom voljom i krvoiočnoš-eu — strpao ih 11 jednu vreču, u kojoj se oni «slazu» kao rogovi.
Medjutim, kad znamo da je država samo aparat u riikama jedne društvene klase sa prigušivanje druge klase, jasno nam je da svaka vlast mora da se osla-‘nja na jednu klasu i da služi samo toj klasi. Otuda danas može da se bira samo dvoje: ili puna vlast buržioazijc nad proletariatom, ili vlast slobodnog radnog naroda nad burHoazijom — u vidu diktature proletariata — do uništenja klasa. Kako to važi za nas ostale grešne smrtnike, tako i za fašiste. Fašizam hoče da bude vlast, i ništa više, hoče diktaturo «velike i slavne domovine«, to jest fašizma! Ali i onda fašizam ne može da bude '■raca rogova, on mora da lpide ili kapitalisti, ki (a to i jeste) ili proloterski (Sto znači komunizam); fašizam mora da bira «domovinu» kapitalista ili proletera, jer -zajednička ne može da bude. —■ Ne mofte da bude vlasti radi same vlasti. Pa i fašizam, ako se dočepa vlasti, survače se u bezdan lirzo i žalosno. To su ved ove godine pokazali dogadjaji. Proleteri 11 fa šističkim organizacijama prisiliš® svoje vodje u više mahova da povodu štrajkove protiv poslodavacn, jer mršavo,telo radnika nije ni u kgkvom srodstVu sa velikim trbusima «narodne» gospode i pija-vica. I sama buržoazija je več nezadovoljna s fašizmom, a jedan deo mu je več i protivan, jer hoče da strpa njn (bur-žoaziju) u istu vreču sa proletariatom, 'to biva na štet 11 kapitalističkog profita isto toliko, koliko i na sitetu samog proletariata. (Jer, da sačuvaju poverenje rad nika, fašisti su prisiljeni da istisnu od kapitalista koji zalogaj za tuj proletariat; a da sati vaju poverenje buržoazije, nr> laju da odbijaju zahteve proletariata koliko god mogu. Raš kao i ostale social-izdajice!) Razume se da tako ne može dugo.
basizam se rodio da spase kapitalizem i da mu služi. Ali taj fašizam se toliko osilio da hoče potpuno da vlada, i nad samom kapitalističkom klasom koja ga
Oprosišii se izdajalcev!
I
je izborila na svet da je čuva. On hoče da hude država izvan i iznad društva, vlast radi Vlasti, kojoj sve društvene klase ima ju da služe. Ali iaj fašizam ima! na čelu vodju koji zna da je svaka viasl I pala čim je prestala da se oslanja naj > društvo, i da ne može hiti vlasti koja bi' se oslanjala sama na se, pa zato traži oslonra u društvu, kome medjutim ništa : ne pruža. Bivši soeiulist Mussolini zna da bi brzo propao kttd bi se oslanjao iz-ltljučivo na kapitalistMku klasu, on vidi neizlečivu krizo kapitalističkog poretka. A ttikav karierista nema mestii medju re-volucionarnim proletariatom, pa ne može ni da bode «slavni vožd» revolucije. Sve on to zna, ali hoče da bode vlast, diktator po svaku centi, jer inače ni njegov pad ne može da bode tragičan. Slavoljub-Jjc ga goni da bude neobičan, vplik, ma-kar kao žrtva slavoljublja. — Tu leži uzrok fašističke demagogije, jer su tako-vi svi što okružuju «junačkog» vodju, i i ako dabogme manjeg kalibra. Samo tako se može razumeti njihovo bezumno krvo-loštvo, samo tako je jasno kako da ti ljudi s revolverom u ruci iznudjaju novac od kapitalista, s kojim onda napadaju i samu kapitalističku državu, ne samr proletariat. Nikakvo čpdo što ih slede za grijani ili zaplašeni sitnogradjani, koj su več zbog svog društvenog položaja u vek zabunjeni i smučeni. Ali je sigurni da ih ni ovi neee više slediti, čim presta nu da budu placeni, čim prestanu privi legije za zasluge; čim udare glavom o zid A, nema sumnje, faišizam strahov iton brzinom juri prema tom zidu što se zov< stvarnost, jer — zapravo — jedini po kretač fašizma i jeste baš želja da se gla va što «slavnije» rasprsne po zidu, to jes slava bez podloge i opravdanja.
Sta je razlika izmedju fašizma i so cialdemokraeijo?
Fašizam jo pokret sitnogradjahski, ko ji nnstoji da prikupi u isto kolo kapitali stičku i^ proletersku klasu, demagošk (prevrtljivski) pokret, koji treba da po služi nekolicini sitnogradjana da dodji na površinu i da se tamo održe, da posta nu vlast. — Socialdemokracija je to isto Slavoljubivi sitnogradjani propovedajt (predikuju) socialno revolucijo, zato Ste je proletariat žieli, a oni da budu «vodje» kad se osnaže toliko da su več sila, i kad je vreme da se revolucija provede, oni sr; nespremni, jer im nije ni stalo do nje (Ali im je stalo do slave i vlasti!) I onchi pofinju da se približavaju buržoaziji kao pravi demokrati, i vele: «Vidite, mi bi mogli sve da vas pokoljemo, ali nočemo. Nemojto da nas ljutite, več bajtic lepo da podelimo vlast. Vi čete nam kao bajagi ponešto popuštati (da se radni narod ne buni protiv i nas i vas zajedno), ali mi neč.cmo dirati u vašu pravu moč i t. d. A pošto oni moraju da napune tista laži ni a o revoluciji, ako hoče da im još neko veruje, kapitalisti noče ni da ili čuju. Naprotiv, kad vide njihovu plačljivost, kapitalisti ih lepo udare po njtišci A oni onda (lignit dreku kako to tlijo demokratski, ni po zakonu i ppziVaju prc letariat i ostalo gradjanstvo da fitite demokraciji) i zakon, da štite kapitalistrku državu, sva u slavu »revolucije«. Da-kle, fašisti- podjarmljivaju proletariat u ime «naroda i domovine«, a socialisti — u ime «pravde», demokracije i zakonitosti — štite kapitalističku državu da nas ona podjurmljuje. (Najbolji primer je prešli opšti štrajk.) I jedili i drugi čine tako zato da oni budu ne“to krupno, da se o njima govori, da oni dodju na vlast. Kao što vidimo, jedan «purgar» kao i drugi. Otiranju se samo o tom: koji od njih da bude «krupna zvorka«.
U bitnosti nema medju njima razlike. Sva razlika je ti njihovu postanku i u načinima koji so služe. — Fašisti su e-nergiOni, oni hoče da budu «slavni», ma-kar i «slavnom» propašču; socializdajice su kukavice, mazni i komotni gospočiči, koji vole: ako podje za rukom — lepo i jest, ako ne — čuvačemo svojti kožu, pa makar se zavukli i u mišiju jamu. Zato su fašisti krvoločni, organizovali su se vojnifki i naoružuli do zuba, vrše nasilje i zločin nad svim i švakim i hoče da po-stignu cilj po svaku renu; a «socialistit> drhte i lažiu, drhte i lazu pred bur/oazi-jom, prikazuju se zaštitnicima gradjan-ske demokracije, samo da ublaže gnjev tog njihovog svemogučeg boga, drhte i lazu pred proletariatom, prikazuju mu se «pametnim i opreznim« revolueionerima, samo da ga ne ispusto iz šaka. U ime iste laži o narodu i domovini (ili demokraciji), jedni bi da pokore proletariat o-gnjem i mačetn, a drugi sramnom bez-glavoš-ču i zbunjivanjem. — Socialna demokracija se rodila iz suza i znoja pro-leterskog roblja, rodila se da ga oslobodi i zato živu na telu proletariata, kao i ostala gamad, a služi gladnim kapitaji-stima da nas još više pljafkaju i pre-tvara se u čisto kapitalističku organiza-
ciju. A fašizem je stvoren pravo od kapitalista i stvoren je samo zato da povede otvoren rat protiv proletariata i da : ga pokori, a da to postigne — počen je, i da osvaja proleterske organizacije, hoče j ! da se omota proleterskom kabahicom. |
Eto zašlo svaki svesni proleter mora j da se čvrsto veže ttz Komunističku stran-«... ivomunistitka stranka je izrasla ne samo iz znoja i suza proleterskog roblja, več, iz proleterske krvi, prolivene za re-voluciju i oslobodjenje, prolivene za ka-pitalistička osvajanja; iz te krvi, što pro-k linj e socializdajice više i od samih kapitalista, izrasla je Komupistička stranka. I ta stranka revolucionarnog i svos-nog proletariata oslanja se samo na proletariat i — bez ikakve laži i kabanice — bori se za interese proletariata, za njegovo oslobodjenje i njegovu vlast.
Kad sravnimo plašljive, zbunjene i laž-ljive socializdajice sa zamagljenim, ali iskrenim i drskim fašistima, — da nas ko zapita koji nam se više dopadaju, — rekli bi zbil ja, fašisti. Socializdajice su toliko jadni i kukavni da se čoveku gadi da ih pogleda, a kamo li da prija ruke o taj smrad. Zato je svesni i ponosni proleta-i riat i izabrao fašiste za neprijatelja u
- oružanoj borbi, — isplati se da ga čovek i umlati —, a na sacializdajice proletariat
- može samo da pljune (i to preko rame-> na). —- Medjutim, taj «lepi» neprijatelj je
- dobro naoružan, vojnički organizovan i
• disciplinovan. I ako nema pravih teme-. lja, kaže se — nije idejjio jak, on je mo-i čan vojnički. Njemu moramo pridodati s još i državnu silu, koja je uvek s njim,
- pa i onda, kad se on buni. Zato i svesni
- proletariat, ako hoče da pobedi tog ne-t prijatelja «po gustu«, mora da se oruža
— oruža i čvrsto po vojnički da se orga-
- niztije.
Rckosmo,’ kako fašisti nastoje da se o-
• slone na proletariat, stvaraju i osnivaju
- sindikalne organizacije. Iako znamo da i ih to ne može spasti, moramo i na tom
- polju da se borimo sa njima — kao i sa t soeializdajicama —, jer njihovi uspesi na
• tom polju samo zbunjtiju proletariat, od-. gadja ju revolucij u, produžnju mu st.ra-i danje i patnje. Osobito sad, posle srarn-t ne izdaje sindikalnih vodja, kad se strah ; nvukao u kosti reformista, a da naknade ! batine koje su im dali svesni radnici i se-
Ijaci. — osobito sad fašisti živo rade na , razbijanju i osvajanju sindikata. Izabi-. raju mesta gclo, su najstraAljivije vodje , sindikata i prosio im daju ultimatnm: da pred ju sa čitavom organizacijom fašiisti-ma ili da prime borbu. Pošto socializda-jiee nigde ne primaju borbu, oni prelaze fašistima, ili — RadniČki domovi bivajo razoreni. (S druge strane ih poma ju mno gi poslodavci, osobito pni što uposluju malo radnika. Oni zahtevaju od radnika da se upišlu u beli sindikat, ili če*ih ot-luistiti iz rada.) Velimo birajn mesta sa najneodlučnijim vodstvom. Da, ne pojav-Ijuju se na pr. u Trstu s takim zahtevom. gde ih ervena garda čeka, niti u Parmi, gde su ih svesni radnici i seljaei doče-: kali spremni — pod vodstvom komuni-j sta — i lepo namlatili. (Za 5 mrtvih pro-1 letora ostavili su fašisti oko 30 u Parmi.) Nema vajde, i na tom polju moramo da budemo dobro naoružani i čvrsto organizirani. Jer samo ako smo i vojnički jaki, neče nam fašisti ote.ti Domove, niti če nloči da ih razore.
Jadno »vodje« sindikata još više izgu-bise glavu pi-ed ovom novom ofenzivom fašista. Mole i premazu da ili vlast Stili, da ih .štiti sama buržoazija; «protestuju» u ime čovečnosti i demokracije; sklapaju ugovoTe o mirti sa fašistima i t. d. A fašisti osvajajo ili pale sindikalne organizacije jednu za drtigom. Dabogme da ne smemo pustiti da to i dalje poteče. Socializdajice moraju biti pregažene i ne mo-žemo im dozvoliti da upropaste sindikate. Dakle, pre nego fašisti, moramo mi da »osvojimo« sindikate, to jest svesni proletariat mora da izjuri sav ona j gad i da brani svoje organizacije. Medjutim, i to cemo moči samo onda, ako smo dobro na-oi užani i čvrsto disciplinovani. Jer, oni proleteri što su još verovali somlizda-jicama, slediče nas samo onda kad vide da se mi s uspehom branimo od fašizma.
I ~ sve u svemu — ne ostaje drugo: Vrczir soeializdajicama, ncustrašiva bor-ba proti o fašizma. _ O nižanje neprestano i disciplina najstrojija.
  AZ-BVKI.
Politični teden
Udeležba železničarjev in poštno-brzo-javnih uslužbencev na splošni stavki je za državne organe odpoved zvestobe, je čin k i sit ve dolovne discipline, Se več: je čin sabotaže na državnem imetju. Naravno, da država no more trpeti takih činov, da ne more predvsem prenesti udeležitve svojih uslužbencev na zadnjem delavskem gibanju proti meščanski reakciji. Železnica in brzojav sta življenjska živca narodnega gospodarstva. Ko prestanejo voziti vlaki, ko ne funkcionira več telefon in telegraf, je pretrgana nit gospodarskega življenja. Ustavita se trgovina in promet, od katerega v lečo meščanstvo velike dobičke. Država (ali meščanstvo), ki ima v rokah železnico in pošto so hoče zato sedaj maščevati nad stavkajočimi uslužbenci. In država bo izvajala svojo osveio toliko časa, dokler in \ kolikor jo proletariat ne bo prisilil, da drugače postopa proti njemu.
Prošli pondoljek M. t, m. so se sestali v Rimu vsi načelniki oddelkov državnih železnic in sestavili seznam stavkajočih železničarjev po stopnji njihove odgovornosti. Tii seznam je bil predan ravnateljstvu železnic, ki je predlagalo upravnemu svetu kazni za železničarje. Seja > nr-vne-ga sveta se je vršila pretekli četrtek 17. t. m. in je po verodostojnih vesteh sklenila sledeče mere: odpust iz službe vodi-teljov stavke in kazni raznih vrst za druge stavkajoče. Po prvi meri jc prizadetih Ul oseb, po drugi pa 50.000.
Socialisti, reformisti in republiktm ;i, ki so se za žasa splošne stavke pogajali z ministrskim predsednikom Facto zu prelom gibanja proti kompenzai:ij'am in . o verovali v zagotovila min. predsednika za jiravično in nepristransko postopanje proti stavkajočim železničarjem, vpijejo sedaj o sleparstvu in slabi' veri ministrskega predsedniku. Fašisti z druge strani proglašajo po svojem glavnem tajniku, da sanjajo socialisti z odprtimi očmi, ko!
govorijo o obveznosti nove vlade napram socialističnim voditeljem. Tudi minister za pošto in brzojav Fulci pravi, da mu ni ni znanega o kakem vladnem kompromisu s socialisti. Pokazati pa se bo moralo kmalu, ali je dal Factu kaka zagotovila ali ne, ker socialistični poslanci pošiljajo brzojavke sem in tja in časopisje se mnogo bavi z zakulisno igro ministrov in poslancev za časa stavke. Medtem pa sc ugotavlja, da odloka upravnega sveta železnic glede odpusta in kazni ni veljavna ker manjka temu svetu ravnatelj in r.i bilo na seji niti njegovega namestnika, drugič ni bilo še nobene preiskave o posameznih slučajih stavkajočih in tretjič ni bilo proti odpuščenim žielezničarjem nobene objave in so bili po stavki sprejeti v službo.
Dan potem, ko so postale znane vladne namere, je padel na zavedne želez 'Arje drug in Se hujši udarec. Osrednji tdV.a Sindikata italijanskih železničarjev je sklenil, izstop sindikata iz Delavske zveze (Alleanza del Lavoro), ne morda pod vtisom vladnih ukrepov toda z gotovimi nameni, da se sindikat loči od ostalih delavskih strokovnih organizacij, kjer prevladuje proletarski duh in da se prijadra na tiho v vode d’annunzianskega, če ne še fašistovskega sindikalizma. Ker je bilo na tozadevni seji osrednjega odbora od 13 odbornikov prisotnih le 9 in je od teh glasovalo za sklep le (i in ker je dalje osrednji odbor organ odvisen od kongresa sindikata, ki edini more končnoveljav-no sklepati o tako važnih korakih, tudi ta poteza nasprotnikov revolucionarnega gibanja ne bo dosegla svojega namena. Komunistična stranka kot poklicana vodnica revolucionarnega proletariata Italije, kličte po svojem Železničarskem odboru vse svoje bojevnike na plan za obrambo ogrožtene- Delavske zveze in za enotno«!, akcije, organizacijo in borbe delavskih množic Italije.
V vzajemnem delovanju in v medsebojnem razumevanju sta se Komunistična stranka Grčije in tamkajšnja Splošna delavska zveza povspeli do znatne moči. Revolucionarno gibanje v Grčiji se uveljavlja kljub grožnjam vlado in tlačenju po meščanski reakciji. Kot skupno glasi-’ lo strokovne in politične orgunizacije izhaja dnevnik. «ltizospastis». Komunistična stranka postaja v političnem življenju, zaostale Grške uvaaevan'faktor. Vlada ima pri vsakem svojem imperialističnem podjetju v Mali Aziji in na račun Evropske Turške vezane roke po vstajajočem proletariatu.
Na Ogrskem imamo kljub vsem srednjeveškim protidelavskim dekretom Ilor-thyjeve vlade stavko rudarjev. Število stavkajočih je 30.000. Stavke in protivladne demonstracije se skoraj nepretrgoma vršijo v Nemški Avstriji, kjer vlada vsled male vrednosti avstr. K neznosna draginja. Cena kg kruha je poskočila že na 1200 K.
Razvoja komunistične ideje ne samo, da ni mogoče ustaviti, ampak on postaje viden in odločilen tudi v držlavah. kjer se misli, da gospodari izključno reakcija ali pa «demokracija«. 1’ri novih državnih volitvah na Finskem jc dobila mlada Komunistična stranka, ki se je osnovala z levico stare delavske stranke 1920 leta, 27 mandatov — socialdemokrati so jih dobili 57. V tkz. Latinski Ameriki se kaže v zadnjih časih bujno gibanje za pristop k III. internacionali. Tako v Mehiki, Boliviji in Braziliji. V slednji državi se je ustanovila Komunistična stranka iz socia lističnih skupin obstoječih po raznih mestih.
Prošli teden sfa se vršila dva mednarodna strokovna kongresa. V Berlinu je zboroval mednarodni kongres rudarjev. Francoski delegat Bartuel je govoril za pripravo in organizacijo mednarodnih stavk, kot edino uspešlno metodo delavskega boja v današnjih časih. Proti so go-voriil nemški in angleški delegati. Zmagal je predlog reformistov, da se pripusti posameznim narodnim sekcijam, da določajo po možnosti same zase način boja. Za francoski predlog so glasovali le češki delegati. — Na Dunaju se je otvoril 19. t. m. mednarodni kongres lesnih delavcev, ki ni Se zaključil svoja dela.
