lzhF;a vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol lela 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za drug? izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 3 K. — Naročnini se pošilja na: Uredništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema
naročnino, inserate in reklamacije.
Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" siine beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
t v.
XLIX. tečaj.
16. številka.
rMieilagen
-Mttribflr. dne 22. aprila 1915.
Polk št. 87 — polk junakov!
Prve dni tega mesca je prejel g. polkovnik slovensko-štajerskega pešpolka št. 87 od ekscelence Succovaty-ja, imejitelja tega pešpolka, dopisnico, ki se glasi v prevodu dobesedno:
Dne 24 marca. Danes sem avtdel od gospoda polkovnika Berana, da imenujejo visoki avstrijski in nemški generali pešpolk 87 — ravnotako vrl, kaker prve dni vojske — Junaški P©Sk. Nad vse vzradoščen čestitam Vam in regimentu iz vsega srca k temu priznanju Vaših, činov. Najiskreneje želeč nadaljnih uspehov, Vas prisrčno pozdravljam Vaš odkritosrčni Succovaty, gfeneral infanterije.
Prijatelj našega lista je prosil g. polkovnika, da mu dovoli objaviti to dopisnico v »Straži« in »Slovenskem Gospodarju«. Ugodil je njegovi prošnji doslovno s temi besedami: »Seveda! Naši rojaki naj le vedo, kako junaško se bijejo njihovi sinovi!«
Za kmeta h± vojake.
Sedanje gospodarske razmere zahtevajo, da voditelji našega ljudstva stojijo na straži, da opazujejo razvoj gospodarskega življenja med slovenskim narodom ter tudi v sedanjem o;.su tolmačijo ¡-vegw» žeije
in potrebe na merodaijnih mestih. 2e večkrat smo i-rneli priložnost, v našem listu poročati o prizadevanjih in uspehih naših poslancev pri osrednjih uradih v Gradcu in na Dunaju. Pretekle dni sta zopet posredovala v imenu svojih tovarišev iz Slov. Kmečke Zveze načelnik dr. Korošec na Dunaju in odbornik dr. Ver-•stovšek v Gradcu, o čemur izvemo to-le:
1.	Ker so se ponekod posestnikom vinogradov delale težave pri dovoljevanju 1 4 d n e v -n i h dopustov, češ, da vinogradniška dela niso poljedelska dela, se bo ukrenilo, da se bo odlok zaradi dopustov glede te gospodarske panoge pravilno tolmačil. Posestniki vinogradov in vjničarji bodo pod pogoji, kakor so za vse veljavni, dobivali dopuste.
2.	Določeno je, da samostojni posestniki lahko dobijo za več časa oprostitve od vojašči-n e , ako so razlogi posebno merodajni, Sedaj se je določilo, da mora biti posestvo vsaj 20 ha veliko. Ta določba velja samo za dalje trajajoče oprostitve, ne pa za že omenjene 14dnevne dopuste.
3.	Iz slovenskoštajerskih krajev se ž i t o n e bo odvzemalo, ker v nobenem okraju ni žita čez potrebo. Le v okrajih samih se bo izmenjavalo, tako, da se kupi od istih, ki imajo v izobilju in proda onim, ki imajo pomanjkanje. To izmenjavo bodo izvrševala še zanaprej okrajna glavarstva. Vsakdo, ki i>ride rekvirirat, se mora izkazati z nalogom okrajnega glavarstva. To je posebno važno, da ne pridejo tioljufije vmes. Gene bodo od okrajnih glavarstev nastavljene po krajevnih tržnili c,enah in pravilno razglašene. Ako bi se to ne zgodilo, se naj takoj vloži pritožba.
4.	Ker begunci zlasti našim ubogim ljudem podražujejo življenje, za to se je vložil ugovor proti < adaljnem pošiljanju beguncev na Slov. Stajer, oso-bito, ker se pri nas porazdelujejo v posamezne hiše in se ne spravljajo v barake. Zadeva Se ni rešena, a to stoji, cla bo za prehrano beguncev, ki se bodo najbližji čas porazdelili zopet v celjskem glavarstvu, skrbela politična uprava sama. Seveda,, kdor prostovolj-i o da beguncem prehrano, se mu bo za to hvaležno, toda prisilil se ne bo nihče.
5.	Opozorilo se je na nevarnost, da nam zmanjka v p r e ž n a živina, konji1 in voli, kar bi vsaj deloma onemogočilo opravljanje gospodarskih del. To. zadevno se bo jemal pri rekviriranju in klasifikaciji ozir na naše razmere.
To so gospodarske razmere, o katerih se je zadnje dni govorilo na merodajnih mestih. Samoumevno e, da se tudi na politična im narodna vprašanja ni nozabilo, a kakor znano, o tem se sedaj ne da pisati. Vsii zavedni pristaši1 Slov. Kmečke Zveze pa so pro-šeni, naj o vseh gospodarskih, narodnih in političnih
zadevah vsakokrat natančno in pravočasno informirajo naše poslance, kajti samo tako je mogoče tudi njih pravočasno in uspešno posredovanje.
v
Crnovojmki od 42. do 50.
leta,
Dosedaj se je začela v Avstro-0 grški črnovojniš-ka dolžnost z začetkom leta. v katerem je državljan končal 19. leto, in se nehala s končanim 42. letom. Toda velikanska borba, v kateri stojimo, zautuvi od nas novih žrtev, da si z njimi priborimo končno zmago. Uradno se razglaša, da se bo črnovojiuška zavezanost v bodoče v obeli državnih po:.ovicah začenjala /,e z letom, v katerem se izpolni 18. leto in trajala cio iiončanega 50. teta... Nadalje bo v bodo V.* prvi črnovoj-niški poziv obsegal letnike od 18. do končanega 42. leta. to se pravi, da se bodo ti letniki pritegnili za boje .¡a fronti. Drugi črnovojniški poziv bo obsegal letnike ocl končanega 42. leta do končanega 50. leta. Določeno bo, da se lahko v čisto posebnih izjemnih slučajih pritegne tudi drugi Črnovojniški poziv za svrho izpopolnitve armade in domobranstva.
Na Ogrskem se bodo te spremembe izvršile z državnim zborom, pri nas s § 14. Ker se poroča da se bo v ogrskem državnem zboru spremenil ob lej priliki tudi zakon o vojaških dajatvah, in sicer, da se bodo osebe lahko pritegnile na vojaško-dajatvene namene tudi, ako so več kot 50 let ¡r-tare, je pričakovati tudi pri nns tal-r spremembe .:v >•, -ti. Starost,fa meja na zgoraj odpade popolnoma. Osebe se pritegnejo v vojaško-dajatvene namene, in sicer vpokličejo kot delavci pri železnicah, trdnjavah, utrdbah, konjih, vozovih i: t. d.
vojne*
Srapneli blagoslavljali velikonočna jedila na bojišču.
Pionir Matevž Vodošek, doma od Sv. Lovrenca. na Dravskem polju, nam piše dne 4. aprila:
Hvala za „Slov. Gospodarja", katerega redno dobivam. Velita noč smo žalostno obhajali tukaj v blatnih Karpatih. Vsako leto je bilo doma. veselje v iom času in marsikateri fant si je zaslužil par uric ričeta radi streljanja. Letos pa tukajšna ogrska in gališka okrajna glavarstva, niso prepovedala streljanja. Vsakemu je prosto to veselje in mislim, da si ga marsikateri ne želi več. Velikonočnih jedi nam niso blagoslavljali g. župnik, ampak blagoslavljali so jih srapneli, ki tudi dobro poškropijo, še celo pokrižati se ni treba onemu, katerega doleti kakšna taka kaplja. Pa vse bo minilo. Bog nam daj srečno prestati in se zdravim vrniti v ljubo slovensko domovino.
Eno leto bo že kmalu, kar smo tukaj na bojnem Molju. Pa nič ne de, nam vsaj nihče ne bo mogel očitati, da smo slabi ljudje, ki niti eno leto ne bi mogli služiti pri enem gospodarju. Trdnjavo Przemysl v Galiciji so nam „moskali zabrali", pa ne z orožjem, ampak lakota je prisilila posadko, da se je udala. Kaj pomeni beseda lakota, ve tisti, ki jo je izkusil. Jaz sem že bil v takih položajih, da sem Boga hvalil, če sem našel na kakem vrtu repo afli peso ali zelnato glavo, da sem zobe zasadil v njo. Seveda je bilo malo erodno, pa kosilo je le bilo. Sedaj ravno, ko to pišem, tirajo tukaj mimo „vile", kjer sem na stanovanju, nekaj stotin „moskalov". Ta teden ženejo vsak dan velike množine izstradanih Rusov, ki vpijejo na nas1: . Panji, hleba nema." Pa tudi marsikateri nag fant in mož je vzel „Direkt en raeh Russland", kjer v trp-lienju in žalosti s težkim srcem pričakuje časa, da se vrne med svoje drage. Mislim, da bodo zanaprej po gostilnah in trgovinah rusi po ceni, ker jih zdaj mno-io nalovijo. Oblečeni so vsi v civilno obleko, samo kape in plašče imajo rujave, da se izkažejo, da so „moskali". Enkrat bo tudi „moskalov" zmanjkalo, potem bomo pa naredili konec tej igri. Bog nam daj srečno doživeti tistega veselega trenutka, katerega si želi na milijone duš. Kajti: „Prestrašeni so narodi in omahnila so kraljestva".
Vreme je bilo ta teden deževno, da sem bil vsak dan do kože moker. Dežnik sem že v začetku vojske zgubil. Sedaj pa neham, ker nek čuden veter pihlja
od ......... Z Bogom za sedaj! Srčne pozdrave Vam in
vsem domačinom! Matevž Vodošek, c. in k. 4. pion. stotnija, vojna pošta št. 108. Opomba: Ce roma, pismo v koš, ga dobro privežite, da ne uide!
Dve tolažbi slovenskega topni-čarja: Rožni venec in „Slovenski Gospodar". •
Martin Novak, topničar, doma iz Brega pri Laki oh Savi, piše 3, aprila v Loko iz Grkovca v Dalmaciji:
iz južne Dalmacije pošiljam srčne pozdrave in naznanim, da sem še zdrav, hvala Bogu; ne morem dosti Boga zahvaliti, da me je še pri zdravju ohranil. Tukaj so bile nekoliko praske s Črnogorci, pa ni bi^ io pri njih uspeha. Dobro so jim odgovarjali naši top-ničarji. Pozdravljam tudi vso mladeniško Marijino družbo. Boj jo naj vodi po pravem potu v sveta nebesa. Pozdravljam tudi vse župljane loške župnije. lujem. da se ne morem udeleževati sv, maše ob nedeL iah in praznikih, ker sem oddaljen od mestne cerkve. Večkrat se vseh padlih v tujih deželah spominjam v molitvi, kadar sem na straži na samem, kjer me nihče ne moti, in tako večkrat zmlolim rožni venec za srečno zadnjo uro. S tem se potolažim. Pa še eno tolažbo imam: vsak teden me tako pridno obišče ..Slov. Gospod a r" in mi donese dosti novic, ko je tako izvrsten katoliški in slovenski list. Tudi moji tovariši Madžari so radovedni slovenskih novic. Tako mi čas hitro poteka. Imaim še eno dolžnost, katero moram storiti. Jaz sem v cerkveni iružbi, ki nabira za novo župnijsko cerkev sv. Helene v Loki. Ker pa že nisem plačal 7 let, bom poslal tudi za 7 let. Zima nas je malo obiskala po hribih, da nam ni odtekel čas, da bi ne vedeli za zimo. Zaupan-je moramo imeti, da premagamo sovražnika in da nam bo Bog pomagal do konca, da ohranimo našo ljubo domovino Avstrijo. Sprejmite še moj srčni pozdrav.
Knko som se vozil v ujetništvo.
Štefan Povalej piše z ruskega ujetništva č. g. Andreju Zdolšeku, župniku, pri Sv. Štefanu pri Šmarju. Pismo je Povalej pisal dne 8. dec. 1914, a v Št. Štefan je došlo še le 29. marca 1915.
Glazov, 8. decembra 1914.
Prečast ti gospod župnik! Kot svojemu dušnemu pastirju si dovoljujem poslati par vrstic. Obenem pa si dovoljujem, če bi gosp. župnika zanimalo, opisati v glavnem moje življenje tekom vojne.
Kakor je gosp. župniku znano, slno odhajali z velikanskim navdušenjem na bojno polje. Z istim navdušenjem smo se slovenski vojaki tudi zakjadili v mnogoštevilnega sovražnika ter se srdito borili. Kako da izgleda v boju, to se seveda ne da popisati, rečem le toliko, da za kaj takega je treba res krepkih in neustrašenih mož. Po večdnevnih silnih bojih sem končno obležal tudi jaz na bojišču in sicer ranjen. Ko pa e na večer bitka ponehala, so pričeli sanitetni vojaki svoj žalostni posel. Obnemogel in slab sem pogledal po poljani in nehote sem se spomnil našega pesnika, ki pravi: ..Kot gozd poražen ne bo več zelen i. t. d." V tem pa so se približali sanitetni vojaki tudi meni ter me obvezali. Na moje začudenje pa so bili to Rusi. Seveda sem se takoj odpeljali v njih bolnico, akor več drugih in tam smo se potem zdravili.
Po nekaj tednih, ko smo za silo ozdravili, so nas odpeljali globoko v Rusijo. Srca naša je objela neka čudna tesnoba, misli naše pa so še enkrat poletele tja, !d kjer se je sl'šalo gromenje topov, ki so še vedno sipali ogenj in smrt tja med junaško se bojujoče vrste. Gromenje topov je počasi utihnilo, vlak pa je za-\ozil s polno paro med nekdaj divje, a sedaj obljude-e in obdelane ruske stepe. Se le tu so se nam odtrgale misli od boja. Pričeli1 smo občudovati novi neznani svet. Kakor daleč je segalo oko, tako daleč je bilo videti lepo ravno polje, na njem pa se je zibalo kakor morje zlato rumeno žito, iz kojega je vsako jutro izhajalo sobice, zvečer pa zopet vtonilo v istem. To se jo ponavljalo vsaki dan. Nekako trinajstega dne vožnjo
Stran 2,
SLOVENSKI GOSPODA R."
22. aprila 1915.
je vlak zmanjšal svojo navadno hitrost ter pričel težko sopsti. Nahajali smo se v Uralskem pogorju, ki loči Evropo od Azije. Opaziti j|e bilo tu, da na dostih krajih pragozda še ni pela sekira. Seveda služijo ti kot varno zavetišče volkovom, katerih, pravijo, da ni ravno malo. V gorovju se nahaja tudi več jezer, ki veča,io zemeljsko krasoto. Zanimivo je tudi;, kako je tu napeljana železnica, ki se zvija na vse strani ter se dviguje ter zopet spušča. Iz Urala smo zavozili potem v Azijo, ki je posejana z malimi grički in jezeri. Ob vsakem takem jezeru se nahja večja vas, ki spominja na 100 let nazaj. V splošnem je Azija z Uralom jako zanimiv kraj. Iz Azije smo se potem obrnili nazaj V Evropo ter se po 14 dnevni vožnji konečno ustavili v malem mestu Glazov blizu Azije.
Z nami se postopa tu še precej dobro, malo bolj hudi pa so na Germance, kakor tu Nemce nazivljejo, sicer pa. tudi njim ni tukaj nič hudega.