Mtt si nalij. liA se!
Lozinka — «Pi'<oietarči svih zematfo, udruzite selu — nije sama lepi itraz. Osobito sada, nakan šta je kapitalisti-ma pošfo za rukom prisiliti, radnike — proletarce svih zemalja -n da relu jedni drugima ffikljane, dobiva gornja ly-zinka navu snagu. Pokol} tek šiot je pre-stao. Njegove su grozote jok sveic. U -svim zemljama ima na milijone osa-I.učeni h, vdovica i siročadi. Satla više, nego rkad pre, poiinju radne mase . shvačati potrebu ujedinjenja svojih sila. Sad- oni bolje, shvačaiu tozinlm nego ranite. Zada ta k je Idasnnsvesnih radnika, da tu lozinku ptvvedv u delo.
Na celom svetu i u svakoj po je (Hm j zemlji kapitalisti se udntžuju, Liga (klika) narodu jeste njihova sredimja organizacija, glavni Utop. Tamo oni iz-rmlJuju mediuna.rodne plamroe za svoje navale na radnv klasu. Odanle sv (dpaHeU svate nattadaje na čvrstu tvr-dljavu mcbiunardiiog proletariata — na rrvenv rerolucionarnu Moštvu i na Treui in ternacional u, Ovi naparfaji su s vrš eni porazom zn medjiuutrodne imperialiste i pobedv medivnamt-nag proletariata. Na ta nas pobrila stoji jako mnogo. Kod1 srnjih, napadajo na Husi ju služiti su se naši nejrrijatel.d radnkima i sel jadrna svojih zemalja. Nisu ni isti u rat. Na ratnmn /kdju pa dali su s jedne i s .druge strane rodnici i, aeliaci — naša klasna brača.
'Ro se ne sme v-iše piahwit.il Potrebna je, da radnici i setiaci svih zemalja vlivate, da su njihovi interesi jednaki. da se moraju boriti zajednitki, ruku u ruku, nipošto jedni pratio drugih. Nuimo je, da radnici i seljaei raz nih zemalja ne dopuste, da ih se u huduj e rabi kao hrami topovivia u koris/ nuhovih ngnletafa.
Nek se u odtuinnm trenutku, kad niedjuriaiodna buržoazija vpet polcuša prisiliti radni, narod raznih zemalja, da tein jedni drugima gridhtne, iuie n som zemljama poklik:
RADNICI SVIH ZEMAUA, UDHV-tlTE SE!
II
Amerika
Pwct~ata sodlruga Marschall in Carr.
M ar sekali portjča bdlti na splošno o poitotžiaju v Združenih državah Sev. Amerike. — Komunistična stranka A-merike se mara botniti s kapitalizmom, ki je ravirvo v zadnjih letih ogromno aiarastel na moči in organizaciji. K temu pristopa še dejstvo, da so specialno ameriške razmere preti vojno nasprotovale raavoču resnično revciucicm. delavskega gibanja s tem, d'a je bila dana mo&nost ravno najboljšim in najzmož-nejšim delavcem da so se osamosvojili kol, farmei'ji. Spretno vkbujene denro-kiratične iluzije so pa ideclogi dno ovirale rabe revolucionarnih sredstev. K temu je p;ih«kdo še to, da je bilo kapitalistom ■" ''i j zadovoljiti vodilno plasti delavb...a ■> tem, da so jim prepustili de' '• -voijiih ogromnih vojnih dieta '	•	: ’ talko odbili klonico in trst ri	tonemu razrednemu boju.
Po. ti .,u delavsko gibanje je bilo pred , .jinip z malim izjemami malomeščanske narave. Nasproti vojni je za stopalu malomeščansko — pacifistično stališče, v čemer je bil njega malomeščanski značaj le še bolj prikrit. Dobra konjunktura je silila kapitaliste k izogibanju stavk in k vspostavitvi raznih komisij p>'i mezdnih lazlikah. Ta okolnost je le še pomagalu držati po kotači demokratične iluzije mas.
S kancem vojne se je položaj' na malt spremenil. Dabra konjunktura je izginila. Vojna naročila so bila anulirana, armada ccfapslana domov. Nastala jo brezposelnost, kakršne še ni bilo in brzeprimerna gospodarska kriza. Kapitalisti so neizprosno navalili na delavski razredi iti vsak odpor delavcev je bil udušen z najtorutalneišimi sredstvi uporabe celega nasilnega aparata demokratične države.
Ta preobrat, piovteroien po krizi Je našel seveda v glavah delavcev svc-j ideolegičen odmev. Izgubili so svojo tltizijd o demokratični državi. Naučili so se gledati na državo kot na orodje v rokah kapitalistov.
Tla za razvotr revo) uc ion ar nega delavskega gibanja so bila ustvarjena šele po vojni. Ena največih ovir za uspešen boj je različnost strokovnih organizacij in pekli00v, pri katerih je cb sedanjem položaju koncentrirana borba skoro nemogoča. Delavci pa vedno blcllf in briti uvideva-jo niov;zidiržmost tega poOežaja, in sedaj se vodi veliko; gibanje za zdjužitev vseh različnih organizacij. Razen tega je opažati nagibanje v notirunjtasti strdtaivniih organizacij. za radikalnejko obrambo delavskih interesov nasproti raznim Ocm-peitscm. (Gompsrs je ameririki D’Aira-gona. Je da je «e cel.b.ritejd i prijatelj me:'/anstva. On n. pr, nastopa proti prizrtaju Sev. Rusije in za njeno uničenje zoobaPažems. sila kapitalističnih držav. (Lep socialist, kaj ne? — Op. prined.) V tej pomlad i se pričakuje generalna stavka v premcgcvinikih, ki bi imela velikanske posledice. (Glej spodaj pripombo! Pad red.)
Združene (Mave imajja. svoje specialne poclbleme: problem bodoče vojne z Jaipojidkoi in problem črncev. To p'c*-_ sledivie vprašanje ima za komunisti| velika važnost in velik; pomen spričo dbistva, da živi v Združi dr avali 13 mili jbnciv čtnncev, ki sc> po svoii ogromni mri žira se jih z linčanjem in preganja z vsemi sredstvi, sistematično se jih izključuje cid vsake čblskg izobrazbe, terci: izira se jih liu/anrem in preganja z z raznim scvašt^iom. Kom.stranka ima tu razrešiti zelo težka in veliko nalogo.
Carr pero a v glavnem o delovanju Krm. stranke Zd.tv.. diržav. — Mati K. S. je bila v> Ameriki stara Socialistična stranka, .katere levica jfe doaegla 1010 1. večina Refcirmistrani deli Soc. stranke so prtoeli cele organizacije, posebno tujerodne (soc. patriotizem!) izganjati in iztiskati iz stranke. Te so potem sa-inostofiiuo dalje eksistirale in, se sčasoma zah užile v dve komunistični stranki. Ena se je formirala iz vseh izključenih tam. skupin in zahtevala takojšno ločitev dtl Soc. stranke, člani druge so pa smatrali za potrebnlot, da ostanejo v stavi stranki in tam vršijo kom. agitaciita; kio so bdi tudi ti pisande izključeni, s oustaramli druga Kom. del. stramikto, katero je vadil p,'red kratkim umrli scicHr: John Reed, ki je poznan kot, veliki ameriški pisatelj. Kakor je razvidno iz nadatjfnega pomočila ste se cibe stranki združili. Pold pritiskom belega terohja, ki jie aariel januarja 1921. (istedasno kot v Jugoslaviji!) sta ispre* videli obe komunistični skupini potreba združitve in v maihi 1921. se je vdW strarikin zbfctr, na katerem se je
PODLISTEK „DELA“
ustanovila sedanja Komunistična stran ka Sev. Amerike.
Glavne teži koče so storila organ izato-rična vprašanja, kto je bito treba kljub obdlržanju absolutne centralizacije računati na raziVcj, tujerodnih avtonomnih organizacij. Koma) je bilo to vprašanje razredenio*. le že nastopila clrugo. Stranka je mo.a.a vse zagtaviti v to, da bi dobila legalno možnost za pridobi* vantie širših mas. Del scidlrugov, med temi trije člani (desetčlanske centrale je na vse načine skušal onemogočiti ustanovitev legalne organizacije in je šel celo tako daleč, da je pavlzinočil razkol stranke. To se je zgodita v novembru 1921. ^ Vsiedi tega^razpoira je odstopilo 2000 članov iz stranke. Mi smo spravili vprašanje raz pora pred Komunistično internacionalo1, ki je nastopila za mnenje večine, tako, da je sedaj upanje, da $e povrineja boljSi elementi izmed iz-stapivkih zopet h stranki.
Naša stranka je poipMmoma pioGizem-ska (kakor v Jugoslaviji!) Obstaja iz 1700 skupin, izmed katerih ne šteje nobena več kot, 10 dlaiTdv. Naše organizacije delajta v 23 različnih jezikih in naši časopisi in brošure morata seveda izhajati v mino tolikih jezikih, kar po-menja velik, problem. Imamo v razi toniti -jezikih 8 dnevnik«v in 15—17 ted-nikicivt ter* precejšnje število mesečnikov. Narie brošure izhajaj« v nakladi e-nega milijona in se razširjajo s pomočjo naših ilegalnih skupin. Stranka ima sicer1 le 10.000 Tanoiv, a vsak. član je aktiven delavec in sotrutilniki. Nasprotno pa ima Soc. stranka le 5000—6000 članov, pci večini malameščanav in je brez vsakega vpliva med masami. Mi smo nasprotno todo zasidrani v masah in smo na tem, da utrdimo svtoj! položaj ne le med industrialnimi delavci, ampak tudi med pcffijedelei in malimi farmerji. Pii-svojem delovanju tudi ne1 pozabljamo, da imamo opraviti z naj-1 nrcgd’nejiša burtoazito na svetu in sel zavedamo, da svetovna revolucija ne j bo zmagala, dokler ne zmaga na boj-j nih poljih Amerike.
*
Katar Anglija v Evropi, vidimo, da* imajb Zdiruž. države Sev. Amerike svajj poseben, paloraj, ki je tudi tu nastali vsled drugačnega razivciia vsega social-1 nega gibanja, katar po drugih državah. Amerika je dežela, ki je služila vi 10. in 17. stoletju popolnoma kckinial-. nim interesom evropske trgovine, cina! je pravzaprav dvignila ves svetovni ka-i pitalizem do> sedanje (Mikeln stopnje,! povzročita in pospešila je razvoj an-j gltokega trigolvskega kapitalizma in z rliim — industr talnega do današnje višine ter vzela Angliji prejšnjo agrarno doli ko. Meščanstva, kakictr tudi proletariat se rekrutira tu po smciji pnetežmi večini iz priseljencev z Evrope, ki so šli deloma i stkat v Amerika zakladov iz pustolovskih nagibov (meščanstvo), deloma pa — in to po veliki večini — so bili prisiljeni vsled) ogromne tedanje gospodarske krize, v kateri sa obubožali, iti s trebuhom za kruhom (proletariat). Odtod' tudi 23 narodnosti, katar omenja sicldr. Car g. Ko se ,je ameriško meščanstvo osvobodilo cul kokčt-nialnega iziklariš'ania Angležev, se ie ameriški kapitalizem z bliskovito naglico razvil, čemur pa ni odgovarjal raz-vcij proletarskega gibanja, ki je vsled tega zaostalo. Kakiar srna videli iz pocedila scdlr. Marschalila je svetovna vojna ameriški 'kapitalizem še bolj dvignila, dločim vidim« pr i nas, da ga je le potlačila. Iz tega pa sledi glciboika razlika gospodarske krize v naših deželah in gospodarske krize v Ameriki. Glavni znak tukajšnje krize kapitalističnega gospodarstva je stalno manjšanje .produkcije in iz tega izvirajoča brezposelnost, beda in na drugi strani rastoča tevdluciciipana zavest proletariata. V Ameriki jc. pa bliskoviti razvoj kapitalizma dovedel tudi do take krize, prav taka f/t.oboke in danes red nerazrešljive, ki se nam izvaža v nad-prudukciji; to je v stanju, ten se producira dateko preveč, j za svdie dežele, i za izvozni trg, iz česar sledi, da morajia cane blagu pasti, kar bi povzročita sedela deficit, ali vsai manjši drr-biček kapitalistom, ki motaj« seveda blago, ki ga je pr'eveč, uničiti in zmanj sati produkci j« v sivih« zasiguranja prcfiia. Ta pmcces smo vidili v Ameriki, kjetT so žito v vagonih sežigali, medtem 'klo so po drugih deželah ljudje stradali In umirali od gladu. Malu manjši profit ameriškim kapitalistom — pa bi bilo vprašanje gladujc>čih ob Volgi .rešeno. Seveda ne smemo biti tako naivni, da Ibi 'kai od njih pričakovali. Ista se je godilo in se gadi z dltugim brafluktiv tn danes ariierl;lki kapitalisti postavlljepi pred' isto alter-
nativo. kot evtnojpski:	ali	zmanjšajo
mezde in skrajšajo! delovni čaS, ali pa izprejioi delavce in ustavijo obrate. Potem tega sa mar>1 i v Ameriki produk-cijla reducirati, ikair je rodilo seveda — fcirezposeliniost.
V znamenju te kaize-se vrši sedanja stavlka rudariev v Ameriki, ki jo ,ie predvidel sadit1. Marschall v svojem po-ldčilu. Po vestih iz Amerike se bije boj zelo odločno, ker posega vmes tudi država, ki nastopa z brutalno silo proti delavstvu. Čuje se vedno o mnogih mrtvih ob spopadih s policijo, in vojaštvom, v katerih se obnašajo so-drugi stavkajoči pnoti državnim organom, kakicir' se spodobi. Naučili so se gledati nanje, kot na svoje sovražnike, česar d* preti' kratkim ni bilo1. Predvidevati, Kata ba stadka končala, ni mogoče. Naj| pa konča katarktali, vsekakor fcto ubriclila razrednia zavest in revolu-ciiolnaiiniost v proletariatu, kar je posledica vsakega gibanja in vsake akcije in kar je za nas najvažnejše in, največjega pomena Komunistična stranka ima pri tem svojo posebna nalogo, p katei i ne dvomimo, da jo vjrtei.
Z veseljem in upanjem navdaia č,lo-veka predvsem strogost in resnost ko-munistuinega gibanja ,v Ameriki. V katakombah zbrati 10.000 ljudi, 10.000 zarotnikov ki delajia piloti zakonita in se tega tudi zavedajo, ni majhna stvar. Tudi .ruska K. S. je na isti način delala in pri vedli a proletariat Rusije do zmage. Seveda je stališče ameriških sednt-gav neprimeomo težje im orni se tega zavedajo in v tem je nji hov a moč: in subjektivni predpogoj, njihove in — naše zmage.
Pomaže ^©sfi
Civilni komisar - afarisi?
Kakor čujemo, je civilni komisar v Se-lani zavrnil prošnjo s. učitelja Furlana, ki je služboval duscilaj v Šempolaju za preložitev v Štanjel. Neverjetno! Na učitelju. napravijo atentat, da uide le po ču.-deiu smrti, potem pa taka dobrohotnost in naklonjenost od listih, ki bi morali iskati krivce! Kaj je za j/rešil učitelj? Pelje je vodil pri našem Ljudskem odru. Kakšen tfreh je to? Ali je petja politika? Pa če bi tudi bilo, ali je s. Furlan nastavil komu ekrazit, kot so pa njemu in njcijo-vi družini? Nam sc zdi, da bi lahko učitelju še desetkrat nastavili bombo, pa bi ne ulovili krivcev! Prav lepe razmere, zares. Čudno, da niso s. Furlana zaprli, ker je ostal iie! Ali pa je vse tako imenitno pripravljeno, da bi laže vrf/li s. Furlana na cesto. Proklcto jc napoti, kakor sc vidi.
Nam sc zdi stvar vsak dan grš-u. Namesto da bi. šli družini, ki je v taki nevarnosti, na roko, pa jo šc pomagajo tepsti. Civilni komisar v Selani jc tisli, ki tepe. Razmere so postale tako divje, ker beli teror ne pozna nobene meje več. Zadosti, da se reče o kom, da je subverziven element, pa sc še lahko pribije na krii, ali pa sr nekaznovano nastavlja njemu in eeii družini ekrazit. Politični u-radniki so izgubili vsako mero v svojem delovanju in danes počenjajo stvari, o katerih ni dvomu, da so zločini na človeštvu.
Silno smo radovedni, kaj bo vse ukrenil civilni komisar v Sežani proti omenjenemu učitelju. I)u ni ukrenil nič- prali 'zločincem, se. razločno’ vidi. Pa takoj ni nič ukrenil? Tu, pri nas in po Devinščini se marsikaj govori. Ali je vsa stvar v zvezi z znanim stavbenim podjetjem, v katerem je menda tudi civilni komisar udeležen? Če je kaj res, smo pa daleč prišli. Navadili jmo se ir, da so državni n-radniki pri podjetjih, kjer se molze ljudski in državni ilenar. Naši kraji tako ne morejo biti drugo kot kolonija in ker niso uradniki zadosti plačani, si morajo iskati postranskih dohodkov. Ali da so pri lem žrtve ljudje, ki niso nič krivi in se samo zdijo komu napoti, to jc pa nezaslišano.
Ramo videli, kam se pride s tako upravo, kakšne sadove bo rodila. Le pustile, da govori ekrazit. Njegov govor jc luko razlodpn, da se bodo cule nenavadne veri. Živela kolonija, živeli črnci, saj je njih življenje taku poceni, vsak dan bolj poceni!
Delavska prireditev
poitrufnirn Ljudskega odra Salvi priredi dne 10.-septembra t. I. veselico 7. tun* j knini enodejankami: «Ve.drž» in «Zav>o-rve». Ker se je vsled pomanjkanja pev-, skih moči pevski odsek podružnico raz-' pustil, naprošamo bližnje bratske podružnice, katere razpolagajo s pevskim odsekom, da bi nam s ka!t-> pevsko to ko spored veselice povedale. One podružnice, ki mislijo nastopiti, naj se nam javijo do 3. septembra da nam bo mogoče spopol-njen spored veselice še pravočasno objaviti. Ker se omenjena veselica vrši v korist knjižnice in za druge potreb-'ine podružnice upamo, da se bratske podružnice odzovejo prošnji, kakor tudi, da nas sodrugt in sodružire v čim večjem številu posetijo.	Ddbor.
Hlapci
V «Kdinosti» od 11. VIII. t. 1. čitam dopis vjetnika vrnivšega se iz Rusije: odslužil jc vojake, moral na bojišče, bil je ranjen ter zopet vrnjen v okope, odkoder je prišle! v vjetništvo. In sedaj se je vrnil domov — kjer mora prositi miloščino.