Drugače je tu iako dolgočasno. Novega ne zvemo nič, kot to, kar pride v pismih iz domovine. Zima je tu, rekel bi, prava srbirska, mraz doseže včasih nad 30 stopinj. Seveda smo tudi temu primerno oblečeni, Omeniti še moram, da siem se peljal preko velikanske reke Volge ter da sem si ogledal več mest kakor Kijev, Vjatka, Ufa, Jekaterinsburg in še več drugih.
To bi bil torej v glavnem popis mojega dosedanjega življenja. V upanju, da mi Vsemogočni da uča-kati dan, ko bomo zopet stopili vi preljubljeni) domači slovenski kraj ter zagledal znane mi osebe, ostajam z vsem spoštovanjem Vam udani župljan Štefan Po-valej.	i , i i JiU-i^a
Rusi napadajo najraje v soboto in nedeljo.
Topničarski poddesetnik Andrej Kovačič iz Središča piše z bojišča v Karpatih dne 31. marca:
„Tukaj je vreme zelo nestanovitno. Sneg je po dolinah skoro popolnoma skopnel. Blata pa je toliko, da vse kar plava. Vendar nam je dobro. Nahajamo se blizu neke vasi., kjer lahko kupimo mleko in jajca, katera pražimo., da je veselje. Človek se mora tukaj privaditi vsem razmeram. Te čase bomo pomnili celo življenje, če nam ga kmalu ne skali ruska krogla. Na Cvetno nedeljo smo imeli hud boj. Po kratkem, a težkem boju smo premagali sovražnika in mu prizadjali velike izgube. Rusi imajo to posebnost, da napadajo raje v soboto in nedeljo."
Dne 5. aprila piše zopet: „Dobil sem karto in pismo! Pošta pride sem še precej hitro. Velikonočno nedeljo sem preživel v miru, kar nisem pričakoval. Sedaj imamo že lepo vreme. Solnce kar pripeka in prve cvetlice se že prikazujejo. Doma pa gotove že vse zeleni in cvete. Danes, ko Ti to pišem, gromijo zopet topovi. Vojska ne pozna praznika, Po dolgem času sem slišal danes tudi zvonenje, ki vabi vernike v cerkev. Gotovo ste brali v časnikih, da. se tu ni smelo prej zvoniti, ker so z zvone njem prebivalci izdajali sovražniku naše čete. Zato so tudi v začetku sovražniki tako napredovali, ker je bilo vse podkupljeno in izdano.
Najbolj občutim tukaj pomanjkanje časnikov. S temi bi si le včasih krajšal dolge ure in izvedel novice iz domovine. Tako pa ne vem o drugih dogodkih, kakor ravno, kar se tukaj godi. Kako pišejo? Ali bo skoraj skoraj prišel zaželjeni mir? Prosim Te, naroči moji materi, naj mi pošljejo par številk „Slov. Gospodarja", „Straže" in „Slovenca".
O svojih doživljajih Ti ne morem sedaj pisati. Nimam časa, ne papirja. Imam namreč precej zanimivih dogodkov, o katerih bom pisal o priložnosti. Znancev tukaj nimam, ker so sami gališki polki v tem kraju. S prebivalci se še precej razumem. Za sedaj z Bogom! Bog Vas živi vse! Pozdravi znance! Andrej."
Rusi sofbežali pred enim samim Slovencem
Davorin Ocvirk, ki služi kot konjenik na severnem bojišču, piše dne 27. marca, svoji', ženi v Veliki Reki pri St. Pavlu pri Preboldu:
Draga žena! Rad bi Ti večkrat pisal, pa, draga moja, tu so včasih strašni dnevi. Topovi grme, da se zemlja trese pod nami, šrapneli' bliskajo in spuščajo svoje pogubonosne oblake v zraku. Res, nam vojakom ni to noben strah več, ker streli pušk so nam godba in topovi se dobro strinjajo z donečim grmenjem v godbi na bas. Ako pa človek nekoliko premisli to grmenje, ga pa tudi pretrese do mozga.
Nekega jutra zgodaj (ob 5. uri) pride povelje, da mora naš Četovodja na patruljo s šestimi jezdeci, li katerim sem bil prištet tudi jaz. Hitro osedlamo konje ter odjezdimo pogledat in iskat, kje počiva sovražnik. Jutro je bilo megleno, da se ni videlo dalje kot 50 korakov. Tisto noč se je sovražnik umaknil na-zaj, a prav po malem. Se en prijatelj in jaz sva bila poslana 100 korakov naprej. Prišla sva do ruskih o-kopov, a videla nisva nič sumljivega. Krenila sva na levo ocl ceste. Sovražnik se je umikal na levo, a bližal se nam je na desni, hoteč nam priti' za hrbet ter
nas tako ujeti. Vrneva se nazaj do naše. patrulje, da naznaniva, kar sva videla. Getovodja pošlje hitro naznanilo glavni četi, mi pa se skupno pomaknemo bližje proti sovražniku.
Zopet jezdiva s prijateljem malo naprej, kar se nekaj zgane pred nama, „Stoj!" pravim tovarišu. „Patrulja kozakov je, močna kakih 20 do 25 mož, a midva sva še predaleč od naših." Kar se zasliši povelje ruske pehote: „Desno krilo svetlo!" to se pravi: „Desna patrulja stoj!" Takoj se je vSul dež krogel na na^ ju. Žvižgale so in se sipale kakor toča, a hvala Bogu je bilo vse prizadevanje Rusov zastonj, odnesla sva zdrave pete. V divjem begu sva se podala nazaj ter srečno prišla k naši čeiti. Moj vranec je dobro tekel. Obljubljal sem mu med tekom, če me srečno reši pred Rusi, mu privoščim dobro merico ovsa, kar sem tudi storil ia hvaležnosti do dobre živali,oe.
Naenkrat dobijo naši poveljniki naznanilo, cla se sovražnik na levi pomika za nami. Takoj smo ga napadli s tako silo, da smo ga pognali nazaj. Korajžno nam je pokazal pete. Pred nami stoji mesto, katero je bilo od nasprotne strani močno obkoljeno od sovražnikov. Dobim strogo povelje, paziti, če bi se sovražne čete po noči začele pomikati proti nam. Z enim mojim tovarišem sva imela službo v noči od 10. do 12. ure. Ker mi je bilo dolgčas, sem šel nekoliko dalje, kot mi je bilo zapovedano. Kar se mi približa neka pošast. Kaj bi neki bilo? Nihče, kot trije Rusi. Prijatelja poklicati mi je nemogoče, ker je sovražnik bližji kot on. Kaj storiti? Vržem se na trebuh in pazim z) napetim petelinom. Nič ni čakati, si mislim, naj bo po božji volji: Ti ali pa jaz. Dobro sem pomeril. En pok in še en in zvali se eden izmed Rusov na tla, drugi pa zbe-že daleč naprej. Tako sem z dvema streloma pregnal sovražnika. Rusi so morali bežati pred enim samim Slovencem. Drugo jutro smo s celo armado oblegali mesto.
Takih in enakih kratkočasnih prizorov nam ne manjka. Naznanjam Ti tudi, da smo se v teku 7 mescev znašli vsi štirje brati, da si vendar lahko naznanimo, kaj in kako se imamo, Sedaj odrinemo zopet naprej. Z Bogom, draga moja! Ako se ne vidimo, moli za me in dobro skrbi za moje male. Srčno Te pozdrar vlja Tvoj ljubeči mož Davorin.
Tudijna Karpatih ptičice pojejo.
Jožef Mulec, vrli Orel iz Hoč,, piše svojim starišem s severnega bojišča:
Z najlepšim pozdravom „Hvaljen bodi Jezus Kristus!", ki je tukaj v navadi, Vas pozdravim in Vam želim vse najboljšte.*
Hitro mine čas. Dne 27. marca je bilo že osem mescev, odkar sem se ločil od Vas. Veliko trpljenja in težav sem v tem času, odkar traja sedanja grozna vojska, prestal ali! vse sem udan v vdljjo božjo pretrpel, ker samo tedaj si zaslužimo nebesa, ako voljno prenašamo križe in težave, ki nam jih pošilja božja vsemogočnost, Vsak dan se priporočam v Marijino varstvo, da bi me ona varovala vsega hudega in me zopet pripeljala nazaj v domači kraj. Dobro se še spominjam, kako so me mati poškropili z blagoslovljeno vodo pri ločitvi in me izročili v božjo varstvo in sem tudi prepričan, da me to varuje, da sem še pri življenju. Upam tudi, da bodo molitve, ki jih pošiljajo domači pred prestol božji, uslišane. Nikoli še ni bilo slišati, da bi kateri Marijo prosil in bi ne bil uslišan. Prepričani smo, da bo Avstrija s slovenskim junaštvom in globoko vero v Boga, ki nas preveva, dosegla zmago. Ako pa je božja volja, da bom od tukaj poklican pred božji stol, bodi mi Bog usmiljen sodnik.
Sedaj imamo zelo lepo vreme; ravno dne 21. marca, torej začetek spomladi, je bil prvi lep dan in do sedaj je še zmiraj tako ostalo. Ptiči tudi v Karpatih pojejo in častijo Stvarnika. Tudi mi smo se pridno pripravljali na Velikonočne praznike in smo s čistim srcem hvalili in molili iz groba vstalega Zveli-čarja. Znanca iz domače ali sosednje župnije ni tukaj nobenega, a vendar smo si vsi vojaki najboljši prijatelji. V moji bližini so Fr. Kapi iz Žitnic v Slov. goricah, Ignac Kolšek in Janez Štor iz Prožina pri Celju, Valentin Breznik od Sv. Trojice v Slov. gor., Štefan Lončarič iz Ptujske gore in več drugih. Drug drugemu delamo kratek čas in se delimo z dobrotami, ki jih imamo tukaj, Malokedaj se kateri pritožuje čez težave, ki jih moramo pretrpeti. Slovenski fantje in možje smo trdni in čvrsti kot žrebelj, smo res junaki skoz in skoz. Ako pa dobi kateri kakšno reč, posebno cigarete, si po bratovsko razdelimo.
SI o venski j unakijpri f možn ar j i h
i	g:;, jaaaaa, j .'¡¿v-iljan
Jožef Drolc, ki služi pri avstrijskih težkih mo-žnarjih na francoskem bojišču, piše svojim starišem na Polzeli:
Kakor Vam znano, sem mnogo sveta prevozil, prehodil in prebojeval, pa sem še zmiraj zdrav in krepak slovenski fant. Bogu se imam zahvaliti za to srečo. V silovitem boju sem bil sedaj 14 dni zaporedoma. Zopet so krogle švigale nad našimi glavami kakor toča, letele so pa preko nas ali v stran. Sovražnik namreč ne meri dobro. Mi smo jim pa prizadjali z našimi velikani veliko škode. Več utrdb, trdnjav in mest smo že razbili do tal. Mi dosihmal, hvala Bo-
gu, nismo im»y« velikih izgub. Sporočam Vaan, kako nas je nekega večera sovražnik z granato pozdravil. Naš poveljnik je ukazal, naj pri našem slovitem velikanu-možnarju vse v red pospravimo. Rekel je: „Za danes je delo končano," Kar zaslišimo brenčati granato po zraku, in sicer ravno proti nam. Kam sedaj? Padem na obraz in tako store tudi drugi tovariši. To je bil pok! Dva metra od našega možnarja pade granata na zemljo, tako, da smo bili vsi pri' našem orjaku s prstjo pokriti. Za hip nisem vedel, kakjo je z menoj. Tudi moji tovariši so se nahajali v enakem položaju. Kmalu sem bil pokonci,, tako tudi vsi drugi. Ako bi Vi videli, kako prijazno smo se vsi spogledali in se nasmehnili! Bogu bodi hvala, vsi smo ostali nepoškodovani. Sedaj se nahajam v mestu D....., čisto pri morju, kar mi je jako ljubo. Imam lep razgled po morski planjavi. Ogledujem si parnike, ki krožijo po širni in od solnca bliskajoči se morski gladini. To je pogled in razvedrilo za nas slovenske vojake korenjake.
Sprejmite mnogo srčnih pozdravov iz daljne tujine. Priporočam se Vam v molitev. Bog in Marija bodita z nami! Vaš sin Jožef Drolc,
Krvava snežena odeja.
Sanitetni vojak Kari Pavlič, doma iz Št. Vida pri Planini, piše bogoslovskemu duhovniku č. g. Fr. Jazbinšeku:
Ves časj kar vojna traja, se nahajam pri1 infan-terijski zdravstveni postaji št, 28 in sem vedno zdrav, čeravno smo imeli velikanske marše in smo se morali udeležiti vseh vojnih štrapac. Našega moštva je že skoro polovico odposlanega v bolnišnice, tako, da smo dobili že novi maršbataljon iz Brna, sestoječ iz samih Moravcev; sedaj pa pravijo, da pride še eden iz Ljubljane, Naš g. stotnik Colarič je tudi že odšel v Ljubljano, kakor tudi narednik Vidamvas, Od vojakov letnika 1908 sva tukaj še samo dva; jaz in Jager. Kaj je vojna, to Ti ne bom pravil, ker kolikor toliko tudi sam veš. Vse grozote vojne Ti pa tudi ne smem opisati, ker drugače Te moje pismo nikoli ne dobi. Smrt ima posebno na ruski' strani grozno krvavo žetev. Na karpatskih hribih je sneg krvavo pobarvan, da se krvava barva na sneženih poljanah že od daleč vidi.
Gre nam sedaj precej dobro, imamo dobro me-nažo in kruha nam tudi ne manjka. Vina imamo vsak dan pol litra. Zadnje dni so se bili precej ljuti boji in to je bil vzrok, da smo i|meli mnogo dela z Rusi, namreč z ranjenimi. Sprejmi tisoč pozdravov iz bojnega polja! Kari Pavlič.
Slovenski dragonec hvali Boga za rešitev.
Dragonec Ivan Turnšek, doma iz Z a h o m c e v v župniji Vransko, piše dne 2. aprila svojim starišem s severnega bojišča:
Ne morem Vam popisati girozot, ki sem jih doživel leta 1914 in do danes, na kakšnih nevarnih pol tih sem potoval. Večkrat sem si že mislil: „Nikdar ne pridem odtod zdrav nazaj. En slučaj Vam hočem posebno razložiti: Mesca marca je bilo nekega lepega jasnega dne. Ruska artilerija je začela spuščati na nas granate. Prva pacle malo proč od vasi na polje, druga na cesto, tretja v veliko jablano in jo s koreninami vred izruje in raztrga. Stopil sem hitro za zidano hišico. Pred hišo stojim kakih 10 minut, pa že slišim sovražno kroglo žvižgati hujše in hujše. Padla je samo 7 korakov proč od mene. Udarila je v star, majhen hlev. V hlevčku so bili trije konji. Krogla je vse raztrgala in razgnala visoko na vse strani. Hvala Bogu in Mariji, meni se ni čisto nič zgodilo. Bog nam daj mir in zdravo vrnitev k starišem! Srčne pozdrave! Vaš Ivan.
Mnogi že počivajo ...