Prestal sem isti križev pot kot on in se pred kratkim časom vrnil, stikajoč kje bi dobil dela. Čitam in si mislim:	So
ljudje, mimo katerih gredo veliki dogodki brez vtisa na njihovo duševnost. Nič jih ni naučilo žuljenje polno muk in ponižanja. Človek je živel v Rusiji v času bede in vzklika kot otrok, ki je zabrel v samoto: «če bi se hoteli ti nesrečni Dolj-ševiki spametovati!« I11 prišel je domov v neznosno razmere, kjer mora prosili miloščino pa ne reče nič!
Moj tovariš po trpljenju občuti zlo, ampak ne premišlja o vzrokih, iz katerih se je porodilo.
Vojna napoved je bila prvi zločin pri temu tvojemu trpljenju. Ali vojna ima svoje korenine. Malo je danes ljudi, ka‘e-ri mislijo, da je vojno povzročilo ubijstve nadvojvode Franca Ferdinanda. Mi vemo dobro, da je vojna otrok sedanjega u-stroja človeške družbe Kapital in.a težnjo za razširitvijo; a kam naj se širi. ko je ves svet porazdeljen? rTeba najti izhod s silo: in ta sila je vojna.
Vojna se proglaša za obrat uho domovine. Mi pa stojimo na stališču, da t.i obrambnih vojn: Vojna je le razbojniška tekma med kapitalom.
Da! Poslali so nas na bojišče, da branimo domovino. Vrnili smo si in našli doma ruševine ter prišli v drugo domovino. Pri bodoči vojni bodemo morali braniti to novo domovino in znajdemo se lahko ob koncu vojne — v tretji domovini, katero bomo morali spet braniti in tako preromamo celi svet in se povrnemo domov na zopetne razvaline, pokriti z ranami in izmučeni, prositi miloščino: ni nate domovine.
Dopis konča: «Edina rešitev bi bila za njih fvjetnike), ako bi se mogli povrniti v domovino«.
So li napravile posamezne vlade vso potrebno, da se vjetniki povrnejo? Ne. Imele so važnejše naloge: držati Rusijo v blokadi štiri leta, s čimer so ji pomagale do tistega stanja, v katerem se danes nahaja.
Zastopniki Rdečega križa so se navili s politiko. Vladam pa ni bilo mar bolj-ševi iki-navdahnjenih državljanov. Ril sem sam navzoč pri odpravljanju brzojavk jugoslovanski vladi, naj se ta pobriga za svoje vjetnike. Za jugoslovansko vlado ni bilo Jugoslovanov v Sovjet. Rusiji, ampak bili so tam ie sinovi Lenina. Pred kratkim sem čital, da namerava ra vlada napraviti potrebno za povrnitev, in t.o šele sedaj po tolikih letih.
Leta 1921. je prišla neka italijanska misija v Tiflis in poslala v privatnem pismu seznam kakih 30 ljudi v -urad za izseljevanje ter prosila, da se ti odpošljejo domov. Večina ljudi v seznamu je bila takrat že doma; poznal sem jih osebno. Niso se brigali za vjetnike, ki so ostali, ne za nas, kateri smo se vrnili, V Trbižu (na italijansko-avstrijski meji) smo sedeli mesec dni in čakali, da nas pošljejo k svojcem. To ni bila karantena Barake, kjer smo stanovali, so bile vso umazane, okna brez šip. Vse je bilo v luknjah, Zdravnika pismo videjj. Kuhali smo., si sami na prostem brez potrebnih priprav, kakor divjaki- Po drva smrt hodili v gore. Postelje smo morali preveževa ti z žicami, tpr jih pokrivati s smrečjem, ker so nam dali samo železno ogrodje. To je vse, kar so nam dali za naše požrtvovanje,
Nacionalistično časopisje, rudo objavlja tako dopise. Odvrnili so so proč. od slovanske Rusije ker tam je delavsko-kmečka vlada -— in ta ni njih brat. Ona je krenila v drugo smer, ne po oni panslavizma. Tu naj omenim, da je slovansko bratstvo v Rusiji plesnite po učenih kabinetih. Druge Slovane so komaj poznali, posebno pa nas Slovence. Ruska skrb za Balkan je bila vse nekaj druzega nego panslavizem. Bile so take periode v ruski stari politiki: ko ni šlo na vzJio-du, se je poskušalo na zapadu. V periodi, kateri je sledila japonska vojna, niso se brigali za balkanske brate. Ko sc je vojna nesrečno končala so se zopet obrnili k njim: Dardanele so srbele ruski kapital.
Kakor vidimo, ni za vjetnike rešitve, če se tudi vrnejo, ker je pač vseeno ali stradaš tam ali tukaj. Videl si nobroj zapuščenih križev po ruskih stepah, ki le spominjajo n g poginulo vjetuiko. Vicliš., tistim bi povrnitev bila nvorda rešitev. Ne sedaj, ko njih domotožje tava nped križi, ampak pred leti! Ko smo jim pri odhodu položili probčalni venec zdelo se fni je, da nam šepččjo: ne bodite hlapci!
AS AN.
»Enaka pravica za vse!“
Onim bftezposelnim, ki so že potegnili od vlade določenih 90 dni državne podpore za slučaj brezposelnosti, bo tu podpora ustavljena. Tako je določil minister dola, ki je naznanil tržaškemu tozadevnemu deželnemu odboru, da nima več denarja na razpolago in da ga ne bo imel, dokler ga ne dobi od zakladnega ministra Minister dela je sicer naznanil, da bo sku šala vlada priskočiti na pomoč brezposelnim k 1 j 11D temu, da se nahajajo državne] finance v slabem stanju, da pa ni mogoče dajati zaenkrat j'odpore čez 90 dni dokler ne dobi denarja, ki ga mora vlada šele poskrbeti.
Stališče ministra dela jo pač komodno | kakor je komodno stališče vseh takih1 državnih organov, ki razpravljajo o brezposelnosti .kakor o navadnih administrativnih rečeh. Vlada nima denarja zato naj brezposelni delavci, delavke in urad niki crknejo. 7,a druge reči se že dobi denar. Za brezposelne ga ni. Potem se ljudje čudijo, da imamo, zlasti v Trstu, toliko tatvin. Brezposelni so ljudje, ki imajo tudi pravico do življenja, se nam zdi. Kaj naj ti ljudje počnejo, ako nimajo dela, ako nimajo zaslužlka in jih tudi vlada, o kateri pravijo, da je za vse enako dobra jnati, pusti na cesti nage in lačne? Oni, ki se igrajo z življenjem brezposelnega delavca, bi morali vendarle nekaj misliti. Življenje je pači najdragocenejše bogastvo. Človek ga ne zgubi tako rad in preden ga zgubi je navadno pripravljen storiti marsikaj, da si ga ohrani.
Ko so tržaški brezposelni delavci in delavke izvedeli za naznailo rimskega ministra, so se začeli gibati in zahtevati, da se jim, da podpora še za naprej. Ker je vlada dala delavcem v starih italijanskih deželah podporo za mnogo večje število dni, bi ga morala dati tudi delavcem naše krajine. To se zdi naravno vsakemu, ki ne dela nobene razlike med brezposelnimi ene in druge dežele. Brezposelni so zvedeli, da se nahaja te dni v Trstu znani gospod Salata, kateremu je izročila nesrečna usoda v upravo Julijsko krajino. Močna skupine brezposelnih se je podala na trg Unita pred palačo generalnega civilnega komisarja. Ker se je šio zn brezposelne, je ukrenila policija vse potrebne policijske korake. Bite je na mestu takoj veliko število redarjev, pešcev in konjenikov. Ni se dovolilo, da bi brezposelni nad-_ legovali s svojo mizorijo gospoda Mosco-nija in Salato. Nekaj žensk se je podate pred parnik «Tergeste» in je zahtevate od osobja naj poskrbi, da bodo sirene tulile. Proti ženskam so nastopili redarji in so tri ženske aretirali. Med tem je večja skupina brezposelnih prispela na trg Unita in odposlala posebno komisijo li gospodu Salati. Le ta jih ni sprejel ker je bil <-zadr/aii» po drugih opravkih. Sprejel jih je pa nek drug uradnitaMcd tem je dobila policija nateg naj nastopi proti demonstrantom energično, kar še je tudi dogodite. Demonstrantje so bil razpršeni, ker je grdo zahtevati kruha in dela. Kasneje je generalni civilni komisariat naznanil, da je gospod Salata obljubil, da se bo za stvar zanimal in da bodo dobili brezposelni prav gotovo podporo tudi za naprej. Poslal Je baje tudi brzojav ministru v ltim. Vendar ostane resnica, da bodo brezposelni, ki so dobili že vseh 90 dni pddpore zaenkrat, in morda celo za dogleden čas, Prež podpore i9rej, brez krupa, brez naJ'nujhej^>ga'ztt.«vRe«JevU.
(Ubahje brezposelnih .šeCmbra* naflalj'er. vati in se razširiti ijta vite one kraje,', kje« so brezposelni doma. Na, obljube se ne more dajati .ničesar več. Obljub je bilo ij.uk lia vseh koncR) in krajih vac nego dovolj. Bi Dilo že skrajno potrebno, da bi sledila obljubam dejanja. I)ryga:e bodo zgubili vero v vlado še oni, ki so jo do sedaj imeli. Hočemo da se da podpora brezposelnimi, za več nego le tri mesece. Človek ni šl,V;yv bi bi mogla 'živeti brez. hrane. Ako človek ne je, crkne. Ali preden pride do tega, je pač vredno, da poskusi še kaj, da si obrani žjvJjgojo.
Zganite sc tudi vi brezposelni dblavei ip delavko v tržaški okolici, na Krasu, na (torijci«, irj povsod tam,.kjer,,ulivate	jmJdd*' ino.^Mffg:	svo'
j ih. sddrugo v v mestu!
Za onega, ki je ukrade! 30 milijonov
Za onega, ki je ukradel 30 lir.
Ljude se ne smijc kriviti, što su siromašni, ali treba osudjivati na svakom koraku Sistem, koji ljude rini siromašnima.
Nezadovoljstvo je božanska iskra r srni roba. •
Talni sklad nBela
Nabral sodr. Bajt v Štever-junu in sider sp dttrbčftli:
And. IlufftaP, Jos Roja po L 5; ManoVeč L 9.30; 1'ušnar, Benedetič, I. Berčič; St. Božič,
Maraž' Al.; N. N., M. Rojeva, 1. t-Koršič', E- Reja in Al. Maraž 11 1)0 1, 2; Št. Klanjšček, I. Dornik, I .Uolč, Avg, Uabrovec, F.
Karnra 1, A. Pintar in M. _Ma-llgoj po 1, 1; F. MaligdJ 95 c.;
J. Humar 70 c. in K. Drašček 50 cent.;	Skupaj	L.
Matko Bcjukovič, Ferenci «
mu	'	■ >—**—1
Vu,;:5	'	tri	upa j L,
Prej izkazanih »
U
42:45
1.80
-dtr-TH
1 ■ 14.95 18.472.95
Kako se pere čast
pred kapitalistič sim sodiščem
Vsej naši delavski javnosti je še. dobro v spominu, kako so različni buržoazni listi leta 1919 in 1920 namigavali aii pa celo očitno pisali, da je bil sodr. Gustinčič v Švici podplačan po bivšem črnogorskem kralju NikolL Ker je tedaj proletariat v Sloveniji šc vedno verjel v pravičnost in nepristranost kapitalističnih sodišč, se je zdelo sodr. Gustinčiču, da se brani javno telr obrekovanj in da toži uredništvo ljubljanskega lista «Domovine» in pa proslnlega slovenskega republikanca, Albina Prepeluha, ki je tedaj še glavaril slovenskim socialnim patriotom. Oba slučaja bi bila morala priti pred porotno obravnavo. Ali kaj se je zgodite? Urednik «Domovine» je bil takrat zaslišan po preiskovalnem sodniku in vsakikrat je dal drugo izjavo. Najprej je junaško vzdrževal svojgi.obdolaitve, potem pa je izjavil, da rokopisa niti videl ni. Stvar je morala radi tega pred okrajno sodnijo, kjer je bil urednik ((Domovine«, Milan Plut, obsojen na 800 K globo in plavanje tožbonih stroškov.
Pravda proti .Albiriu Prepeluhu je tekla,nad dve leti. Po vsem svetu so je nabiral material zanjo. Slovenska demokratična klika je bila odposlala posebnega svojega emisarja v Pariz, da bi poizvedoval tam o Gustinčičevih zvezah. Prte' iskovalni sodnik je zaslišal več jugo lo-vanskih ministrov, skoro vse srbske univerzitetne profesorje, ki so živeli mri vojno v itetei in j^%.p*!ROih .#u«f
naO^c |&nijrniva, < <\ Pfav V' ((demokra-' tičritjpji Mbiie.zlpaž:tp' femtaasu odpravim' porotno,,sotli.šui v tiskovnih zadevah in Če prav bi.se sodri Gustjjnčic] ne biVsrnoP tJP sobno udeležiti fe . riSkpriiVe. Ali ,1)nj sc. zgodi? Tik‘pred'razpravo' je prišlo do rtd-. ravnav<^ čeprav ni imel Gustinčičev udv#£ kat dr.'Milan Šubic, nikakega navodba za kako poravnavo.
1 ,4'OAfj.vnavo je.jh^luh izpitna ta na-
ičnMtaip. tik, pred .1-azi.ra vo, serviral Gustinčičevemu zagovorniku neRo pismo, Ri mu ga je bil pisal sodr. Gustinčič lettT 1.5.19.’. t. j; ,61; polomu, jz' Šviče in ki bojam vsebuje tiu<jo' žuliRvA tadaiijegu kram Aleksandra in Nikole Pasica. Prepeluh/jp torej? postavil vprašanje: «Ako Gustinčiič ne.odueha^jjo iipei;'op)-aviti z Jtegoštevdij-. skirn. držlavhim pravnjKom; P.a odneha sem pripravljen skriti to pismo in pčji-, klicni svoj^pb^^o.). In ker Gustinčičev zagovornik slučajno ni vedel za gjk tovo, ali se razteza Aleksander-Pašičeva, tiranija tudi na Julijsko Krajino, teti* živi sody. Gustinčič nad dve leti, ali 'hn — še je čutil primoranega, da podpiše gjj*; ravnavo in obvaruje Gustinčiča par desetletij jugoslovanske «kehe».	to),
in tako je vsčm lepo,.in prav: AUnft Prepclulije prpst,zapora, in ima veliko jjjji-, (loščenje, da se je izkazal zopet enkrat,
kot pravi in pristni socialrepublikunsjre
patriot; sodr. Gustinčič ima v žepu sprj-* čevalo nedolžnosti in nov, temeljit dokj^fT da,ne sme imeti komunist nikoli ničesar 'opraviti z buržoaznimi advokati in kapitalističnimi sodišči; njuna advokata ima,-, ta dober ekspenzar in mi končno prilgj^ <t ter "!»!* I.. -jflf.tr'
IVAN CANKAR:
Milan in Milena
iv.
Teta Fani se je uročila. Toda ne s tistim kodiranimi olbtiaanrem, s katerim se ie bila objemala na divanu, temveč z nekim čisto drugim, z (tosldiinim. nekoliko t.re burit im in tudi že nekoliko plešastim človekom, ki je bil prišel po nakfcčju v hrio ter je bil kmalu nato ženin.
Milena je pripovedovala svojim prijatelji ca iti:
«Za okli »n 1 sem stala in sem si tiščala robec na usta, da bi ne prasnila, ko je tisti priskutni brivec premilo slovo jemal- Ona ie ležala na divanu in je pitala; morda ga yua zares rada, neumna je zadosti. On pu' je drobil in stopical po izbi vse križem, krilit z rokami. pdhFeaval z nogami in Obračal oči na beto kakor tenorist na odru. Vselej, kadar je pri-%1 mimo ugledate, se je pogledal vanj in se je zasmilil sam sebi! Teta Fani je samo ječala in ihtela s tata čudno tenlkim glasom, katar tla bi j*i kito s palcem pritiskal no trebuh: "A-adiotlf! . . . A-ubrit!« — ln tisti dolgi «a» je bil skoraj «i». On pa je golbezdal in gotbezdal kakor kakšen Siegfried* vion Treuboldingen iz nemških romanov. »O Fani, ti lepa, uc-zivesta! Prav tako lej ih katar nezvesta! Kaj tali? Brez mej je otaje in obale brez mej. neusmiljeno, lepota in ne-zvestoba! Dal sem ti bil svoje sire. to
goreče, udano srce; morda je bil nevreden dar; ali bito je vse, kar sem ti mogel dati, bito je. največ’, kar more ?jo-v«te dati! Ti pa, o Fani , . .» In sama ne vem, kako še! Nazudnlje, kio sta bila <;bad'va že nekoliko trudna od te komedije, sta si bila kar nenadoma v na-t ačiju; ni se dato laztočjti, Če on v njenem, ali če ona v njegovem . . . «No lepe reči!« — sem si mislila. "Ubogi plešeo je bil komaj ženinu pa le že vdovec!« — Ko .je bilo vse tista palljiibava-11 je opravljeno in se je Treutaldingen izgubil, sem se zasmejala naglas izza oknu, teta Fani pa jc omedlela . . . /'večer, kio se je prikazal debeli ženin s šopitam, z Mutoeznrjo in s plešo, se mi ja skicira) zasmilil, talko smešen je bil. Ze sem mu liotela reči nasisrivaida naj kar spet. odirine s Aiptom m z Ijutaz-nijto; ko je stopila v izbo teta Fani, vsa čipkasta in šumeča, tei se je smeliljiala tako nadkse sladita, da bi ji človek lahko pobiral bonbone r/jncid ust . . . Rog vedi, zakaj! oipevajoi ljubezen! Vse tisto je sama l'až' in hinavščina in priskutna Jčoimedijal' Ljubezen ni dlrugega nič, nego teta Fani!«
Takrat je bito Mileni petnajest let. Nesite je že krito db gležnjev. Njene t i, nekduir svetitrsinje, zamišljene, pol nesurvi1, so bile jtRlle«3j»ive, predrzne, 'isto nič dekliške. Na ustnica!*, širokih in napetih, so molčale besede, tki bi jih ne izpregDVLMil pijan voznik. Smejalo se je redjhofedaj; in id en smeli je bil tek« cpsebine veste; da bi v šoli ne bil dovoljen; v njem je bil stud1 d« vsega in db vseh; in bitu je v njem sovraštvo tto vsega in do vseh. Rekli so ji. da je razuzdana'in Milena jih je hvalila, da so ‘praviOni.