Piše Janez Goltnik od 87.pešpolka svojemu prijatelju Petru Kohlenbrand v Črni pri Prevaljah na Koroškem dne 12. aprila 1915:
Dragi prijatelj! Prav lepo se Vam zahvalim za velikonočno pisanko. Solze so mi stopile v oči samega veselja, ko ste bili tako dobri, da ste se spomnili na mene. Minulo je že osem mescev, od kar sem se ločil oa svojih ljubih domačih in ne vem, kdaj bo prišel tisti rešilni čas, da se bom smel vrniti zopet nazaj k svojim. Mislim, da bo že vse minilo. Nobena stvar ne trpi, večno na svetu. Minila je jesen, minila je zima, in nastopila je spomlad. Oh, letošnja spomlad nam ni prinesla nič veselja. Nič ni slišati, kdaj bo vse to minilo. Pa obupalo še ni moje srce in tudi ne bo, dokler ostane življenje v meni. Seveda mi je že marsikatera bridka ura bila, ko sem stal pred sovražnikom, pa On me je Čuval, ki je nad nami. On sam nam je poslal to kazen, ker smo bili že prevzetni. Oh, koliko mojih tovarišev že počiva v hladni zemlji! Ko smo se skupaj podali na nevarno pot proti sovražnikom, smo prepevali lepe slovenske pesmi, in zdaj počivajo v tuji zemlji. Bog jim daj večni mir in pokoj!
Bil sem že ranjen, a sem ozsdravel. Tukaj Vam pošiljam v spomin letošnje Velike noči svojo sliko, S pozdravom Vaš hvaležni Janez.
22. aprila 1915.
„SLOVENS KI fíO S P OD AR."
Stran 3.
Odmor v Karpatih.
Rusi nameravajo novo razvrstitev svojih čet. — Rusi si želijo večtedenski odmor v Karpatih. - V Bukovini artilerijski boji - Srbija bo zopet pričela. - Borba v zraku na Angleškem. Francoskem in Nemškem. — Moč italijanske armade. — Preganjanje katoličanov v Mehiki.
Maribor, 21. aprila.
Na celi bojni črti od Izhodne Prusije preko Ru-.sko-Poljskega, zahodne Galicije, Karpatov in Bukovi-ne ie mir. Le artilerija strelja v znamenje, da stoji na straži za svojo bojno črto. Tudi v Karpatih je odmor, ki1 bo po ruski sodbi trajal celo več tednov. Rusi hočejo ta odmor, kakor je razvideti iz listov naših sovražnikov, vporabiti za to, da se umaknejo na druge postojanke in da na novo razvrstijo svoje čete. Ta poročila iz tabora naših sovražnikov so najboljši dokaz, da je naš uspeh v Karpatih zelo velik in da so naše postojanke izborne. Ker smo pri Užoku, v jugoiz-hodni Galiciji in Bukovim prodrli precej visoko proti severu, se bojijo Rusi obkolitve. Tako so postale njihove postojanke pri Dukli in Lupkovu naenkrat manj vredne. Dokaz, da je naše vodstvo v Karpatih ¡zborno in dalekovidno. Čuditi pa moramo avstrijski javnosti, da vodjo karpatskih bojev ne zna prav ceniti.
Junak karpatskih bojev.
Velikansko gorsko borbo v Karpatih, kjer je bilo zbranega vsega vojaštva okoli 4 milijone, je vodil z veliko pridnostjo in nedosežnot duhovitostjo general Boroevič, ljubljenec svoega častni št va in vojaštva, Večmesečna borba je stavila nanj skoro nadčloveške zahteve, toda njegova nadarjenost in mirnost je vse premagala. Boroevičevi uspehi gotovo daleko presegajo Hindeuburgove uspehe, kar dokazujejo ruska poročila, ki naznanjajo odmor in umikanje. Ko so Rusi pregledali uspehe svojih bojev v Karpatih, so se odločili za odmor in umikanje. To je najlepši slavospev za generala Boroeviča in njegovo hrabro vojaštvo!
Ruski poraz na celi karpatski bojni črti.
Kljub velikanskim naporom se Rusom ni posrečilo predreti avstrijsko karpatsko bojno. črto. marveč so bili vsi ruski napadi krvavo odbiti, pri čemur je imel sovražnik tako velikanske izgube, kakoršnih ne pozna svetovna zgodovina.
Madžarski list „Az Est" piše o tem sledeče: D o g n a n o j e sedaj, dani bila v karpatski borbi poražena samo 8. ruska a t -, m a d a , marveč so bile poražene t u d i' vse druge ruske čete na celi bojni č r . t i. Tozadevni podatki nepristranskega, Časopisni in vojnih poročevalcev o neizmernih ruskih izgubah v karpatskih bojih se popolnoma krijejo s cenitvijo poveljnikov naših čet.
Inozemska poročila, ki so pravila, da je vsakdan odhajalo več sto, vozov napolnjenih z ruskimi ranjenci z bojišča, niso pret rana, Naša karpatslka armada je napadajoče rusko armado tako oslabila, da je obsojena na brezdelnost.
Dogna.no je tudi, da se je nahajalo v poraženi ruski armadi najboljše vojaštvo, po največ so bili sibirski polki, ki tvorijo na.4l)oIjSo napadalno silo ruske armade. Le na izhodni del karpatske bojne črte so poslali Rusi novince, katere so še komaj pred kratkim izvežbali in ki še niti uniform nso imel'. Moral so se bojevati v lastni obleki, le čepice in plašče jim ie dala vojaška uprava. Omenjena 8. ruska armada, ki se nahaja na ozemlju izhodno od Dukle. je imela glavno in najtežavnejšo nailogo: predreti avstrjsko bojno črto. Nič manj težavna ni bila naloga druge ruske armade: /usesti za vsako ceno prelaz Užck. Toda tudi ta nakana je Rusom izpodletela. in mi se nahajamo sedaj tako trdno v naših postojankah, kakor takrat, ko so jih Rusi najhujše napadali.
Ruska sodba o karpatskih bojih.
Ruski list „(do-; Moskvi" piše: Ob rekah Bobr. Narev in Njernen (ob Izhodni Prusiji) ni bilo v zad-
njem času večjih bojev. Nemci so izvanredno močno utrdili svoje postojanke. Isto so storile tudi ruske čete. Vršili so se le posamezni podzemeljski boji in pogoste praske patrulj. O kakih večjih vojnih podvzet-jih na tem ozemlju me bo moglo b ti v doglednem času nobenega gcvora, ker so s e d a j K a, r p a t i težišče te v e 1 i, k a n s k e b o r b e. Odločitev m ore pasti in bo tudi padla le v K a r-patih.
Glede končnega izida karpatske borbe sodi o-menjeni list: Le zeio težko lo Rusom mogoče prodreti na. Ogrsko. Zaveznici (Avstrija i i Nemčija) sta očividno svoje izborne železnice uporabili v ta namen, da sta zbrali v Karpatih velika sko število vojaštva.
V	vojaškem oziru važne cetsfce, ki vodijo v središče Ogrske, so avstrijske čete tako močno utrdile, da bi naskok na te utrdbe, ki so trdnjave v pravem pomenu besede, zahteval ogromnih žrtev.
Prav nobenega dvoma ni, da sta zbrali zaveznici v o/,adju še tudi močne rezerve in da bi. Rusija popolnoma izkrvavela, ako bi jih naskakovala. Ce torej vojni položaj dobro presojamo, moramo priti do prepričanja, da bi bilo menda le bolje, če bi se težišče vojnih podvzetij tako spremenilo, da bi se opirala ruska vojna pod vzeti a na trdnjavski pas. Zdi se, da lokavo k a r p a t s| k o ozemlje nemara., da bi prišla dejanska napadalna sila ruskega o r o e¡ j a do svoje velja-v e. Umikanje iz vojnih ozirov ni nobeden poraz, marveč le predpriprava za končnil uspeh. — Tudi iz drugih ruskih poročil je posneti, da, Rus' mislijo na umikanje svojih čet iz Karpatov, ker so bili "boj", za n'e preveč krvavi in ker nimajo nobenega upanja, da bi v bodoče bilo za nje boljše, pač pa nasprot o.
Nova razvrstitev ruskih čet?
Niaši uspehi v Karpatih so očividno večji, kakor so nam to znali povedati naši vojni poročevalci. Kajti iz ruskih, francoskih in angleških listov posnamemo sedaj, da. R:usi nameravajo v Karpatih na novo razvrstiti svoje čete. To se pravi, da si bo.lo poiskali nove postojanke in sicer, ker naprej n'so mogli, gotovo bolj zadaj, kot sedaj.	prod ranje v Bukov-in i. jugoizliodni Galiciji in severno od Užoka je povzroči-o nevarnost njihove čete pri Dukl'< in sploh za celo karpatsko fronto, ker ni izključena možnost, da jo oV amemo. „Borsenzeitung" pravi, da je nova razvrst -tev ruskih čet potrebna, da se izognejo preteči obkolit v i od strani -avstrijskih, čet. Celo levo rusko krilo je v nevarnosti.. Francoski listi pa prinašajo brzojavna poročila, da se je moralo rusko |»rodi-ranje ustaviti. Na več točkah s j ruske čete celo priseljene, da se iz vojnih ozirov umaknejo v druge postojanke.
Večtedenski odmor v Karpatih.
Angleški list „Evening News" poroča iz Lo ido ta: Ruski generalni štab je prepričanja, da v Karpatih več tednov ne bo boja. Ker sle tali sneg. so ceste in pota docela nerabne. „Riuskij Invalid" pa piše, da se odločilna bitka ne bo vršila v Karpatih, ampak ,a severu.
Razočarani Rusi.
Iz Retrograda se poroča, da je potek karpatskih !>oiev Ruse zelo razočaral, zlasti zaradi tega. ker so stavili po padcu trdnjave Przemysl v svoja vojna pod-vzetja veliko upanja in so ra,čunali s tem, da se jim i>o posrečilo predreti avstrijsko karpatsko bojno črto.
V	petrograjskih krogih se smatra rusko napadalno prodiranje v Karpatih za izjalovljeno. Ruski listi pišejo sedaj, v enomer, da so zaveznice (Anglija, Francija in Rusija) soremen le svoje napadalne načrte. Ta pisava ruskih listov ima očividno namen, odvrniti pozornost ruske javnosti od ruskih neuspehov v ':arpa,tških bojih.
V Bukovini.
Iz Cer ovir se z dne 20. aprila poroča: Naloga ■ a,šili čet med Prutom in Dnjestrom je le. da vznemirjamo sovražnika. Zato so na dnevnem redu artilerijski boji.
V zahodni Galiciji.
Jz Krakova se poroča: Po padcu Przemysla se e splošno sodi'lol da bodo Rusi vrgli svojo armado, ki je oblegala Przemysl, v zahodno Galicijo v ozem-He rek Biala in Dunr-lec h naše armadno vodstvo se e za to možnost nrav m o pripravilo ter je naše tamkaj se naha'a;'č;> že t k dobro zavarovale posto-
janke še bolj utrdilo. Toda kmalu se je pokazalo, da obračajo Rusi vso svojo pozornost na karpatske boje. V zahodnem delu Galicije so se vršili v zadnjih tednih le neznatni ruski napadi. Ije ob reki Dunajec so Rusi napravili v zadnjem času večje ponočne sunke, ki so bili vselej krvavo odbiti. Mesto T a r n o v leži izhodno od Krakova ob desnem bregu reke Dunajec), kjer so imeli Rusi nakopičene velike zaloge vojaških potrebščin, so Rusi že pred nekaj č a s o m z a p u s t i -l i.
Ruski vrhovni poveljnik obolel.
Zadnji čas krožijo po časopisju vesti, da je vrhovni poveljnik ruske armade, veliki knez Nikolaj Nikolajevič nevarno obolel. Poročila pa se ne vjemajo popolnoma. Nekateri listi so poročali, da je veliki knez obolel na jetrih, drugi zopet pišejo, da ima raka v želodcu, tretji, da je radi silnega telesnega in duševnega napora tako izmučen, da bo moral za nekaj časa odložiti vrhovno poveljstvo. V javnosti pa krožijo tudi vesti, da je bil Nikolaji Nikolajevič napaden in da odtod izvira njegova bolezen. Po izgubljeni zimski mazurski bitki je bil baje višji poveljnik ruske armade general Sievers' pozvan k velikemu knezu Nikolaju, da. se opraviči, pri čemur se je veliki knez tako daleč spozabil, da je pr lož 1 generalu več zaušnic. General Sievers je hitro potegnil svoj samokres in in večkrat ustrelil na ruskega kneza ter ga težko radi v spodnji život. Nato se je Sievers pred očmi ve-ikega kneza ustrelil. Poskušali so to zadevo prikriti. Oh pokopu generala Sieversa je pa to prišlo v jav^-nost. — Vseka,ko pa bo nekaj resnice na poročilih o bolezni velikega kneza., ker so brzojavno pozvali k njemu, kakor poročajo listi nepristranskih držav, več orvovr.-fuh petrograjskih in pariških zdravnikov. Ni-i olajevič je baje močne narave in je še pred tednom
dni obiskal zasedeni mesti Lvov in Przemysl. —
Srbija bo zopet pričela.
Italijanski list „Giornale d"Italia" napoveduje za bližnji čas nova vojaška pocl vzet j a trosporazuma. proti Avstriji, To je pričakovati iz več vzrokov. Iz-prevideli so. da nemške fronte v Belgiii tudi z znatnimi slami ni mogoče prodreti. Nasproti so pa zavez-iki spoznali, da edino sredstvo, da se izsili odločitev. obstoji v tem. da se Nemčijo in Avstrijo prime na drugi točki. Zavezniki se bodo v Belgiji omejili na o-nbrambo. nasproSno pa vrgli francoske in angleške ete skozi Crnogoro in Srbijo na avstrijsko mejo in od tam razvili novo prodiranje, ki mora privesti do tega, da se poda ruskemu zavezniku roka. Istočasno bodo tndi začeli novo podvzetje na morju. Mi pa mislimo, da se da na ta lahki način pač prevažati angleške, in rancoske čete v Srbijo pač na papirju, ne pa v res. iicL Vse se nam zdi le pobožna žeija italijanskega l'sta'.
Borba v zraku.
Med Nemci, Angleži in Francozi se ne vrši borba samo na suhem in na morju, ampak tudi v zraku. Dne 15. in 16. aprila so nenadoma pripluli nad južno-izhodno angleško obal nemški zrakoplove! in so me-t ili bombe na angleške vasi in mesta, V Greemvichu je bilo ubitih 5, težko ranjenih pa 8 oseb, Angležev se je polotil velik strah. Nemški letalci so metali bombe tudi na francoski mesti Calais in Amiens, kjer je !>iio ubitih 11 oseb. Skoro istočasno pa so angleški in francoski letalci pripluli nad nemško ozemlje in so vrgli več bomb na železniški kollodvor v Haitingenu na Badlenskem. na mesto Friburg in na smodnišnico v Rotweilu. Bombe so ubile 16 oseb, težko ranjenih pa jo 21. Francoski zrakoplovec je vrgel dne 17. aprila več bomb tudi na nemški glavni stan v mestu Mezie-res, a, ni napravil nobene posebne škode.
Zopetni napad v Dardanelah.