Ali vse, njene oči, njene ustnice, nje-
ne misli, njene besede in vse njeno nehanje jo bila (katar velik pisan prt, pod katerim jo bito neka) drugega, tujim očem skritega, nikomur •razumljivega. lakomno zaklenjenega. V njenem silou, prav na dnu, je tiho in mirilo gorela luč, h kateri so v žalostnih urah romale njene preplašene misli prosile za milost božjo. —
Milena .je bila družica, Zanimala pa se ni ves tisti čas ne za. svoito'lepo sva-j tevsta obleko, ne za ves svatbeni šun-tlier, ki je bil tako nicnudbma planil v hišic. Dan pred poreklo se ji "je zazdelo, da bi šla nekam .pcHkrenpit čisto neznanega mrtveca. Stala je dolgo, in pobožno v mračni izbi, oči nepremično uprte naravnost na tista rumenkasta belino, ki je nema strmela izza napoti zatisnije-nih trepalnic neznanca. Ko se je vrnila domov, je povedala, da je imet ustna tako debela in napeta, «kakor da je bil bolel v poslednjem trenutku še nekaj pira v posebnega in važnega razodeti«. Reklla ie še nadalje, da 'je videla že ve-likojkirat, "kuta sa mrtveci žalostni«, ke«' s« se jim bile duri tatairetač pred nosorn fatoputnile. Le š'e eri hip, pa bi z eno sama beseda razodeli tisto strašno., vsepuslednjio riklrivnest,, da bi ljudje cd groze propadli, /ato imajo vsi napol 'odlpirta usta, or'i pa na belo. obrnjene. Za to nvadlrcst je bila Milena ozinerp ana .ali ostala je ves dan ti Im in zamFdjenu. Pnirnoči, že blizu pod jutro, se je vzbudila ihtela in ribje/kana, sanje pa sd ugasnile v spominu, katar (lunje bil veter upihnil sveča. Nato ni zaspala več; trudna jc bila kak, r pa dolgi Iroiji, srce je bilo potrto in žalostno.
K unaj se je dunita, je bila hiša pitna nemija; hitri, nestrpni koraki so
prihajali in odhajali, Bog vedi odkod in 'kam in čemu, duri -no škripale in tciputale, jezni, zadirlijivi glasicivi so klicaji od v^eh. stigmi, celo zajakato je od-ndklcld. "Najlbii® se cmeri teta Fani, pri-skutnica, kur se je bila spomnila na brivca!« je pomislila Milena. In vse na svetu se ji je do grla pri studi to. Tako silna, da je ikkala v mislih besedo ali podota, ki bi enlknat, za vselej opljuvala lliudi, rajih življenje in še niiio samo. «Ali delajo psi tudi take komedije, kadar se ženijo?« je vprašala naglas s ši-ii;jkim nusmetiiom. Odela se je čez glavo, da bi ne videla podob, hi jih je sama klicala, ne slišala besed, ki jih je sama govorila. -
To je bil poletni dan v vsem svojem vneriem, sdlnAnem sijaju, katar nulašč svatom na čast od Roga poslal. Ves svet je bil prepojen s sviettobb; od neba je lite, iz očj je sijala, v smili prepevala. Milena je gledala sovražno izpod visokih, mioičtnih .dbilvi; govorila ni z nikomer, 'beta Fani je prišumela vsa zasopete, zbegana in sladka ter i° je cffc'iela.	,
"Ali, Milena! Mileuica!«
Milena jo je sunila cid sebe. ,
"Danes bi se ti res ne bilo treba šmirikati . . . kaj bo pa pomoči!«
Teta Fani je za Mik a la ter je bežala iz izbe.
«0 ti hudobni, hudobni otroki!«
Milena je zavpila za ruj«, tla se je 1 azlegalu hiši:
"Pa c sem utr ik! Ti pa si tažnjivka... laživji\.'\'a . . . lažujivka!«
Nat., mi gledali postrani — «kakor gridiavivo«, je rekla sama in d» večera je ni Iv'e ni več egjveiil. Nji je bito ta-
ko prav, ker je lahlklo v miru gledala in poslušala, katar seji je hotelo.
dctlta, ki ga Jejroznala skm,o toltko, da j'e riflkak Sičitcillnik’,bratranec ali kal, in da ,ie z mirom lačen. "Ge bi se prikazala nfl oni strani sama devica Neža, na drugi strani pa krožnik piškov, bi se ne z-Tneni’1 za deVicicl sveto Niež'0'!” NaK boiltj čudno se ji je zde to, da niu ,ie ime Art.u.r, Kadar ga je [icglertela poslrani, ji je šl« na smeii. «To db bi bil Artur!« Visiok, koščen, zelo nenaden fant je bil. Gledal je zamuden« in plah«, govoril je malo, a kadar' je govoril, j« zardeval in beseda se mu je zatikala. Ko so se peljali v cerkev in sta sedela skupaj v vozu, je'molčal va0l jn je glsdal v tla; 01 ia ie mežikala v solnce, tada videla ga je čist/j natabkld in opazila ie cele, kako se je časih strahoma iti W.i'jutama cizrl na mjoi. ln delo ji Je deton®, 'ia je talko strahoma ozical nabito ta dolgi fant, ki je imel v svojem srcu same lunine žarke in sladko-gollke pesmi. Sedel je pdleg nje ti«ho in resirabnio, po šolsk«; reke na kolenih, život lesen, glavo, narahlo skllcinjeno. Gbdo jto je scičutie, sačutle odrasle žen; ske z izgubljenim otrokom, ki v tuji družbi ne ve-, kam bi pogledal, da Je lačen. «Pu je le prijeten, ta ubogi, .neumni funt!« se je nusmelnmla v svojem siru.-'---	*'
V coikivi se je razgledavula s .svobodnimi in pirediitonimi (rim po nevesti, ženinu in svatih. Teta Fani je delala zelo piotažen cm sramežljiv olbruz, tako da je (bil skoraj: objokan. " K ukor da n i-kinli in nikjer na svetu ni bilo nobenega divana!« je rdklla Milena. Debeli ženin se je držal zelo dostojanstveno in resnobno; nupenjui je ustna in mr-
šil ictbinvi, kakicir da opravlja pravkarif"
,,kc gledali, tolpo,. mjMpnjuia ,jn niso1 < isto 'nič stori vali, tla. jini jo dolgčas ter da so lačni in žejni. Le ženske S'5 -šepčtale miMkrivaj; kakor da bi po-suinevato listje tam kije za ceiikvijo. Bratranec Artur ie strmel ves čas,naravnost na labenmikclj, z vodenimi, praznimi, začudenimi očmi, in ni vedel mribdiž nilkogar in »ijčesoii;. "In temu je ime Artur.!« je pomislila Milena s komaj 'pritajenim smehom. —- V njenega srca najgloblji' tišini, V skrbno zaklenjeni sikniti izbi le govOirilo žalostna misel: ..Saj deteta smrten greh! Pačijo se in pretvairaijo, prišli so cejlkev skrunit, njih dinto pa so umazane, pltaoto pip kiiičniuh in zbijajio kvante! Našemili .sc sj bili telo, obraz, gj^j, jezik, celo misli in vzdihljaje, i|U bi goljufali Roga samega. In našminkali so si bili dušo t ako na debelo, kakor teta Fani svoja lica. Kadar bo šmliilka 'oicti|)udte, ho '-9e tako mrlviritta in prstenio, katar teta Fani!«
Bratranec Airtuir se je takirat o'zir:l na-njb, pa .je talko} umaknil pugied in je vztrepetal. —
Milena je mol ala vso pot iz cerkve; le eivkrat se jo nenadoana ukrenila do svojega druga:
«Ali jii danes krasen iten?«
Zardel je'citl'veselju, da je bil deležen njene besede.
"Prekrasen dan jc!« ,
Milena'gu je mbklp prtaledulu.
«Jaz pa vam jiiruvim, da jo nemaren in prisikuteii dan, ikaitar malo takih in da sle vsi skuipal lažmjivci!«
ObmolklfilI je ves osupel in prestrašen, 'kakor da ga je udarite po licu.
asovi
@žei@
(Glas is Bfc2
Vsak kdor ni slop in kdor le malo zasleduje sedanje boje delavstva v Italiji in v ostalem svetu si lahko sam predstavlja, kaj bo enkrat prišlo iz te borbe. Na eni strani zija z odprtim žrelom kapitalizem, ki bore s pomočjo svoje bele garde uničiti vse kar si je proletariat pridobil tekom stoletja na gospodarskem in kulturnem polju. Zažiga Delavske zbornice, razpušča politične organizacije, napada kulturne krožke. Z eno besedo: kapitalizem lioče vreči proletariat zopet za stoletja nazaj. Tudi proletariat ne drži križen rok. Brani se kjer in kakor more, kljub temu, da gledajo voditelji Delavsko zveze (reformisti) nato da' bi omejili ta boj do gotove meje in po njih metodi. Delavstvo pa, ki občuti vse britkosti sedanjega režima gre preko teli voditeljev in se bo-jujo navezano samo nase. Zato se tudi poslužuje vsakega sredstva, samo da povrne milo za drago.
Kdor pa sc obrne po naših Brdih, vidi da delavstvo ne zna drugega kakor lizati pete narodnjaškim županom. Posebno se to opaža v Dor. Cerovem, občina Štever-jan, kjer je delavstvo povečini zidarske stroke, kako se ti obračajo okrog županske oblasti z klobukom v roki, samo da dobijo dovoljenje za ples. In kdor kaj temu nasprotuje vdobi odgovor: nPIrs je stara navada in te ni mogoče opna' ti.n
Fantje ko bi svetovni, proletariat žal vse stare navade, prokleto kislo bi se tudi vi drhali čeprav se ogrevate za stare, navade! Med tem ko se je zavedni proletariat bojeval po mestih in med tem ko so žene, dekleta, otroci in stari pripravljali jarke in barikade za proletarske borilce, ste vi napravljali barjarje. In vi se še drznete ob prilikah kričati, da sto komunisti, ne. blatile tega imena že vadi spomina na rsc one, l;i so dali življenje za to sveto idejo proletariata. Nismo proti plesu iz razlogov, radi katerih so drugi proti njemu. Mi smo proti plesu in proti vsem starim .šegam in navadam radi tega, ker vemo, da je vse to velika ovira na pohodu proletariata, ki se bojuje za to, da razbije, kar'je starega in si ostvari svoj novi svet.
Fantje Cerovci, streznite se, da tudi vas najde dan pripravljene, ko bomo bili na barikadah zadnji boj za osvoboditev izpod kapitalizma.	Komunist.
Ko je pred tremi tedni priobčilo «Delo,> moj odgovor na napad v «G. S.» name, se je takoj skrivnostno napovedalo, kako se bo spet ,toda usodepolnejše, me istotam zavrnilo.
Godilo pa se je, da v prvem tednu je to preprečila stavka. Kaj je v drugem tednu preprečilo napovedano zavrnitev, bi utegnila uganiti le kaka čttrovirta. Toda prišlel je tretji leden ih šele ta je prinesel prorokovano zavrnitev.
In gora je porodila miško.
Gora, g. Polde Kemperle namreč, je porodila to miško, s katero je ta g. irien-da zadovoljil le svojega neločljivega tovariša «mačka« in povrhu nekaj «pohižanih in razžaljenih domišljavcev, poraženih pri zadnjih občinskih volitvah.
Prvo, kar si štejem v dolžnost zavrniti, je naslov »komunistična družba«, s katerim se nazivlje mirensko starešinstvo. Ta naslov je naravnost zmirjanje, ako s'e ga lioče vzeti v pravem pomimu besede, kajti s tem da je par discipliniranih komunistov v starešinstvu ne Jzhajp, še iz tega, da se v mirehski občini že izvaja komunistična diktatura. Stem pa nikakor ne zanikam, da sem jaz in večina starešin, ki v splošnem soglašamo s komunizmom. Ampak gospoda, da je temu tako nismo mi krivi, čeprav nismo prinesli tega soglasanja š seboj na sVet, kot izvirni greh, niti se ga v šoli priučili, kakor tudi nam ga ni vcepilo časopisje, ki smo ga pred vojno, v in po vojni či-tali, kajti komunizem, oziroma soglasje žnjim, čepi v srca, ne toliko komunistično časopisje in komunistični agitatorji, temveč ga cepi v srca ' IskolTščanega kmečkega in delavskega ljudstva iz katerega tudi mirensko starešinstvo obstoja, v glavnem golft življenje, v današnji človeški družbi, kakor.šho vsak izmed nas žije in še posebno ako jo obenem vojni odškodovanem.
Nekaj tednov pred .občinskimi volitvami je v izobraževalnem društvu predaval dr. Bobič o državljanskih pravicah. Kot tak, je pač moral pri tem jahati suha zgodovinska dejstva Iz raznih dob ter tako ugotavljati, da vsako zboljšanje, oziroma posplošuje državlja'n!<kih pravir, se ju dosegalo le nasilnim, krvavim t. j. revolucionarnim potom. Isti dr. Bobič nastopa, kakor ste'V dopisu «G. Sj) vneto oznanja, že pri zadnjih obč. volitvah, kot odločen nasprotnik komunistu;. gibanja, ko navso zadnje to gibanje ni nič druzegn nego stremljenje, za izboljšanje iti -posplosenje istih državljanskih pravic, katerih so, naj
I širši delavni sloji človeške družbe — oropani	,
Ampak v dopisu «G. S.» se lioče s pripovedovanjem o šikaniranju dr. Bobiča, od strani starešinstva, prikazati ga javnosti kot političnega mučenika, ki pa so je tega mučeništva potom sodnije ubranil.
Nočem navajati družili dokazov, da temu ni tako, razen tega, da se sklep starešinstva,' zadevajoč odpoved stanovanja, Tli utemeljeval z razlogi političnega na-I sprotstva, temveč je prihajalo v poštev, j zlasti šikaniranje sostanovalcev od strani J g. doktorja in njegove družine tor kljubo-i valno preziranje hišnega reda. Da pa je on kot hišni najemnik krotko jagnje, najemodajalci pa volkovi, ne bodo temu pritrdili niti njegovi najožji pristaši. Nad j par sto lir "a je vredno to, da smo v procesu žnjim spoznali njegovo kljubovalno nrav, kajti zdaj vemo, da ko bomo hoteli daj od njega gotove stvari doseči, bomo morali ravno nasprotno od njega zahtevali.
r pa se tiče izobraževalnega društva pen , to-le:
K, je društvo zaprosilo, o priliki javne priredil ve, za oprostitev plačila občinske pristojbino, je starešinstvo temu soglasno ugodilo, čeprav niso vsi starešine, njega pristaši. Tudi stolice se mu je radevolje posodilo. Sploh se društvo, kot tako, ne >"ore pritoževati, da ni bilo od celokupnega starešinstva tolerirano. Iz tega sledi, da so bile informacije, ki sem jih dal odvetniku, točne. Dač pa je veliko vprašanje, če bi bilo tako tolerirano le malce po komunizmu dišeče društvo, ako hi v starešinstvu imeli večino dr. Bobič, Kemperle in družba. (DaneS ne more biti tu nobenega vprašanja več. Ali ne po-kazujejo vsi dogodki, kako se «tolerira» tukaj in drugod po komunizmu dišeča društva? Samo je treba gledati z odprtimi očmi: — Op. ured.)
' Velika nesramnost pa gleda v dopisu «G. S.» iz trditve, da sta komunista Žigon in Tomažinfič predlagala, naj se društvo z raki j o izžene iz «Obč.doma», ne da se poprej pove, kaj je izzvalo omenjeni predlog, ki dejansko ni bil predlog pač pa vsklik vsled ogorčenja.
Starešina Leštan je namreč žigosal obnašanje članov in članic pri tambura.š-kih in drugih vajah, ki je bilo vse prej nego izobraževalno ter zahteval red. Šele to je izzvalo omenjeni predlog, pravzaprav vzklik, ki hi se bil tudi izvajal, ko bi se ožigosano obnašanje ponavljalo. Danes moram le konžtatirati, da se do danes ono ožigosano obnašanje hi več ponovilo in sicer zato ne, ker precej po v dopisu «G. S.» omenjeni starešinstveni seji je društvena odbornike "pamet srečala, da so si izvolili druzega predsednika; dotedanjega - pa, g. Ivemperla nantreč, • so poslali v druge kraje, v druga mesta.
Upam, da sem stemi vrsticami prihranil dopisniku «G. S.» delo ruskrinkanja članov društva, kakor tudi starešin.
■Na ponovilo očitanje pa, češ, da sem plese podpiral, niti ne odgovarjam.
In pa še nekaj, kar moram — za danes sicer na kratko — omeniti, namreč:
Ono zgražanje v zadnjem dopisu «G. S.« češ: da si kdo drzne napadati kulturno, izobraževalno društvo, in ono javkanje, da je "»sramotno«, «žalostno» it) «še boi j žalostno« se zanje ne potegniti, in to celo ocl strani župana in starešin, ki so cel.o. člani tega društva- Ne bi pa tega timenjai ko bi ne vedel, da enaki domi-šljavci z dopisnikom vred so vsi odborniki tega društva.
Prijatelji! Ni zadosti, da ima kako društvo kulturno izobraževalni namen zapisan v svojih pravilih, niti ne služi svojemu namenu, ako iina številno knjižnico in špp časopisov buržoaznega kova, niti ne služi svojemu namenu, ako izvežba naj popolnejšo pevske in godbene zbore, ako zdresira najpopolnejše dramatično osobje, ako istočasno, Vštric ne prikazuje današnjega obupnega gospodarskega ih političnega položaja. Omejevati delovanje samo na godbo, petje, predstave in podobno, še pravi iskoriščane maso s petjem, brenkanjem in predstavami uspa vati, da ne morejo in ne utegnejo razmišljati, kako hi se ta obupni položaj spremenil. Ljudstvo se zateleba v razne posiurtbe in buržoiiznc parlamente in od njih pričakuje, da še bodo oni zanjo potegovali. jn tako gre varanje ljudstva iz roda v rod. To, in nič druzega, je jedro mojega konflikta z vami.
. Špacapan, župan.
Z Brega
Nisem bil sicer namenjen se baviti z lirežanskimi dogadljaji, ker bik, ostane redno bik, pa dresiraj ga kolikor hočeš. Dopis iz Brega v «K,» od 12. t. m. pod na-dovom: «Bekaj opazk o javnih plesih, > pa mi daje povoda, da prosim s. urednika za kotiček prostOVa. 1	:
Dopisnik tej.ko pravi, da ga je zelo raz-s
veselil sklep obč. odbora v Dolini, soglasno sprejet v seji dne 6. aprila t.T., da se v občini ne sme dovoliti več-javnih plesov razun onih, ki se — vrše po vaseh oh priliki domačega «opasila». Bravo! Prav razveseljiv je ta sklep narodnega obč. odbora, ki dovoljuje plese, na katerih se ne samo zrela mladina in možje in žene, temveč tudi šolski otroci demoralizirajo. Da, zelo umesten je to sklep, ki dovoljuje otrokom ob 4 uri pop. v največji vročini v meglah prahu zauživati vsakovrstne zdravju škodljivce bacile. Kako bodočnost naj ima ta mladina, ki ji je dovoljeno, da dela kar sama hoče? So šolske deklice, ki bi imele postati nekdaj družinske ma-tere-vzgojevalke, ki so ravno na plesih že zgubile najvažnejše: čast. Kam plavamo, o občinski očetje?
Hvalevredno bi bilo od obe. odbora, ako bi preskrbel svojim občanom, v lej neznosni suši pitno vodo, nadalje, obe. zdrav nika, popravo vest, in mnogo družili perečih stvari.
Idimo dalje. Dopisnik pravi da je sklep obč. odbora v Dolini umesten, a še zelo nepopolen, ker da se plesi po dolinski občini vršijo ne samo v nedeljo, temveč tudi pondeljek. V mali vasici Logu, pravi, se je plesalo kar dve nedelji zaporedoma. Hoče vedeti, s čigavim dovoljenjem in pod kako potronamo Tu se vidi šibkost ohMne dolinske. G. dopisniku naj povem, da so je v več slučajih plesalo tudi v torek in ako bi mladina hotela, bi plesala tudi v sredo in ves naslednji teden kajti dovoljenja prihajajo od civ. komisarja iz Kopra in od kr. karabinjerjev, pri katerih sklepi občinskega odbora nič ne zaležejo, dokler narodnim obč. očetom ne ho Slo za drugo kot za rdečo-modro-belo trobojnico. Narodnjaštvo občinskega odbora je pomagalo do danes le v toliko, da smo vsi Občinarji pri komisarju in karabinjerjih v slabi luči.	Udave	c.
Ut
ali neče se više n j ime šetati sva ona go-spodska bagra, nego če u tim lepim vila-, ma i hotelima provoditi dane odmora samo radnici nakon izvršenoga rada, j er i pravo je da sve te udobnosti uživa ju samo oni, ko ji su sve ovo stvorili, Sve če lo, drugovi, postati naše. Nu do toga časa vodi nas dugački put pripravljanja i borbe i patnje i zatvaranja. Na tome nas putu mnoge čeka smrt, ali ne budemo li sami videli jednoga dana ostvarenih naših ideja, ideja komunizma, videče ih de-ca naša i nadopuniti naše započeto delo.
M
roletarska umetnost
MAJRTINIČEVA:
D sporasn Karlu Starcu
šalje primorska omladina
Kod Ostvarenja i tvoj grob čc cvasti jer goriš poput sunea u pognutim grudima množine — za sada neznanih.
Mladost naša stenje, muči se i gnjija u kolu živog smrada.
Čemer, jod nam prolet greje i dčtinjstva su nam gladnu.
I sučut nas grize
i oča.j nas davi » 1
i mesto života — tminaynas gazi.
Al. mrvicom hleba neče nas tiran zaspati jer hrv če se krvlju uzvruiiti.
S Krasa
Od morja do Julijskih aip je delavec danes človek, ki se plaši in ki prosi da naj se ga bogataš usmili in vzame na delo. Dri mnogih delavcih se pozna znak suženjstva v tem, da se Sam "detiVV.ec, boj i svobode, ko se mu nudi prilika, da jo pri-dpbi. Razni elementi se s tem okoriščajo in to delavstvo šun ta j o in ga držijo- v temi! V lem nas" je potrdila zadnja stavka. Razna jugofašistovska podjetja so delala irr taki nezavedni delavci• njihovi sužnji, sinjimi.- Mod slovenskim proletariatom primanjkuje še mnogo propagande in spodbude. Delavcev imamo raztrp-šenih po raznih krajih nad 8000. Maloštevilnim sodrugom, ki delajo na strokovnem polju, je enostavno nemogoče, ta bi morali obhoditi za časa gibanj vse kraje in pridobili vse delavstvo za našo stvar.
Kot je na strokovnem polju, tako je tudi na političnem. Naši dobri sodrugi večkrat ne vejo kam se obrnit v raznih slučajih, ker tudi tukaj so ljudje preveč zaposleni in jih ni na razpolago, kjer bi se večkrat želelo.
Na Krasu se delavčevo življenje razvija vedno na slabše. Ruzna podjetja in male zadruge so z velikim pompom v začetku in raznim obljubami izvabila nekatere delavce v svojo vrste, nakar so jih po nekolikem času pustila na cedilu in danes so zapeljani delavci prepričani, da se gospodje, ki vodijo (a podjetja, poslužujejo delavca trpina samo takrat, ko dotični s svojimi ižiulji pomaga basati njihovo malho. Vrhu tega imamo povsodi draginjo in brezposelnost, Ubožni sloj je o.d.iran od botegarjev in oštirjev. Zlasti v sredini Krasa je draginja neznosna. Kruli se prodaja po 2.40 L kg. in povprečno tako drugo druga živila. Da bi se brigala ob-lastva zato!? Trpin, ako nimaš, pa pogini! to je njih parola.
■ Na splošno je delavec in kmet prevzet duha komunističnega ali manjka mu spodbuje, to je shodov, predavanj in kar je glavno čtiva. Zato pa naj vsaki oni.naš
lilUi L( liuMc IJt-JUl i5|JUUUuJtl JII ijd \ djtt Jic*
čitanje edinega našega lista da bomo v najkrajšem -času jekleni, neomahijivi in pripravljeni na ono veliko delo, katero nas prej ali slej čuka! -? .
Živel zavedni komunistični proletariat!
Živela sovjetska repubika, naša zvezda vodnica!
Renče
Razmere, v katerih živimo, me silijo da napišem v naše «Delo» zopet par vrstic, Kot član Lj. odra ne morem preko lega, da omenim koliko zaslug in simpatij si je to društvo med zavednim delavstvom pridobilo v kratki enoletni dobi. Dorodilo sc je pred letom, za časa najluij-šc reakcije ter deluje nepretrgoma do danes obdano s sulicami narod ljubečih, več barvnih, sovražnih, protidelavskih band. Letošnje leto so člani Lj. O. pokazali, da se ne igra več z istim, po domače rečeno, «pandeu», ampak, da se jih dobro' upošteva. Tudi imamo pravico do življenja! Ker nočemo hiti ne Petejuni, ne Tume, omenim samo par slučajev:
Dred časom se je potikala po vipavski dolini neka lenuharska, kontrarevolucionarna ruska banda pod imenom «Ruska umetniška igralska družba«. Ni treba poudarjati, kako gostoljubno so jo narodnjaki sprejeli v svojo sredo. Seveda tudi renšlki niso izostali! Brž reklamo vjavnost, in v soboto in v nedeljo velikanski koncert v Renčah. Pa glej čudo: ob krasnem prepevanju «Volgc» je bilo v dvorani 40— 60 oseb in seveda samo višjega sloja. --Drugi dan v nedeljo mesto da bi igrali, so pobrali ruski umetniki šila in kopita ter odšli, bog ve kam? Tako je! Naprej sodrugi! Delavčev denar, za delavske namene in potrebe!
Živimo v letu zmed, ni čudo če pride pust v jeseni, ali poleti. Tako smo imeli letos čast sprejeti v našo vas vrle prvaš-ške sokole in sokolire v paradnih oblekah.’ Žal, da vam nismo mogli postreči s čajem, ker so se vsled vojnega plesa lipe pred cerkvijo skoro posušjle ... Ne vemo čemu so prišli, vendar pa vse kaže, da bi radi nekateri gospodiči imeli tudi v Renčah svoj odsek.
Sodrugi! Menim, da nam delavcem ni treba pod poveljstvom buržoaznih lakajev iskati gibčnosti na drogu. Svarim vas! Delavski sin — v delavsko društvo!
Zanimiv prizor smo videli oh naborniških dneh, ko so naborniki, 40 po številu, korakali v četverostopu z razvito rdečo,zastavo pojoč’ pesem «Del. pozdrav« pred naborno komisijo v Miren. Zvečer smo napravili majhen manifestacijski obhod po vasi, ter oh 10 uri zvečeV se trezno in mirno razšli. Gospodiči {«po večerji lačni«) narodnjaki s svojo trobojnico pa lahko še čakajo tistih zlatih časov, za katerimi so žalovali pri nekem kuple-lu na svoji veselici. Naša gospoda je že tako prijazna, da kadar jo na cesti srečaš, se ji odkriješ! ter jo krščansko pozdraviš, že odgovori ti ne. Tedaj gospoda nikar se ne togotite, ko bodo postali naši ljudje — pardon — razgrajači tako divji,' neolikani, da bodo šli brez navadnega pozdrava mimo vas.
Sodrugi komunisti! Z veselim srcem čitam v «Delu» pozive raznih komunističnih sekcij. Kje je pa naša? Kap res je ta-kp vse v redu, da se nikdar ne oglasite? Kje je shod g. Stepančiča? Kako je s tistim denarjem dohodka od aprovizadje? Kje je jionsumnp društvo? i. L tL.
Sodrugi! V i.jtid. odru so‘same mlade moči. Zakaj nas ne nadzorujete, ter česa podučile? .Rimate sej, .,pe, sestankov, na koje bi irioraii tudi nas povabili. Prepuščeni smo samim sebi, tedaj nikar no tarnajte, čte ni ali če ne bo vse v redu. Mnogo ste napravili, sodrugi, ali Se mnogo več bi se dalo napraviti! Društvo preživlja krizo, katero ho mogoče rešiti samo s trdno voljo vseh članov. Zatorej: Proč z omahljivostjo! Združimo se vsi, mladi in stari obeh spolov v en močan revolucionaren val, ki bo kot lava iz gorečega vulkana podrl naše nasprotnike. Pogum in jeklcha volja in premagali borno vse ovire.
Živela revolucija!. Naj živi delavsko-kmečka vlada!	J.	ič.
Ajdovščina
Vedno čitam v našem listu kaj lepega in zanimivega, ali iz našega trga se malokdaj kaj sliši. Ker rsc nobeden nič ne oglasi pišem jaz par vrstic. Prišli so dne\H in prišle so ure, ki jih domače delavstvo najbolj občuti — zaradi svoje velike Kfeolidar lrosti«. Pri izprtju tovarne bili smo si vsi enaki, posebno pa z našimi «pajdaši» iz Šturij na obali. Adrijanskega morja. Le buči morje! Le buči morje! saj tvoji pajdaši so vsi na delu. Ko hi ti morje vedelo kako so ti zvesti tvoji občudovalci ki te pri polni mizi dobrega vina vedno slavijo in ti prepevajo; privzdignilo bi svoje črne valove in jih po greznilo na brezmejno svoje dnd, ker niso vredni, da sije solnce nanje in da te občudujejo.
V tukajšnji naši barvarnici je nastav-za nadmojstra neki češki pane Ja-Ta češki pane nima nikakc uljudne
besede za delavstvo. Posebno Ajdovci mu niso nič po volji, ker so delavci svojega — četudi posebnega — kalibra. Če pa pride k temu gospodu kak zaostalejši delavec iskat deia, ga takoj dobi in zraven še stanovanje, kurjavo, njivo in vse ugodnosti. Naši ljudje so pri njem največje svinje in lumpje.Lansko leto meseca oktobra prišel je ta gospod češki iz svobodne Češke, kjer se je mudil na dopustu. Pri-edši nazaj dobil je vse v neredu po svoji delavnici; manjkale so mu štrene in raznovrstne stvari. Ali kdo je bil tat, ni hotel povedati, ker on je dobro vedel kam je vse izginilo. Če bi bili dotičniki komunisti bili bi takoj po njemu ali bil je njegov podrepnik in ostalo je vse tiho. Na delo so bili pozvani pa njegovi klečeplazci, drugi so se njemu dozdevali'sumljivi elementi in tretji, to so tisti, ki ljubijo srp in kladvo ,so ostali doma brez dela. To smo tisti ki nam pravijo pedlerji, pravijo da bomo vsi pocrkali ker ne bomo dobili dela več v predilnici. Naj delajo torej tisti, ki delajo samo za luksus in za kratek čas. Samo, da laafa.
Opatija
Pre ovoga svetskog rata bilo jo ovo mesto na glasu kao lečilište, U pedesetak poslednjih godina sagradjeno bejaše mno go lepih i udobnih zgrada, hotela i vila, uredjeno viže šetališta, obalnih puteva i kupališta. Duteljcima i cestama vrvelo je mnoštvo buržuja i sitnoburžujčiča, što dolažahu za letne sezone iz Nemačkc, Francoske i drugih krajeva da provedu letnu sparinu i da se oporave od raznih bolesti ili od dosadna života u gradovi-ma. Bio je tu šareni život, uzduhom su brujali zvuci raznolikih jezika, ali u svili tih posetilaca bilo je nešto jedinstveno a to upravo pumi kesa. Za svu tu., gospodu život je u ovome mestu bio raskošan i prepur) užitka, dok je proleterii rudniku sve (o bilo nepristupačno i on se morao zadovoljiti samo time, što je dobio zarado ili kod gradnje kuča ili je mnogi kdo ladjar vozeča gospodu morem u svojoj ladjici zaslužio ipak toliko te je mogao živeti i prehranjivati svojti obitelj. U vreme je rata lečilišite pohadjano bilo od časniš-tva pa se ipak dalo živeti premda gore negoli u prvo doba. A što je pak danas?
Opatija je pusta i prazna i da ne bi bilo ono malo gostova iz starih pokrajina, nešto Čeha i Madjara j činovnika moglo bi se reči te je mrtva. Hoteli su večim delom prazni, tramvajski vozovi nemaju koga da voze, pa ih je samo par u prometu i ti idu svako pol sata, zgra-de se ne zidju i ne popravljaju jer nema za koga a ni zašto, tako te je -večina radni-itva iz okolice otišla za poslom u druga mesta (Goriru, Monfalcone ‘itd.), Veči pak deo omladine iz mesta bavi se kriomčarenjem (kontrubandom) što ga prenosi iž Reke. F.lo takav je život danas ovde, a uzrok je tomu veoma lako nači. Dre svega kriva je tomu valuta. Buržoazija iz Nemačke, Austrije i Jugoslavije nemože da dodje ovamo, jer jo vrednost njihova novca prema tiri veoma malena, pa bi otišlo sila novca, kad bi hteli da udobno ovde živu. To je radi loga što ove državo izadjoše iz ovoga po-slednjeg rata kao dužnice drugih država, tako da njihovo imanje i prema tome novgc nema prvašnjc vrednosti nego je detomie.e vlasništvo pobedničikih država. Uzmimo za primer ovaj slučaj: kad hib ja posedovao kuču a medjutim zadužio se 'kod nekbgA zr/anca V.a nekoliko bil juda lira, niko mi više za tu kuču, kad bi h jo litio prodati, nebi dao onoliko .što je pre vrcdila, jer je jedan deo vrednosti svojina onoga mog znanca kojemtt još dugujem. Tako je to i sa državama i sa njihovim vtasnjštvom. Drugi je razlog, šlo u mesto ne dolazi gostova harem iz Italije ta j, š}o italijanska buržoazija ima i drugih zgodnijih i bližih lečilišta na svojoj Rivieri kao što je San Remo i druga.
Nameče nam se misao: zar neče daklo više Opatija, nigda biti u onakom brpju posečivana kao negda? lvada bi je priklju čili Jugoslaviji bilo bi nešto bolje, ali.ni lada mnogo; stanje valuta ni ono neče da se izmeni, jer kako videsmo na svim dosedanjim, internacionalnim, bolje reči medjudržavnim konferenrijama nije blir-žoazija ni jedne zemlje popustila od svojih nezasitnih zahteva i svaka bi htela da privuče što više'vrednosti na svoju stranu ili u oblik u novca ili zemlje. Ovoga jaza što razdvaja kapitalIstičko uro-djenje njko več nemože zaceliti, ni Lloyd George in Poirieare' pa ni drtigrt diplomati, jer buržoazija uza sve to dobro Žive a sve terete ratnih posledica nosi racini narod, koji u večini zemnlja ostaje bez zarade, a u drugoj je prisiljen da prekomerno radi samo da se proizvodnima uz-mognu podmiriti dugovi učinjeni sa Strane lenivaca buržujskih trotova. Nanovo urediti 'pvečansko društvo takp, da budil zadovoljni oni koji danas' najviše trpe, nemože buržoazija, to če učiniti proletariat organizovanpm šilom skršivH moč bogataša i uzevšj u ruke sve što je potrobilo radnicimu za čoveka dofetojan život.
(Obvestilo izvrževalnega odbora)
Mednarodni teden za pomoč ruski ded, katerega je. organizirala komunistična mladinu, je izpadel sijajno. Povsod tam, kjer je bil prirejen, je zaznamovati lepe uspehe, kljub temu da ni bilo nobenih znatnih predpriprav. Poleg številnih ko. sov oblačila in raznih potrebščin za rusko deco se je nabralo v Jul, Benečiji skupno kakih 10.001) lir. — V slovanskem delu dežele se je teden organiziral le v oputij-shem okrožju. 1' krajih, kjer vlada vidna revščina ifi brezposelnost sc je, nabrala svota L 1000. Zopet neizpodbiten dokaz komunistične solidarnosti in požrtvovalnosti.
-k
Od 27. t. m. do 3. septembra sc vrši naš mednarodni teden. Ta teden je obenem, namenjen ženskemu gibanju. Pozivamo Mladinske sekcije, da sc po možnosti, že sedaj pripravljajo na te njih dneve. Za organizacijo tedna dobijo sekcije še navodila. Glavna naloga tedna bo izpolnjena v nedeljo 3. septembra, na katero se vršijo mladinski sestanki in shodi.
Seja osrednjega vodstva
Seja osrednjega vodstva se bo vršila v nedeljo 28. t. vi. ob H. dopoldne v navad-j nih. prostorih v Gorici. Odborniki so naprošali. da se je udeleže gotovo, ker se. bo razpravljalo o važnih stvdrch.
:1: • Sv. Jakob Vsi člani podružnice Ljudskega odra so vabljeni na sestanek v nedeljo 27. t. m. v navadne prostore s sledečim dnevnim redom:
Poročilo predsednika; poročilo tajnika; poročilo blagajnika; slučajnosti.
Kdor manjka mu ni opravičeno.
Tajnik.
Delavska pisma
Kaj tnp Liuljia ni in videla!
Ni še dolgo tega, ko je gospoda Jul. Benečije izkazala vso čast, kar jo je mogla, svojemu osvoboditelju, (o je, najvišjemu predstavniku italijanske huržoazije. In že smo čitali v Časopisju, kako je jugoslovanska gospoda v Ljubljani, navdušeno pozdravljala svojega rešitelja, to je nnj-višjega predstavnika jugoslovanske bur žoazijc!	*
Kakor smo čitali, bil je T. vsesokolski zlet, na katerega so prišli slovanski bratje vseh krajev. Tako smo videli, da so -se pod -krinko sokolskega zleta zbirale najbolj reakcionarne sile današnje dobe, podajale si roko in si držale sladke nagovore v imenu naroda, seveda vse to ja-i dobro obloženih mižali, na račun ubozega ljudstva.
In kaj tacega Ljubljana ni še videla, so pisali slovenski listi. Bo iže res!
Sedemdesettisoč tujcev je bilo v Ljubljani. Mi bi vprašali: kdo-so bili ti tujci? Tohii bito ljudstvo, ki m d polju dela in tisto ki po tovarnah in delavnicah producira. To ljudstva je tako .ubogo, .da- ujti dobro obleči se ne more in' obuti, kaj šblo da hi TrHmoglo za vlak in pa v Ljubljani dva dni v luksusu živeti. Teh 70 tisoč tujcev je bilo, sestavljenih po večini iz vsakovrstnih buržujev; oderuhov, sleparjev, tatov in lumpov. (Napravili so izlet ravno v času, ko smrdi po raznih Jadranskih bankah.) To smo lahko Videli pri tržlaških Slovencih, ki so šli v Ljubljano na zlot. Bili so advokatje ,trgovci, veriž-niki in razni špekulantje (tisti/tisti, ki so se -še pred kratkem Reli: «fewiva il nostro re!»). Z eno’ besedo povedano narodne pijavke, katere živijo na račun nas delavcev. Tem ljudjem gre šte prav dobro. Zato imajo vedno domovino na jeziku, kakor berač boga kadar prosi.