Iz Aten, glavnega mesta Grčije, se poroča: An. gleško-francosko vojno brodovje je pretečeno soboto ta nedeljo dne 18. in 19. aprila vnovič, napadlo Darda^ rele. Obstreljevanje je trajalo po več ur na dan. Tur-lce bater je so odgovarjale na, ogenj vojnih ladij, nakar se je augleško-francosko vojno brodovje umaknilo, Obstreljevanje ni povzročilo na dardanelskih u-trdbah nobene vidne škode.
Ogrski državni zbor.
%	Ogrska zbornica je bila za dan 19. t. m. skli-
cana na drugo zasedanje, odkar traja vojska, Že dolgo, predno je bila seja, otvorjena, je biloopaziti živah.
o gibanje v zbornici, kajti mnogi poslanci, ki se nahajajo na, bojišču in ki so dobili1 dopust, d>i se morejo
udeležiti seje, so pripovedovali razne dogodke, ki so jih doživeli na bojiščih* 84 članov zbornice se je udeležilo seje v najraznovrStneijših vojaških uniformah, kar je dalo celi zbornici slikovit vojaški značaj. Videl si častnike, podčastnike in prostake v raznih voiaš-kih uniformah. Tako n. pr. je prišel poslanec Žiga \iorvay v uniformi enoletnega, prostovoljca nekega
buzarskega polka, hrvaški poslanec dr. Rožič v uniformi navadnega črnovojnika, zbornični predsednik dr. Beothy v uniformi ulanskega ritmojstra in posla-i ec L. Horvath v uniformi topničarskega podčastnika. Okrog vseh poslancev, ki so prišli z bojišč, so se zbirali njihovi tovariši, katerim so pripovedovali razno svoje doživljaje na bojišču. Na, obrazili vseh vojakov-
■
Stran 4.
„SLOVENSKI GOSPODA R."
22. aprila 1915.
poslancev se je čitalo trdno zaupanje, da bo končna zmaga v tej velikanski borbi na naši strani. Od poslancev so manjkali dr. Dahintten, ki je padej na bojišču, poslanec dr. Desy, o katerem se ne ve, ali je padel, ali se pa nahaja v ujetništvu, poslanec Zalan,. ki se je nahajal v Przemyslu in je sedaj v ruskem ujetništvu, poslanec Zlinski ki se nahaja v francoskem ujetništvu, ter nr.nister za HrvaŠko, grof Pejacevič, ki se nahaja istotako v francoskem ujetništvu. Vse galerije so bile natlačeno polne občinstva. Sejo je otvoril predsednik dr, Beotny, Seje so se razven hrvaškega ministra Pejaoeviča udeležili vsi ministri, med njimi tudi minister baron Hazai, ki je odlikovan cwl nemškega cesarja z železnim zaslužnim križcem. Prva seja se je omejila, samo na to, da se je armadi izrekla za njeno ve ikansko naporno delo zahvala in zaupanje.
Italijanska armada.
O italijanski vojni sili je te dni v berolinskem vojaškem listu pisal stotnik dr, Graevenitz, dober poznavalec italijanske armade, tako-le: Italijanska armada se je v zadnjih čas h znatno ojačila.. Prva linija vojske, ki danes stoji pod zastavami, šteje 12 ar-madnih zborov in 3 divizije konjenice v skupnem številu 000.000 mož. Drugi poklic obsega 12 divizij v skupnem številu do 250.000 mož. Potem je pa na razpolago še domobranstvo, ki šteje 450 t soč mož. V zadnjem času je bilo poklicanih pod orožje okrog 7000 rezervnih častnikov. Enako hitro, kakor pri pehoti, je Italija nadaljevala tudi ojačenje poljskega topništva. Danes ima italijanski armadni zbor 26 baterij, dočim jih je imel pred vojno samo po 10. Istočasno je bilo pomnoženo tudi težko in gorsko topništvo. Svoja izvajanja zaključuje nemški stotnik z besedami: „Italija se je v minulih osmih mescih povzdignila do ozira vj dne višine vojne pripravljenosti. S tem dokazuje, da hoče varovati svobodo svojega odločevanja in tudi izrekati svoj odločujoči glas ali v današnjem velikem boju narodov, ali pa morda pozneje pri posvetu narodov. ko bo ta vojna končana."
Važno odkritje.
Sovražniki Avstrije se že od začetka sedanje vojske neprestano trudno, da bi Romunijo pridobili za vojsko zoper nas. Vedno se slišijo glasovi, da roma. kak angleški, francoski' ali ruski general ali politik skozi Rumu n i jo in se „mimogrede" oglasi pri ru. munski vladi. Namen teh potovanj je jasen. Nahujs-kati hočejo Rumunijo zoper Avstrijo, da bi z orožjem planila po nas. Romunija pa je Sedaj ponudbe sovražnikov odbila.
Berolinski list „Vossische Zeitung" priobčuje v tej zadevi iz spisov bivšegei grškega ministrskega predsednika Venizelosa sledeče zanimivosti: Ko jeVe-nizelos dne 17. januarja predložil grškemu kralju, naj odstopi Grška del zasedenega maoedomskega. o-zemlja Bolgariji, je Romunija že odgovorila, da noče skupno z Grčijo se vmešavati v vojsko v prilog Srbije. Ravno tisti čas so se Anglija, Francija in Rusija najbolj trudile naščuvati Rumunijo zoper Avstrijo. Iz Venizelosovih spiso\ , ki se sedaj objavljajo, pa je jasno razvidno in uradno dognano, da je Romunija naravnost odklonila poseben angleški načrt, po katerem bi se na Balkanu sestavila državna zveza zoper Avstrijo in Nemčijo. Iz tega se sme vsaj s precejšno, četudi ne z vso opravičenostjo sklepati,- kako stališče bo Romunija, za katero se evropske velesile močno pulijo, tudi v bodoče zavzemala. fOdpoved Rumunije je naredila, prvo črto čez umetni načrt naših sovražnikov, da bi se vsi narodi od najjužnejšega konca Grčije do reke Prut mobilizirali za Rusijo proti Avstriji.
Japan, Kitaj in Amerika.
Japonsko-kitajski spor je še vedno nerešen. Kakor znano, je Japonska stavila Kitajski rok za odgovor na njene' pogoje do 15. aprila. !Ta rok je že potekel, a javnost še ni zvedela kaj natančnega, kako so Kitajci in Japonci barantali. Značilno pa je, kako u-logo igra Severna Amerika v sedanjem svetovnem sporu. Na eni strani podpira na tihem Anglijo, Francijo in Rusijo zoper Avstrijo in Nemčijo, na drugi strani pa so se Kitajci zaman zanašali na njeno pomoč, Listi namreč poročajo, da je Amerika te dni namignila Kitajski, naj skuša ugoditi japonskim zahtevam. Iz tega je razvidno, da Severna Amerika ali nima dovolj moči, da bi stopila na stran Kitajske, ali pa je svoje naziranje spremenila in Japoncem ne bo nasprotovala, — Japonci so se zadnji čas utaborib tudi v Mehiki. V zalivu Turtul v Kaliforniji na mehi-kanskih tleh so izkrcali 4000 vojakov. Pravijo, da So to storili radi tega, ker je japonska vojna ladja ,„Asa-ma" obtičala v Turtulu na sipinah in jo je treba, čuvati. Japonci so poslali v Turtul še pet drugih vojnih ladij. Novejša poročila pravijo, da nameravajo Japonci napraviti v Turtulu opirališče za svoje vojno bro-dovje. Rusija se je seda; tudi začela vmešavati v ki-tajsko-ja.ponski spor in je sporazumno z Japonsko zasedla. kitajsko mesto Kašgar.
Preganjanje katoličanov v Mehiki.