Ampak prišel ho dan, to nam razmere dnevno kažejo, ko si na bomo samo mi slovenski delavci, ampak mednarodni pro lelarr.i celega sreta, podali roko in združeno se osvobodili. In takrat bo naš klic:
Račun za vaše delo, gospoda!
Slovenski delavci
VSEM ZAUPNIKOM! Oni zaupniki, katerim smo svoj čas izročili nabiralne bloke za tajni sklad „D e 1 a“, naj nam iste vrnejo ter naj istočasno pošljejo nabrani znesek.
«Saj n-i 'ot-roik' . . . su,j je ženska . ■ ■ in celo vi saka dama!«
Tesno mu je bila turi etcu, ali iVkirtfU mil« in dingo; zaželel si jp, da bi se Ocizli takio poleg nje, n»k'e jn trepetajoč, vse <Halje, ven iz mesta, na belo, hrt nkiončnip cesarsko cesto, ob kateri Stalite viscike ' jaimecTi k-dkidtp svatovski tnlaji; in: kač so usta žam-olčala, bi V jalo 7, nobti, j^tepevato s ito&U, šufrieto iz dtelliuve rti silnih g<ozclioiv,.
«Ali ste (losanjali vse dim klanca?« je
vprašala Milenft. '.	_
Vosov j so se ustavili pred hrv. rani je čakala gruča ljudi, ki so z velikimi', neumnimi DtuJ strmeli ua svutoivsko (taužtfoi. Mileni je prišlo ua um, da bi jim. prikazala jezik; cikirenila se jo sunkoma ter je hitelu po* stopnicah. Artur je slul v veži in ni vedel kani. «Pozabiti m mirne kaikai uklop muvoinašnik na
ministranta!« je pomislil ter je šel počasi za njimi. —
Med abedimm m se držati dostoino in leseno. Govorilo st> šepetale kakor na prtgrobiščiiii. Tišino je nmtii samo ženin. ki je naglas c mukal. He, pr edino je bila torta na mizi, si je natočila Milena velik kozarec vina ter ga j« izpraznila na dušeiki.
»Kaj počenjaš-, dete?« je vzkliknila teta Fani. mlada žena.
»Kar se mi ždi!« je rekla Milemu. Roj »o ge ji bile zalilo oči in kri' j.j je pl;i. n-ila v lica. Tisti hip. je kukic.tr na u-J<iiz ožj vola tori si oklrteltn-ilti vsa družb a. Milbna si je vdrugič natišila, vzdig-nila je kictearec ter se ozrla s predrznim pogledom PP omizj-i).
»Točite si. lertibe zehav-e, prstene! Tu ppvi kozarec žpninp in novosti, mu-i5u in ženi, da bi s svojio pridnostjo in
."i.-1..!
z bažijlo pomioičj'o spravila na svet obilo otncik. 'bdllj brihtnih kakkm sta sama!«
Teti Fani so se zasoilizile pčj od sra-nnt in srda, ženim se Je' prisiljeno zasmejal. nato so se smejali i-ie vsi drugi in sci pi’li» Mileno je dušilo v grlu, da bi se raaioikala in .ražkričala. Ni ji bile. 'pa'Nlolji, da SO' se smejali; vstati bi bili morali ter r. zaripli mi,ob/razi in btešče-c j j tu očmi sfovesrtoi braniti "šminiko na svojih dušah«.' Čutila se je ponižane in sramučenc) v lej družbi, o kateri sc li je nalanlko zdek\ da ne hlini in Pači s kretnjami, s pogledi, kaj šele z besedami. Skiciraj sebi nasproti, v bližini leto Fani, je nenadoma opazila kodrastega brivca, ki je glodal preko mize naravnost nanjo s smehljajočim, ij'o-vi|n neredom. Vztrepetala .ie od
radi1
sc,variva jn Kt,u<iu, kukoli' da se.je ta smelilljajiGicj pogled brezsramno ’ol,ii<al nienega golega cubruzu; in je vzdignila kozarec.
»Ta dingi leozaiec, svatje, pa izpraznimo na tast m zdiravje temu prijetno I»česanemu brivdu; zata tla bo. *« nn-dalife 'brn, resal In *niinik.ul, kakor ie doslej!" .	........
Teta Fani je vstala izza mize tur je rekla, da ji .ie slabo, ženin si jB z debelimi, tresdčimi imami poravnal naočnike, pogledal je srepo na Mileno, tc*r ,je vprašal z resnobnim, važnim glasom:
«Kaj si mislila s to, čuctnioi zdravico, liuba Milenica?«
«Ljubi žen ih ček, ali kakor je zdaj boli-prav, 1'Jubi »rožiček, ali ljubi sva-čok j u a v jiič.pe pomeni! Brivcu pač .spdb brjvHKa zdravica, kakcir hi tatu sodila latinska!«
Ruillnulasec je vstal in je gledal temno.’—
((Gpozarijam vas, gospodična, tla nisem brivec!«
»Ne?« se de začudila Milena. »Pa se mi je '/metnim zdelo, dla vidim vašo ttočesamd' pto-dobb v brivskih oiklnfll . . . saj je res, videla sem jo tudi v izložbah,‘ 'klier piTiadajajta bolj, poceni meško vbleke. Ali st.e morda komi?«
»Opozarjam vas. tla sem učitelj!«
»Potii ebmo je, tla opozarjate, drugače bi vam nilrie ne verjet!« je odgovorila Milena ter' se je z, zamišljenim obra-tom, nupetind listni jn- numršenimi o-biVmi akireriita na dIrugO' stran. Tam je sedel bratranec An tu i' osamljen in gledal Je predse na miza in je. držal, v {.©Ki pobi Iveizarec, ki se ga z listnicami ■te ni bil (tat.ai.jiii. Kaje začutil na trepalnicah nijen. vroči pogled, se je zdrznil ler zardel.
Milena je vstala.
«Ta tretji Ikiazarec , ta najboljši in najslajši, tebi v hvalo, bratranec ali »vaj, Artur po imonu! Ti si edini v tej iTužbi, ki čediiostnioi misliš, čeprav mir sliš name! Na, izpcij, iz mojega kozarca pij ter prisedi k meni!« •
Ves .zmeden se je bratranec vzdignil ter ie s .kozarcem v raki stopil do Milene.
»Nič. na. iz mojega kozarca pil! Pijva bratovščina!« je -vzkliknila Milena. »Ne kujaj se! Do dna! —J Zdaj pa si ustna obriši, da se poljubiva!«
Ubogal je kaker otrrik ter si je z robcem obrisal usta. Ko je začutil ua svati •» njene trde, plamenete ustnice, se Riu je razlil živ ogenj PO vsem telesu, planil je v njegovo d ute ter ja vsa razžaril. Posegel je pb njeni Poki, Ivi se je drobna, bela, vsa trepetajoča opirala rib mizo) Ječal je in rdel:
»Milena! Kako težko-ti je pri srcu!«
Umekiniln mU je rcikio. nasmebnda se je usmiljeno, skoraj pomiževalno.
“Ne budali, ti diodgi otitek! Kdo ti je lekel, da je. vse to res, pireteimost in smeh in bridkost? Da nisem tudi Jaz našemljena .od- vrha clio tal in da ne lažem, kakcir lažejo vsi dlrugi?«
Oz,r4a se je na ženina.
»Glej, kako lažejo, po-gtej' ženina! Najslovcsnejši dan njegoiv je, sprejel Je bil ta/korekoč sedmi sveti zakrament... pa dremlje! Stavim, da se je bil ctenil sarno zaradi svatavlščine!«
Hes je bil ženin po dcihrem Pbedti in dbili pijačd nucahlo zadremal. Pogledal je samo napol iznad enoten ih naočnikov, zavzdihnil je ter spet zatisnil težke; nabrekle trepalnice.
Milena je pdkazala s prstom'na teto Fani. :	,v	.	.	’
, »Pozaliravlijena, ljulja tetjta! Alj si se nalokala zunaj-, na divanu, na tlstenj idečenp pb sladkih spomnili, dišdčem? oglej jio, biaiuaneo, dete maje, in uči se, kaj je laž: pred! tremi uram i komaj je bila prisegla zvestobo na desno stran, pa že izpcid čela smehljaje meži-ka'na levw! Tri ure, dete moie, tri dolge ure traja dandanašnji zvestoba člu-vcika!«
»Saj se ji je zmešalo, saj je pijana, nesrečnica!« je vzkliknila teta-Fani vsa trepetajoča. «Ne poslušajte je, prosim, ne/zmenite se zanjp!«
Milena je- obmolknila ter Je napeto in sovražno gledala predse; temna guba se je bila prikazala med njenimi o-bivini, Bratrancu je bil stopit vrcnč pot na četa; što'mu -je na jicik, sam ni vedel znka-l; rad bi ji bil povedal nekaj ljubeznivega, toplega, da bi se mehkejše
in millostnejše earla nan-j’, toda besede, ki jo .je klical, hi bita od: nikoder.^.
»Milena!« je dahnil plaho.
»Pustite.me na mitru!« .ie.pdmalvnila ceormo ter je vstala. Ne da bi se na koga ozrla, je šila s hitrimi, trdimi koraki preti durim, 'ki jih je treskoma zaloputnila za seboj; nato j e hitela še Skozi tlirugtt izlbo tar je stopila v tretjo; tam je bil mrak, cikma so bila tesno zaprta', vzduli .ie bil poln zapornega, opojnega parfuma. V omotici, skoraj brezza-vest-na, Je legla na divan, na »tisti rdeči, po lepjh spemnih dišeči«. Ležala Je dplgav tolpi dlreniavici, v-kateri se ji Je zdeto, da je daleč, dater <*t ljudi in od vsega človeškega življenija, morda kje na .samotnem otoku; sredi morja m nedi. Od nikoder ni ž-atlka svetlobe, v srcu ni nobene misli, udje so brezčutni.
Ko se je vzdvamila, je imela glavo težko, oči sp jo skelele in v licih ji je kipela viračipa. Stopila Je k oiknu in je nalahkio adgunila zastor.. Zunaj se je mračilo; pod košatimi kostanji na vrtu je bile ž'e noč, nad njimi se je motno in zaspano svetlikalo večerno nebo.
Virnila se je na divan ter je trdno zatisnila oči, "da bi Naspala brez san j, brez zavesti, kdo in kile da je in da so je treba Se kidaj vzdramiti. Zamolklo so te- -pele gosli, lakipr iz daljine daljave. Milena se je spomnila na svatbo ir na svate, na debelega, dremajočega ženina, na užaljeno teto Fani, na solzavega in nemil nega bratranca Arturja, na vse tiste ljjucli in obraze, ki jih je sovražijo. še bolj nega sebe samo.
»Zidal' plešejo, ko so se "bili do,dobra nazehali -dirug drugemu v usta! Bedra se sučejo,-.krila lete, v oteli, so kivanf.Uj Geto zaspani ženin zibljo sopihaje .svoj I
'gnusni trebuh! . . • Kaka sa vsi ostudni, neumni in živalski, prav- niči podobni tistemu človeku, ki ga je bil. Bog po svoji podobi ustvaril! In mod niinai jaz sama, njih .rjotllna sestra po telesu in duši, njih ogledala v misVt in dejanjih, njih enaka v tistem grdeni poželenju, ki gloile na dnu, poki šminlkta, in ki bi ga srce radio sebi samemu utajilo, pa ga ne in ure! ... O, in vsemu temu Jezeru gnusobe se pravi čjovok, ljubezen, življenje!« —
Zazdelo se ji je, 'da se bližajo ,v sosednji izbi tihi, previdni kratki; vzdignila je glavo in. je poslušala, Kljuka se Je zgenila, nagnila, brez šuma so se odprte duri in. na prag je stopil' kodrolasi, lepi «brivec«. Iz mraka se je bleščala vroča belina njegovih oči, že izdale? ji je puhnila v lice razpaljena sapa i zujegovih ust. Šel je pattti nsli molče, počasi po. prstih, glavo, sklonjeno. Ne krikniti ni mogla, ne vzdigniti se; nevidna grozna sila jo je bila pirilklqivala na divan in jlo je tiščala za grlo.
Objel jo je s toliko molžijo, da se mu je Vila ped nasilnimi rokami kakor tenka vrbova mladika; njen grgrajoči glas jo u dušil s poljubom, zasekal ie svoje ustnice v njene, da sa zakrvavele obema. —-
Na pragu se je v svitu sveče prikazal dbraz tete Fani. Sveča je padla, ropo tbmtrifuV t Tu. po hiši pa še razlegal to- ' nek, eyilen*ju ppilobeu krik.
«d Bogl'u Kmtusi«^	\
Svatje so z vedla Sifeirid^pili- teto« Fani, ki je bila- sr-edii plesa pj#/nila mednje t ec se onesvestila,- • ,
Konec,
r
Deiavska šola
Spolni problem
V stopnjevanju vsega individualnega žiivtjenija, vi stopnjevanju splošne aktivnosti. Ivo začuti čliavdk naraščati , spalno energij«*, tisto čudovita mehkost j in razburljiv ost, tisto ©udiovito hrepe-1 n en j e po .tUrugiem spoju, hrepenenje ! dati, deliti se, naj se združi, naj: kon-centruje s veje sile, naj dvigne vse svo-1 ie življenje za stopntjio višje, vso zavest v pomnoževanje aktivnosti. — Skr iv- j nost pretvarjanja leži v pumnaževanju' dela. Pri diružinskio živetih živalih — prti mravljah, termitih, čebelah opažamo, da je pri velikem številu individi-iiev spolni organ i udi m en tira n, da ne fungiira več. Ti individiji pa kažejo v| drugi obliki isto energijo: v čudoviti moči, n. pr. mravlje, termiti; ali pa v j Občudovanja vredni pridnosti, n. pr. »'ebiele. Vse le različne oblike energije so celoti v prid, v veliko ve&ji pnid, kakor pa če bi vsak individij valil jajca, i Kaj bi bila pwsiedica tega? Rod bi zelo; narastel, a pri tem propadel, ker ne bi1 bilo rok, ki bi ga vzdrževalec— A tudi j človeštvo je že večkrat spoznalo to res- i nico, čeprav samo v ci.<ejenih krogih.-Grški atletiki so se vzdrževali spolnepa t'bxevan:ja; pa tudi oni. ki so hoteli doseči kaj posebnega na lilozofskem, na literarne* in polju spfch. Tudi celibat katoliške duhovščine jc prvotno bil izraz tega spoznanja: namreč možnosti j pretvarjanja spolne energije v duhovno energijo.
Pretvarjanje je tedaj condiiio sine qua non. Kje je spolno poželjenie rmi-večje? Kjer1 vlačila brezdelje. Vse živ-lenje se druži v spolnosti, ker se drugače pojaviti ne more. Cim manj energija porabili posameznik, temveč se je pretvori v spolno energijo. V pretvarjanju je vsa priproštost m vsa težava naravnega zdlrževanja. Koliko mlu .i t' Mudi je, ki ne morejo ali ne-ejo umeti -te priproste istine; bijejo brezupen boj ; proti vstajajo'i sili spolnttfa požeUenj:'.. | Koliivo prečutih noči preteče v njih. i Mogoče jim je vzdrževanje ideal, a so pri tem pasivni. Čakajo, potiskajo v; ozadffe svoje čustvovanje; svtoije poželi e nje. A to poželjenije raste polagoma v njih podzavesti, se mntoči in prepleza polagoma vse njih du*no življenje. Zmagujejo mogoče mesece, mogoče leta, k naenkrat zapazijo^ da so vzgojili v sebi moič, katere oiMadati ni mogoče. Kolilko Lindi je, kii goje skrivaj to spolno energijo, jo mimoze, se zdržujejo, Pjremagujejio z edino tolažbo dšikodo-; vati se v zaklonu. Telesno so mogoče čisti, a vsa njihov®, notranjost, vsa njihova duSa je samcu, posoda velikega; spolnega pctželjenja; samo eno življenje žive, saino eno lu' imajo v sebi, življenje in luč sposobnosti. Za nje je biti brez spolnosti: ne biti. — Spolna energija se tu ni izpnemenila, samo dvignila se je za stopmjb višje. Mesto1 telesne spolnosti imamo dušno spolnost — dušno cinanijb, ki je bolji raz-! 6it‘jena, kakor si navadno mislimo.
A razmerno. majihno levilo je onih,! U se »držujedo m kateregakoli vizroka. j Za relikta toč i no ne cibstaja pojem ' vzdrževanja, ne umejo važhvosti vzdrževanja. Zato ker ne vedo, v katkio oz-; kem vziroSnem razmerju je spoilina e-nergida z drugi mi žiivljenski mi silami, ne vfeda, da dajajta z vsalkim združe-j nriam del svdjega fivlijenila. Najfinejši sok celega telesa so spolne celice (sper-matoza), nekalk iziraz so spolno sile, • lahko bi se roklto: kristalovana spolna i sila. Cim bolj živi dlovek v spolni gfe-i ri. čim ve^rat, je spolno razdražen, tein : veS žh"ljensike energije se izpremeni v, spolno in tem več spolne sile se podav-j Tja v semenu. Cloveik, 'ki mnogo dela,' intelektueltno, telesno, ima, tudi če se vzdrižuje. le redko kdaj poilucije, kar je znamenje, da je pretvoril spolno energijo, Mnogokrat čujema. «Kar se je nabrala, je dobro, da se isptrazni» — a narava je pridna krčmarica, ki naglo napolni prazno posoilo — na gostov račun. Koliikb na|j#rw»pe molči se potroši, koliiko žjvllijonfike sile se m#e neprestano na cesto. Isto je, kaikior da bi s pe-taki prižigali smodke. Da imata zakonska trii do štiri otroke, niti ni treba, da se združita desetkrat,; a ne združita se desetkrat, ampak tisočkrat, in ne združita se radi roijemja, ampak radi ((potreb®)). Prostitucija je iznaz te potrebe neicienlitenih ljudi in onanija tudi. — Kje je spojina .potreba, in kaj je spolna strast? Kije je meja, ki ju deli? — To je ravno čudovito v človeškem živfliie-nju, da ni moje, kjer bi se reklo, da tu sega dofbiia, a od tu je slabo; do tu sega zdfiavo, a od tu je balno; dia ni črte, ki bi ločila zmernosti, od! neizmernosti, pogrebe od strasti. Vse to so subjektivne stvari. Čim W6| si inteligenten, čim boDi si razvil moTS treznega sam.oopazo-vanla, čim ostrejPta «vest» imaš, tem bolj se Jjodb IkirfLile in ožile meje zmer-/iiosti, adravega, dubrega, potrebnega. Kar ie bila za-te danes potreba, postav ne jutri strast, kar je sedaj dobro, postane tekom časa, ko stoptšt korak višje, slabo i. t. d. A potrebno je, da ločimo neprestano, vsak trenutek obe strani, da opazujemo te relativne meje.
V	čem obstoji spolna potreba in v čem pohotnost?
Pohotnost je tip strasti, počeljenje je, ki postaja polagoma in ki raste, se krepi s prev#'krat.nim udajanjeni naravnim potrebam. Med potrebo spolnega adiruževanlja in pa pohotnostjo je isto razmeirtje, kaikor1 med žejo in pijanstvom. Za ugašende žaje je dobra voda, a pijantu voda ne zadostuje. Za ute«enje »potne potrebe zadostuje iz prazneniie nahnanega semena (ejakulacija). pohotnežu pa ne zadostuje to, amp?iik. otn zahteva v prvi vrsti razbm jenja in dimžeaUja živcev, ;kft'kiosi poflreš-než ne je, da se nasiti, ampalk radi u-žitika. Kar strast kairokterizuje, je raz-butjeuje žiitvflmiga sestava. — Spolno zidiuženje je lahlko nekaj taJko {‘istega vzvišenega in; svetega kakor molitev in hranjenje. To oipaižamo pri starih na-rtjdih, pri katorih je bilo spolno združenje del religiozne svečanosti, del daritve. Kajti v svojem bistvu je spolno združenje žlrtev daritev dela individualne mofii na oltar celega plemena. Spolno združenje je mistorii, izraz stvarilne moči, ponovitev v malem ve-litkega univerzalnega stvartervja. Kakor Je hrartjlonje nekaj Skrivnostnega: zdru zevanje šolnine energije z lastno energijo, tako je tudi spolno združevanje neka! globcikiega; proizvod novega bil-<a iz laštnega bitja. — A ti veliki pojmi pri prosti h naravnih činov, to globoko umevartje naravnih procesov Je ostalo v knjigah, iz živtUjenja Je iz g i ni to in im ntieBOvo mesto le stopila ooliotnost.
V	spalnem ob/čevanju imamo celo vrsto stopinj: od popolne in čiste naravne potrebe, ki ima popolnoma iste zmaike kafkoir žeja.pa do naiumetnejftega in naj hujšega razburjenja živčniega sestavy. Kdioln se združujte iz potrebe, kdor izdaiia energijia, ki je odtočena za rojenje, ne šlkodudc zdravju, a združe vanjje iz pohotnosti pomenja, da je posameznik že načel kapital, ki je odločen za individualen obstoj, da je za"'el spreminjati vso svojo žjivlijensko moč v spolnost. Zakaj' toliko zakonskih tako naglo ostari in zakaj je 50 do 60 od-stofiktoiv5 nezaiktansikih ljudi v mestih spolno bolnih? Spolna infekcija pome-nfa, da je indliividij porabil že velik del svtoiie živi jenske energije, da organizem ni ve11-' zmožen ubraniti se mikrobov in njihovih strupenih prochilktoiv (tosci-nciv). — In ta slednja istina, da je nam reč tako ogromna množina ljudi spolno okužena, ta istina nekako vtpiije in kriči po* pomoči. Ta istina stavi spolni PTicbtem v 'ospredje celcga socialnega problema.
Kje je izhodi je odlpiomo?? Samo ena beseda je, trda in neir.priosna in za toliko ljudi strašna: Zdr%vande. Pristavimo pa: zditevanije v pretvarjanju spolnosti. — .le j,i ya z^nževanje mogo-re. ima li vsaikdo toliko siie v sebi,'toliko zaupanja i;\ vev<> v sebe, da bo l?fetva;‘ial? Še Ihidje, • i -••.'inteligentni, ki ima'‘J »naz-''	i.	so	si stvdrili
gotove misij razmoaiu med seboj in med vesoljstvi n\ ki i;ucj-o idejo zdrža nda, ki imaio notran.ie življenje, «pa-dejio« in pari i »o znc’- Kako naj pač pričakujeim ■ ;i ■ e veka, ki diha spolno atmosfero, čigav inteiekt ni iz:idlan, •' i s n ;• notranje '; i vljeirie .le nerazvito, <:a se vzdrži? Ta zahteva fc: bila pojav ■ (■umevanja psi'ničnih zakonov. Mar moremo reči: «No smeš;« iul.o pod solncem, ki bi imel pravico red to. xa-zun — naša lastna vest? Na;a vest pa je najviše in najbolje spoznanje naše du^e.
Vi ti riedostatiki, vne’beMpijo«a prostitucija in ves misterij žene, kakor ga je izrazila Kvedrova,*) je posledica, ker nismo, ampak, ker postajamo, V postajanju je rešitev vseh teh ugank, v pcsta.ianiu rjcve&ke ,du§e. — Naša vest je produkt tega postajanja, produkt teh neštevilnih «padcev» in ugrehov* in vse te mizerije, Iki leži v življienju posameznika. Vest je cvetka, ki je Vzrastla iz gnoja osebnega mdjenja. in ie ta govor i in more go^oiriti, kaj je pravo in kaj ni pravo, ikaj; je grelno in negiošino. Le ta, in ne ceilkev in ne za-km. čemu tedaj) obdajati duša v ozek oklep moirale, čemu jo vzgojevati z bičem? Daj ji ciljev, daj ji idealov, ki ji cdg-ivarCa-fo. in pusti, da se bije in rije kvi&ku. Ne vipraiiajmo: «sem li grešil», ampalk' «-kii,kio i aamerj-e je bilo med meni:'! in gre-nim činom?« Duša, ki umeva pomen greha, ki umeva pomen raz-v ja, ki v3, da je greh stopnja v raz-vc(iu, da Je kaikor zemlja za cvetko, iz katere ftrtpa sled n! ja siv:qjo moč, za to je vse to na vktez bedno življenje triumf.
—	Duša pada in pada in prej ali slej vzraste nad ta greh in poteče mesto tiho in boječe: «ne smerrin, z vriskom vesela: «nePem».
Spolnega problema v ti razpravi nismo režili. Rediti ga mora. kakor vse drugo, vsak rito sam za-se. Naloga skupnosti na Je, da poudarila njegoivi pomen in važnosti, dia iztkiuša neprestano, kakor- omenjeno v uvodu, odtrgati spolnemu vprašanju vso trivialnost in pikantnost, pa tudi vso »operno marali-aovauje; omogočiti, da zre vsa'kd,o na to vprašanje kakor na važno nalogo svojega živlijenja, na natego, katero rnora j>rei ali sloj rešiti. Kajti v rešitvi tega vpnaSanda je važen moment, važen korak na kK išku k prsjrtosti.
(Konec.)
Kako se uzgajaju naša dača?
Na ovo se pitanje retkokada dobiva ta-čan odgovor, pak černo mi pogledati da li se možie na njega odgovoriti.
Kad ma.jka nosi čedo u svojoj otrobi, morala l)i se čuvati tešlkoga rada i slaba brane, ali toga kod proletarke nema, jer muf nemože sam hraniti žlenu ako mu ona sama ne pomaže radeči s n j ime, ako je seljak, na polju, ako li je fabrički rad-idk, u tvornici, Imaju li več pak dvoje ili trojt^ dece, tada se žena mora mučiti kao i mož, a kada se muči a uzto mršavo hrani trudna žena, bogme ni je pravo ni onome što je u njenoj u trobi: iz. toga zametka nemože dakako da dodje jako i zdravo dete. To je prvi razlog rudi čega so naša radnička deca o mnogim slutnjo vima slabotnjava i nezdrava.
Nakon 10—1 5dana nosi se dete u cr-kvu da ga pepo upiSe u svoju crnu knji-gu a to znači da ga zapise kao svoj material iz kojega ce tekom vremena svojim propovedima oMniti puzavo i pokorno čeljade. Tom prilikom negleda se da li kiši ili vetar duva, nego kad svečenik odloči, pograbi se dote iz postelje pa ga se viiPe u crkvu. Ovakovim postopanjem u-mire i ostane bolesno nebroj nfevine dece a «omi čoso» grabi novac na račun toga.
Kada dete ponaraste, trebalo bi da so kodni odgoj zameni &kolom, gde bi se moralo naučiti mnogim korisnim stvarima, što qe mu služit i u životu, a ko j ima ga radi zaposlenosti roditelji nemogu sami naučiti. A koliko je radničke dece prisiljeno da radi sa roditeljima u tvorniea-ma ili da pase stoku na livadama, te im jo onemogočen ili oteftfian polaz '-.kole!
A ona pak «sretnija» deca, što dospiju u počku Skolu, koja je u rukama bur-žoazije (bogataši) nauče d od ušle čitati, pisati i računati ali čuju i lepili'i krup nih laži, kojima im celi svet i društvo prikazuju drukčijim nego li uistinu jeste. U tim se »kolama jedna četvrtina odro-djenog vremena posvečuje nauči a tri če-tvrtine za varanje proletarske dece.
Mnogo je stvari koje nam urinu še a i danas uVivavaju našoj deci o školi. Na prvom je mestu narodnost i domovina. Skoro Hvako je štivo narodnog značaja, skoro u svakoj se pesmici slave hrvatski ili drugi junači, koji svoju krven prole-vu.li 11 ' za gospodare. Tim se prtflama hoče deci utuviti, kako ona kad podrastu, morajo na poziv gospodam, naravski bogataša, prihvatiti za poifku i poči se biti za drugoga ne očekujuei nikakve r^agra-de, jer je, kako kažiu, diCno boriti se pa makar i život dati zp, domovino i vla-Uara. I vele mu: «domovina je eeli oflttj kraj gde ti živeš i gde ljudi govore jezikom kojim i ti govoriš! i ta zemlja je tvoja!« Govore mu, da je zemlja njegova, a jadnik nema na svetu niti pedlja zem-Ije, jer je proleter. Osem toga dode i pon
o	-kolu da straši decu paklont i djavo->oin te ih ufi o liogu, koji če da kazni
*} Zoflctr Kveder, slovenska /risa/c-IHca.
sve one što vrše nepravdu. Drugim režima ovo znači ovako: čini li ti koji štogod krivo, ne protivi se, nego se ustrpi i čeka j, več če te neko osvetiti. Modro li je to, nije li? Dok te kapitalist, gnjavi li rad- j niče trpi i ne brini se, bog če te nakon smrti tvoje osvetiti!? A zar smo na svetu da trpimo?
Evo šta je učvršteno u mozgu naše dece, kada izadju iz škole u «beli» svet:
1) Budi ponižan i slušaj svoga gospo-dava; ako on tebe palicom ti njega hlebom!
2) Veruj u nevidljivoga boga, koji če tebe pravednika nagraditi nakon smrti u neznanome kraju, a kaznit zle koje su tebe gazili i mučili!
3) Pograbi za pušiku pa pucaj na svoju braču radnike ako to hoče tvoji gospodari!
4) Sve je to božja volja, tako je uvek bilo na ovome svetil i veliki bi greh bio, kad jii razmišljao o uzrocima tvoje ne-volje!
Maloj je deci lako utuviti u glavu sve te besmislice i laži, jer možak je de "'iji veoma slab i tekar u razvoju pa još nemože da valjano prosudjuje dali je nešto istina ili nije. Večina pak učitelja ovako decu uzgaja ne iz svoga uverenja nego zato, jer im tako zapovedaju oni što vladajo. Kada oni toga nebi činili, našli bi se odmah na ulici, a od samoga se zraka ne živi! Daklen nije krivda učiteljeva što ovako poučava, nego onih, koji su gospodari svega i dok budu oni naše š’kole nad-zirali i brinu li se za njih, dotlen deca naša u i-kolama pravoga odgoja i nauke neče primati. Današnja škola koristi samo kapitalističkoj klasi, a nama če koristiti tekar onda, kada bude proletariat skršio vlast buržoazije i uzeo pod svoje skupno rlasništvo sve ono što je danas u rukama bogataša, to jest zemljo, tvorniee, prometna sredstva i kulturna (naobraz-bena) medju koje spada i škola. Naše če pak žene radjati zdravu decu kada če u vreme nošenja primati od zajednica bo-1 jii hrami te se neče trebati da more i rade drugi posao onda, kada grade u u-trobi svojoj nadu naSu, decu našu kojoj čemo u nasledje predati sve na*e znanje i umeč.e, da ona nakon prestanka našega nastave sa izgradjivanjem novoga društva komunizma i napreduj u u iznalasci-ma nauke i znanosti koristeči se njima i uživajoči 'život . . .
Čitatelji mi neče zameriti, što nije o-vaj sastavak lejto uredjen kako bi moralo biti, jer nisarn učenjak, nego sam prosti seljak kao i mnogi od čitalaca, pa moram rad iti od zore do mraka hoču U da preživim.	K.	F,
Pobijajte muhe
Muha je morda najbolj odurna žuželka, s katero človek prihaja v dotiko. Ne le, da se ona zaredi v nesnagi, ampak živi in se redi v nesnagi vse nadaljne dni svojega življenja in jo zapušča le, ko vdira v stanovanja, da okuži človeku hrano in širi bolezni.
Hišna muha je vztrajen požeruh, ali njena paša je precej počasna. Plazi se na površini jedi in na teh izletih utegne nositi s seboj, zlasti na kocinah svojih nog, klice nalezljivih bolezni, jajčeca parasi-tov in nesnago. Ko muha poseti vašo mizo, odlaga to nevarno snov na vašo hrano. Ako laka okužena hrana gre v želodec, postanemo naravnost okuženi in Utegne razviti se kaka nevarna bolezen.
Letokrog hišne muhe navadno ni obsežen. Morda redkokdar odleti dalje kot pol milje od svojega vali^ča in običajno ostane dvesto do tristo metrov okoli .kraja kjer se je zarodila. Raditega, ako se kje nahajajo muhe, je prav gotovo, da so se zaredilo v najbližji okolici.
Kjer se muhe morejo svobodno gibati med straniščem in jedilno mizo, utegnejo okusiti vsako vrsto hrane. Zlasti mleko je dostikrat predmet takega nalezila in našlo se je veškrat ,da so epidemije tifusa (logarja) imelo svoj pričetek v mlekarnah, ki niso bile preskrbljene s potrebnimi sredstvi za odstranitev odpadkov. Hrana, ki jo kupujete v štaeuni, prenapolnjeni muh, utegne tudi biti okužena in ako jo snete surovo, more direktno provzročiti kako bolezen. Tudi* kuhana hrana uteijne biti okužena po skuhanju.
V	tem liči velika nevarnost, za zdravje. Torej vzlic vsaki pažnji, ki jo vsak zase lahko obračamo na nevarnost ok trženja s strani muh, smo vendarle podvrženi o-kuženju s tifusom radi nemarnosti drugih. Radi lega je uničenje muh zadeva, za katero mora skrbeti vsa obJiina. in je torej stvar občinske higijene. — Druga jako navadna infekcija, ki jo muha prenaša, je poletna driska (diarhea). Ta bolezen bolj poprijema otrok, ali tudi odrasli so jej podvrženi. L. 1920. je n. pr. v Združenih državah umrlo 38.514 otrok pod dvoma le.toma radi driske in črevesnega vnetja.
Kitko nuj sc. iznebimo muh? Najuspešnejši način uničevanja muh v celi občini je, ako se vzajemno organizuje pobijanje muh ter to pobijanje vztrajno in nepretrgano nadaljuje do popolne odprave mušje nevarnosti. Le potom skupnega prizadevanja vseh stanovalcev in zdravstvenih oblasti tor organizacij je mogoča popolna iztrebitev muh. S tem ni rečeno, da je prizadevanje in snaga poedincev podrejene vrednosti, marveč le da bi trebalo smatrati iztrebitev muh kot vprašanje, katerega je treba lotiti se v njegovi celoti.
Najprej troha uničiti vsa zarejališča muh; brez tega koraka vse drugo nič ne pomaga. Radi tega mora prevladati v občini najvočja čistoča; treba preprečiti na-kopičevanje odpadkov in smeti in skrbeti za pravilno odpravo istih. 2e mali kupi-ček smeti utegne služiti kot zarejališče neštevila mušnih ličink (larv); iz tega se razvidi velika važnost največje snage.
Vse hišne smeti morajo se držati v posodah, v katere naj ne prodira ni zrak ni voda, opremljenih s tesno zapirajočimi pokrivali, tako da ni muhe ni druga golazen nima pristopa do smeti. Nakopičeva-nje smoti okolo hiše je odgovorno za za-rejenje muh in tudi javna smetišlfa utegnejo biti dobrodošlo zarejališče. Neomre-žena hiša in neobvarovano stranice hiše ustvarjata novarnost, ki jo nikaka družina ne bi smela trpeti. Mrežo na oknih seveda ne držo stran vseh muh, ali petindevetdeset od sto ne bo v stanu priti noter in nevarnost bo za toliko manja. V slučaju bolezni treba zlasti obvarovati spalnico, kjer bolnik leiži, posebno ako gre za kako nalezljivo bolezen. Na. kmetih treba Zlasti paziti na hlev in mlekarno. Muh ne bi smelo’ biti v prodajalnicah, pekarnah in v drugih prostorih, kjer se hrana pripravlja. Kjerkoli je navada postaviti mreže na okna in vrata naj služijo mreže ne le pj'otl muham, ali tudi proti komarjem; raditega treba vporabljali zelo gosto mrežno žico. Prilepljanje papirja pomaga tudi k uničevanju muh, d asi ni pravzaprav znak dobrega gospodinjstva. Ubi janje muh z batom ne zadostuje za od pravo muli.
Navadno se pobijanje muh začne v poznejši sezoni, ko je že vse polno muh in more lov na muhe le neznatno znižati njih število. Boljše’bi bilo. ako bi se to storilo takoj v spomladi, ko ie muh. iz katerih se Ima roditi »b na-milijone drugih, lazmeroma še malo. Ako bi ljudje vporab liall takoj oh začetku mušine sezone vso ono enenrijo proti muham, ki jo rabijo kasneje, in hi zlasti pazili na takojšnjo uničevanje vse nesnage in smeti tekom vsega leta, vprašanje muh bi bilo že zdavnaj rešeno.
HajstrupenejšB kača
Tnžašika belo-modro-rdeča kača je v kroniki «Iz tržaškega življenja« pod naslovom «Moderni Adami in Eve« prinesla opis dogodka, ki se je odigral v minolem tednu in ki obstoja v tem, da je policija aretirala nekoliko ljudi radi tega, kor so si v pomanjkanju drugega izbrali za pre-noMščie neko votlino, ki se nahaja pri Sv. Andreju.
Omenjeno notico zaključuje tako-le:
«Itrs jc, da so v zadnjih časih nekatere družine prisiljene zares stanovati v podzemskih luknjah, ker ne morejo najti in plačati boljše/j a stanovanju, v včerajšnjem slučaju pa c/re gotovo za stanovalce kzu špasn. Policija jili. je. dala. za vsak slučaj zapreti, iz česar se da sklepati, da sg si izbrali tako stanovanjc, da morejo lam nemoteno uganjati to, kar zunaj ni dovoljeno».
Tako torej govori o tem dogodku slo-1 vensko glasilo «ljudskega mnenja». Tako! govore tisti, ki niso nikdar okusili kakih j bridkosti, ki dobijo vsak dan gotov obed in večerjo na mizi, katerega jim pripravljajo tisti, ki so vrženi na cesto kot. ožeta limona tedaj, kadar so zadosti izmozgani in niso več za rabo.
Da, lahko je govoriti o «stanovalcih za spas», kadar se stanuje v razkošnih, iz več sob sestavljenih, zračnih in pozimi toplih stanovanjih.
Nerazumevanje bede in grenkosti drugih pa je še kolikortoliko razumljivo in človeško, ker teviko je, da si more človek napraviti prav jasno sliko tega, česar ni sam nikdar poskusil.
Za nas in za mase pa je pri tem vajSno nekaj drugega. Važno je to, da meščansko 'časopisje, tudi če bi jih poznalo, nikdar ne pove pravih vzrokov vseh onih j pojavov, ki jih vidimo dan za dnevom, j Jih tudi ne more in ne sme povedati, ker bi v tem slučaju enostavno prenehalo bili meščansko časopisje t. j. orodje v rokah vladajočega, kapitalističnega razreda.
MeS.ansko 'asopisje osvetljuje vse dogodke le s svojega, meščanskega stališča.
Je-li kdo kaj ukradel? Dobro, mora se ga kaznovati, ker je dotičnik malopridnež in noče delati. Nima kdo stanovanja in se mora vleči kamorkoli? Potepuh je in se mora zapreti, ker daja slabe vzg’e-de in da v samoti zapora premišljuje, da ako bi bil priden, bi si lahko prihranil imetje, ter bi lahko živel spodobno . . .
Medansko časopisje ne analizira dogodkov, ne sežfe k izvoru ampak jih zgolj konstatira in jim pripisuje čisto drugačne vzroke kakor jih v resnici imajo. Kajti, ako bi jih hotelo analizirati, bi moralo kritizirati obstoječi družabni rod. kar bi pomenilo udrihati po samem sebi, po razredu, kojega zastopa.
Da, to so res «Moderni Adami in Eve», današnji nimaniči, ampak ne v tem smislu, kakor si jih predstavlja «Edinost» in vse drugo meščansko časopisje. Ne v tem smislu radi tega, ker je današnje «ada-mitično» stanje listih, ki ne živijo od rent od dela drugih, v kričečem nasprotstvu s stanjem prvotnega človeka, ko si ta ni znal pomagati, ker se. je nahajal v oblasti naravnih sil, ker s£ je moral boriti z lastnim silami proti silam narave, ako je hotel rešiti svojo eksistenco.
V	pradavnih časih ni človek poznal vseli onih sredstev, katerih se lahko poslužuje sodobno človeštvo. Ni poznal pare, elektrike, tkalnega stroja i. t. d. Ako se je hotel zavarovati proti mrazu, moral se je podati na lov, ubiti zver in se polastiti njene kože. Moral je napenjati vse svoje sile. da je zanetil ogenj in je moral stanovati v podzemnih jamah, ker tedaj ni bilo tako razvitega stavbinstva kakor ga imamo danes.
^\li ni to najbolj kričeči kontrast? Ali m to povod temu, da se na.% misel upira ko vidi, da mora današnji človek pri vseh izpopolnjenih proizvajalnih sredstvih—od n^ega nat varjenih	umimti oU gladu in
vsesa drugega pomanjkanja?
In kako ogromna razlika je to! Prvotni človek — suženj narave — je imel devet-indevedeset procentov možnosti se ohraniti vej nego moderni človek, ki si je u-sužnjil naravne sile!
Ampak za buržoazijo in njene peresne hlapce je «špas», ako mora človek, katerega je buržoazna družba na cesto vrgla, stanovati v votlinah, hoditi razcapan, malodane nag, gladen, pozimi šklepetati z zobmi, medtem ko se razni ((voditelji i>aroda» lepo zabavajo pri polnih mizah, gugajoč se v mehkih foteljih in pri zakurjenih pečeh. «Špas» je za njh, da morajo eni Karati, se pe:‘i v poletnem solncu, medtem ko se drugi zabavajo v hladu letovišč.
S «.Vpasom» jc račun hitro poravnan, kajneda?
Pa ta najstrupenejša kača -- meščansko časopis-je - se zna po priložnosti tudi hliniti ljudstvu, se kazati, da je tudi ona ginjena pri pfi-M ljudske bede. Da, govori tudi-o stradanju ljudstva, ampak ne pove nikdar, odkod ono izvira.
Ljudstvo potrebuje, da se reši vse bede, da se otrese tega stanja, ki Ra sili živeti huje od prazgodovinskega človeka, odkrite besede, lake besede, katere mu //lekkansko časopisje ne. more. spregovorili-
Ljudstvo mora biti poučeno o vseh dogodkih vsakdanjega žlivljenja in to z njegovega proletarsko-razrednega stališča, ne z meščanskega.
Delovno ljudstvo mora vedeti, zakaj mora živeti tako bedno življenje, zato da se bo znalo rešiti.	R.
toru Icainunističnec/a časopisja, hi uči in »udi eeMcupne delavske množice.
Kot tako sprejmite tore} «Deto». Naj ■pride ono povsod tam. kjer žinifo in trpijo — za srečo in. blagostanje drugih
—	naši bratje sotrpini.
Vsak citatelj naj skrbi za to. tla bo «DELO» živelo in se vedno bolj širilo, v vspodbudo tlačenih, in v večji strah tlačiteljev.
Na delo to\rek Nabirajte nove naročnike, nabirajte prispevke za «Tajni sklad«. Dopisujte vi «Delo\».
Proletarske pesmi
J. L.:
Fo svetu
Požigi na veleposestvah v Italiji. — V zadnjem, času prihajajo iz notranjih dežel Italije vesti o ueštevilnih požigih na raznih posestvih. Zgorelo je že precej gospodarskih poslopij, planšarnic, gozdov in tudi kaka tovarna. V nekih krajih gorijo gozdovi v tako velikem obsegu, da so ceio ogroženi bližnji dvorci veleposestnikov.
Vesti zatrjujejo, da so to požigi s strani prevratnih elementov. In zelo verjetno je to, ker bi bilo res čudno, ako bi se delavstvo Italije, ki mora toliko pretrpeti vsled reakcije, ne vzdramilo.
Neštevilni so v Italiji delavski domi in druge proletarske inštitucije, • ki jih je reakcija z ognjem-uničila. Tisti pa. ki pod pirajo reakcijo, tovarnarji in veleposestniki, dobivajo sedaj enako plačilo za njih podpiranje fašizma. Izkoriščanje in zatiranje delavcev izpreminja to v «hlapce Jerneje«.
Otvoritev velike električne centrale v llusiji. — Znani ameriški elektrotehnični inženir dr. Charles 1’. Steinmetz je prejel od ruskega najvišjega ekonomskega sveta sledečo brzojavko: «V navzočnosti tisočero ruskih kmetov in delavcev je bila odprta prva sovjetska električna centrala v Ka.Siri, ki se nahaja v moskovski o-kolici. Zgradilo jo je v skoraj neverjet-nit trdih razmerah ljudstvo, ki se je odločilo zlomiti kapitalistično sužmost in odpreti svetu pot k gospodarski svobodi. Najvišji svet za narodno ekonomijo pozdravlja ol) tej 'uri največje zmage na polju dela, vas, svojega ljubljenega sodnica in voditelja v elektrifikaciji kot osvoboditelja človeštva od dela».
Nezadostno spanje otrok. — Vzgojitelji so vobče mnenja, da je zadostno spanje za otroke potrebno in so v tem pogledu napravili po posameznih deželali že različne poizkuse. V neki šoli n. pr. je ^ekel vzgojitelj že ob početku prve učne ure otrokom: «Tisti, ki so trudni, naj ležejo po klopeh ter poizkusijo zaspati.» Komaj je preteklo pet minut in že jih je spalo devedeset odstotkov. Tako se dogaja na deželi še pogostejše kakor v mestih, zlasti v poletnih mesecih, ko morajo odrasli radi poljskega dela zgodaj vstajati in radi toga tudi zgodaj prej buditi kakor je primerno njihovi naravi. Toda tudi v mestih se opa,/.a med otroki premalo spanja, ter so taki otroci večinoma nervozni. V tem pogledu velja tudi za odrasle popplnoma krivo mnenje, da se more Človek' privaditi spati samo šest ur. Po daljštem času se vse to maščuje in nikomur se ni treba izgovarjati na jirimer na nekatere umetnike, ki si pomagajo s kavo, tobakom in drugim stvarmi, da lažje bde. Znano je, da je znameniti francoski romancier Bal zar obedoval ob sedmih zvečer, legel takoj nato spat, ob polnoči so ga morali zbuditi ter je delal potem nepretrgoma do eno onoldne, dočim .je popoldan bil do-lo^n obiskom ali pa je bral korekturne odtiske. Balzac, je stem res nekaj prenesel, toda le, ker je bil gigantske konstitucije, a ipak je umrl v petdesetih letih.
-	- Pariški učenjak Malcolm Gross je prav kar ■Izreirin i franeo»k.i akademiji ;/.u medicino svojo študije o tem vprašanju. Grosš jirtlvi, da je vtem, če otroci ne spe dovolj. socialna nevarnost: nezadostno spanje škoduje namreč celotnemu organizmu. Učenjak je napravi! v pariških ljudskih štolah temeljite študije (er ugotovil, da tiči v vprašanju spanja veliko pregreh. Večina otrok prihaja zaspanih v šolo ter so videti utrujeni in slabotni. Do šestega leta mora imeti otrok' vsekakor štirinajst ur spanja, do petnajstega leta pa jim je potreba. najmanj enajst ur spanja vsak dan, ter do devetnajstega leta najmanj 9 or. To število se pa le malokje doseže. Duševno obremenjenje olrok ni v tem. kakor pravi Malcolm Gross, da dobivajo preveč učne snovi, marveč pomanjkljivo spanje novzroča, da se otroci dovolj ne okrepe ,da bi drugi dan obvladali svoie duševne suosobnosti. Pariška akademija je po poldrugi razpravi Malcolm Grossova načela odobrila.
Ki mi se dum. M naj gin?
Taka se popraSnfe marsikateri delavec, mali kmet. kaJiVir. «Zaslužka te mata, davki vednv bolj naraščajo, suša in razne druge ujme mi uničujejo ie itak. borni pridelek. Sin mit/, ki je (Mrasel im ki bi mi bil lahkh za /Jako poidpimi, mota kmalu odriniti, k vojakom. Kaj naj počnem pri tej draginji?»
T ako in enako 'tarnanje se sli-H * dan za dnem in vsepovsod.
Kat pa je vzrok mukam iteHevilnih proletarcev — mestnih in kmečkih?
Glasniki xaved\nega proletariata azna njufejo to vsaki dan, vsakdo uro, vsako minuto:	«Vzirok	vtenašinije	neizreone
bedte ip ta, da je na svetu mala pešlčiea kaivloseaioiv — tovannanjev1, zemljiških velikane v, bankirjevi — iki imajo v svo-jiilr rt/ikah celo mašimo: vladim, vojaštvo, policijo iti še neštevilo drugih pripomočkov. S tem ogromnim strojem oni pritiskajo na milijonske mase ubogih i,ju<l'i in jih silijo delati kot činno živimo le v svoj prid.
Tta stanje pa bb trajalo dotlej. DO
KIjKR se ne bodo delavski sužnji otresli s silo tega jarma. Dokler so /ie tocldo polastili vseh* proizivaialnih sredstev in prisilili vse delazmožne ljudi, da opraviti a jo fcaklo koristno delo v pridi celokupnosti«.
Delavec, Mila/ mestni kolikor kmečki-, mora o tem globoko ‘vazmišljevnti oko hoie, da se Im n}ego;vo stanje k e daj poboljšalo. Kot (Mod tega razmislfeva-nh se mora najprej pokazati globoka, zavest, kateri mora slediti trdna volja. Le z zavednim hotenjem doseže proletarec pobotjšanje položaja.
Zavedno hitenje izkoriščanih pa se more utrjevati in dobiti jasne forme le, ako iMrivafo li izkoriščani jasna in nedvoumna navodila od jedra tistih, ki stojijo v delavskih gibanjih •»» in‘vih vrstah. Ta navodila sprejemajo teptane, prebujajoče sc in bvjaidjne mase po-
Proletarcem!
Vstanimo mi trpini, vstanimo vsepovsod!
Uživajmo že enkrat mi plodove naših rok.
Zdramimo se. trpini, vrzimo okove proč, zudobimo enkrat si svobodo naših src.
Združimo se trpini pod rdečo vsi zastavo; bodimo vsi edini, krepki: Kvišku glavo!
Zrnje
Celi savremeni socialni život' se osniva na trgovini. Nema gotovo nijedne potrebne stvari, koja ne bi bila predmet trgovine i špekulacije. Zapravo trgovina je najsavršeniji oblik špekulacije. U ovai<-vim prilikama ljudi moraju poslati špekulanti, jer je to najunosnije zanimanje. Ako je špekulacija zločin i štetna pojava, onda je dužnost radnika — ogromne večine u društvu — da ju posveina unište, što če postiči tek onda, kad zbrisu sa lica zemlje celi sistem- najamnog ropstva.
V
«Pomozi si sain, pak če ti i bog pomočili — veli narodna poslovica. Ovo vredt za sve ljude. a nardčito za članove proletarske klase. Bez svoje vlastite pomoči ne mogu radnici očekivati nikakovu — pa ni najmanju — poboljšicu od drugih ljudi, a još manje od vlastitih neprijatelja
i	pljačkaša.
'J'
Što su neki bogatiji, tim su drugi slro-mašlniji. Društveno bogastvo je stanovita veličina, i ako se jedan njegov dio nalazi u rukama pojedinaca, drugi moraju biti bez njega, moraju živeti u oskudici i no-volji.
%
Svaki iSoveks mora biti u stanju, da svojim vlastitim naporima uždvo život u komfortu i sigurnosti. No njegovu sposobnost, da to čini, odredjuje društvo, u kojem on živi. Pod sadašmjim društvom isključivo pravo vlasnišitva bogataša, za-jedno sa slabim mogučnostima i dubo-kim izrabljivanjem neimučnih proizva-djača bogastva, uskračuje masama onaj stui>anj komforta i sigurnosti, koji im je potreban, da bi mogli živeti zadovoljno. Ovakav sistem je očito osudjen pred su-dom čovečanstva.
*»>
Pravda neče vladati, dok' joj iza ledja ne dodje radni narod sa svojom snagom.
Socializam je filozofija samopouzdanja od strane radne klase. On uči radnike da se uzdaju u se i u svoju klasu, da rado sami za svoj boljak, (ja budu činbenik svog vlastitog oslobodjenja. Socializam proglašiuje bitno dostojanstvo ljudske naravi, koju kapitalizam ponižuje i lišava dostojanstva.
U jednoj spomenici engleske vlade spominje se Sovjetsku Rusiju kao «vrhov nu državui). Ovo priznanje od kapitali-stičke Engleske izvojštila jo ruska ervena vojska, čudnovat.0 je, da kapitalistrke države znaj n poštovati i ceniti jedino grubu silu, vojsku! To je gotovo največ!, ako ne jedini ,temelj njihovog opstanka. Progleda li večina proletariata, nastane Tli demoralizacija u vojst-i kapitalističkih država, one če time izgubiti svoje najve-če u porišite.
V
Jedna gradjanska novina je donela nedavno i-IttiičltS poti ovim*na.n|Dvom: «i'lir-
cl %lJo krščene na fronto. Strašno! Tl prokleti Turci opet. sile kršfane, da gaze svoju veni i m šle krš'čansku čudored-nost! /V kako je bilo, kad su engleski, francuski. američki. talijanski i nemački «Turcii> slali na milijone kršcana u rat!
Brez Scr@8|ave epave
C o ricu, K. F.: Oni dopis odvečl
M a rezi ge: Pri hodn i ič.
Tolmin, U. .t.: Dopisi «Delu» s Tolmina morajo biti overovljeni od tumošnje podružnice L. O.
Crozdan Grozdanovic:	Javite	se	kod
našeg poverenika d. Milana 1’oščiča, O-patija 131 radi nekih informacija.
Izdajatelj: lzvrševalni odbor Komunistično stranke Italiic.
Odgovorni urednik: Posl. Anselmo Marabini Tiskarna: „11 Lavorntore'*.	,
Socialna Matica »LJUDSKEGA ODRA'1 v Trstu
Komunistični koledar
uredil Ing. D. Gustinčič
Komunistični koledar je v razprodaji v Trstu: Knjigarna J. Štoka, inseratni oddelek ,,Lavoratore“ ul. Maiolica 12 in ob večerih v Delavski zbornici; v Gorici v Del. zbornici; na deželi pri vsili podružnicah L. O. in Kom. sekcijah.
Knjiga je znanstvene in poučne vsebine in jo bi moral imeti vsak proletarec, bodisi kmet ali delavec, ker mu bo mnogo koristila in ga o marsičem podučila.
Vsebina Komunističnega koledarja je sledeča:--
Internacionala (delavska himna). Koledar za na\Adno leto 1922.
— Mere in teže. — G*1 Pogovor pod lipo. — O Sovetih. — Anini Proletarske internacionale. A. Prva internacionala. B. Druga internacionala. C. Tretja internacionala: I. kongres Komunistične internacionale: a) Poiiv Rusije, b) Delo kongresa: 1. Smernice Kom. internacionale. 2. O buržoazni demokraciji in diktaturi proletariat«-3. Manifest na proletariat vsega sveta. II. kongres Kom. internacionale: 1. Pogoji za vstop v Komunistično internacionalo. 2. Nacionalno in koloninlno vprašanje. U. Kdaj in pod katerimi pogoji, se smejo ustanavljati Sovcti. III. kongres Komun, internacionale:
Terc o svetovnem položaju. 2. Taktika Komunistične internacionale. — Pertot Jožei Pota mladine. - PROL.ETKULT. Alojzij Hreščak:
Šola in vzgoja v Sovctski Rusiji. — N« Buhorln in E« Preobra-ženskiji Šola in komunizem, — GOSPODARSTVO Ing. D. Gustinčiči I. Pojava in bistvo zadružništva. Ii. Ulogu zadružništva v proletarskem gibanju. III. Oblike zadružništva. I. Denarne zadruge.
2. Konsumne zadruge. 3. Obrtne ali produktivne zadruge. 4. Poljedelske zadruge. — IV. Zadružništvo in politika. — Ing« D. Gustinčiči I. Hranjenje rastlin in gnojila. II. Zakon najmanjše količine ali zakon minima. III. Potrebna količina posameznih gnojil. IV.
Glavna umetna gno.il' in njihova uporaba. V. 'Splošne pripomnje.
— Rečnik slovenačko-srbohrvat. razlika.
Cena 5 Lir, po poiti Ur S.50
Kdor imeti koledar zase ali v razprodajo naj *• obrne na vodstvo, ul. Oatterl 36, ICI. n. v Trstu.
Komunistični koledar je knjiga, ki ima trajno vrednost.
Delavski narod! nabavi si m knjigo, maj is. razširjaj jul