Odkar je padel mehiikanski predsednik Huerta, ki je po umoru Maderosa začetkom leta, 1913 postal mehikanski predsednik in vedno odkrito izpovedal, da
je zvest katoličan, je za. katoliško cerkev napočila do-ja krutih preganjanj. Katoliški državljani se morajo zopet skr.vati po katakombah in njihove duhovne v š-je pastirje mečejo valovi revolucije sem in tja. Vstaš-ki generali Karranza, Villa in Zagata, zlasti pa pr-, a dva, so si postavili kot glavno nalogo to, da popolnoma iztrebijo katoliško cerkev v Mehiki. To nalo-o izvršujejo na najbolj surov način. Cerkve ropajo, duhovnike morijo in izganjajo. V bolnišnici v Guade-oupu so revolucionarji umorili ne samo duhovnike, .mpak tud veliko ranjencev in bolnikov, V mestu Mehiki general Villa s svojimi častniki, i'a vojaki po dekliških zavodih uganjal najnesramnejše razuzdanosti. Gerk\e je dal izpremeniti v konjske hleve iji ple-; šča. Nesramneži so se oblekli v duhovniška oblači-a in se dali ¡fotografirati z javnimi viačugami ob stra-i. SI ke so pa nato razširjali kot dokaz za pokvarje-ost katol ške duhovščine.
Vprašanja in odgovori.
Skrb za invalide. Vprašanje: Naš fant je zgubil v vojski roko. Kaj naj storimo? Odgovor: Kakor hitro bo fant od vojaštva odpuščen, mu gre državna podpora za invalide, V tem oziru se je treba aviti pri okrajnem glavarstvu, ako bi preskrba ne prišla. Da se iantu preskrbi brezhibna, prvorazredna umetna roka, <v to svrho se obrnite s prošnjo na deželno komisijo za ranjene vojake v Gradcu, in sicer vložite prošnjo potom slov. dež. odbornika dr, Ver-: tovšeka. Ako fanta ne morete več uporabljati doma, pros te v isti prošnji, naj se mu blagovoli preskrbe t: primerna služba in naj se ga za to službo da izučiti, Cim prej vložite prošnjo za primerno službo, tembolj verjetno je, da jo dobi.
V i n i č a r j i in podpora za njih d r u-2 i ne. Vprašanje: Sem viničar in sem že od začetka mobilizacije pri vojaštvu. Imata ženo in 5 nepreskrbljenih otrok. Žena je dobivala skraja podporo, sedaj je podpora naenkrat izostala. Kaj naj storim? Odgovor: Vaša družina mora dobiti podporo. Naj žena takoj vloži potom občine novo prošnjo na okrajno gla-\ arstvo.
Šolski otroci in poljsko delo.Vprašanje: Pri nas š,e ni prenehala, šola, čeravno bi sedaj že otroke potrebovali. Kaj naj storimo? 'Odgovor: Krajni šolski svet naj vloži prošnjo na okrajni šolski svet, da cela, šola ali vsaj višji razredi prenehajo s šolskim poukom. Sicer pa, ako potrebujete šolske otroke za primerna gospodarsva dela doma, se vsled zamude ne bodo kaznovali.
Plačevanje davkov se odloži*Vprašanje: Moj mož je pri vojakih. Podpore ne dobim, ker imam precej veliko posestvo, toda sedaj nimam nobenih dohodkov, da bi plačala davke v spomladanskem in poletnem roku. Kaj mi je storiti? Odgovlor: Naredite takoj prošnjo na. c. kr, okrajno glavarstvo (davčni oddelek), da se vam dovoli, ker je mož pri vojakih, plačati letošnje davke še le v jeseni (n. pr. 1. oktobra ali 1. novembra), in da se vam ne zaračunajo zamudne obresti.
Za okrajno glavarstvo Maribor.
Oblastveni odkup žita.
Z odlokom z dne 18. aprila t. iL je naznanilo mariborsko okrajno glavarstvo občinam, da bo po občinah odkupilo ono žito, ki se je izikazalo za dobo do 31, avg. t. 1. odvišno pri popisovanju žita in moke v okraju. Žito bo morala občina z vozovi, ki jih sme od posestnikov oblastveno zahtevati, zapeljati k mlinu, ki bo občini imenovan. Ti mlini sa dosedaj Ehrlich v Kaniži, Sicherbaum v Mariboru, Böhm v Framu in Grundner v Polj č an ah, Meterski cent pšenice bo plačal mlin po 44 K, rži po 34 K, ječmena 33 K, koruze 30 K i,n sicer takoj, ko se pripelje in odda žito mlinu. Mlini bodo odkupljeno in zmleto žito spravili v skladišča, iz katerih se bo dobivala moka samo za okraj Maribor. In sicer bodo morali občinski uradi za one družine in ljudi, ki nimajo potrebne zaloge moke in žita, kupiti moko pri enem izmed zgoraj imenovanih
mlinov in sicer po 56 K za meterski stot.
* *
*
Naj nam bo dovoljeno k temu glavarstvenemu odloku, ki posega, globoko v gospodarsko-družabno življenje našega ljudstva, dodati te-le želje in misli:
1.	Predno se začne oblastveno odkupovati ž to po okraju, bi bilo vendar dobro, še enkrat poskusiti, ali se ne da potrebna množina moke dobiti zunaj o-I raja, n. pr. koruzna moka iz Ogrske. Na vsak način ■-e naj ne začne rekviriraii prej, nego se pokaže potreba, kajti ogniti se je treba vsakega nepotrebnega vznemirjenja ljudstva. Občine okoli Maribora, v katerih se je javilo pomanjkanje, se naj, kakor drugod, priklopijo k Mariboru, ker spadajo v njegovo gospodarsko okrožje. Te občine bi po našem mnenju bile: Studenci, Pobrž, Tezna, Radvanje, Razvanje, Lajterš, berg, KrČevina, Sv. Peter, Dragučova, Rošpali, Kamilica.
2.	Pri rekviriranju (oblastvenem odkupu) se naj ne postopa ozkosrčio, ampak se naj zadostno ozira na delavske moči (tudi take, ki niso stalno pri hiši), na dvojno seme in na potrebe pri živinoreji. Ako se delavske moči ne vpoštevajo, bodo kmetje morali vsak teden z vozom tudi po 4 do 6 ur daleč po moko za delavce, kar bo pomenjalo tudi veliko zamudo pri obdelovanju zemlje. Vrhutega je itak v cesarskem ukazu
z dne 21. febr. določeno, da se morajo upoštevati delavske moči. Saj se je sedaj celo za Gradec določilo, da so določene množine kruha in moke premajhne in so se dovolile dopolnilne karte. Ttembolj je treba, kakor smo že večkrat izvajal», za kmečko ljudstvo večjih količin moke in kruha.
3.	Pri mliniih, katerim se dostavlja odkupljeno ž to in pri katerih se bo dobivala potem moka za okraj, naj se ugotovi, da bo samo moka iz odkupljenega žita. za okraj na razpolago, ne pa druga moka, n. pr. mešana s fižolom ali rižem ali krompirjem itd. Moka iz odkupljenega žita je samo za okraj na razpolago. V veliko pomirjenje bi služilo, ako bi glavarstvo to javno\ in uradno zatrdilo.
4.	Naj se naredi več skladišč moke, ne samo pri omenjenih mlinih, da se oddaljenim občinam prikrajša pot in zmanjša zamuda. Tako bi n. pr. ljudje iz Tinja komaj obhodili en dan pot h Grundnerju v Polj-čane. Za begunce se naj, kakor vi clrugili slovensko-
tajerskih krajih, dobiva živež od drugod.
* *
*
Našemu ljudstvu v okraju pa svetujemo kot njegovi prijatelji: Ravnajte se po oblastvenih odlokih. Ako se pa vam zdi v njih kaj trdega ali neprilične-ga, se ne ustavljajte, ampak naj občina naredi ulojo na glavarstvo, ki sie bo gotovo oziralo na natančno določene pravične želje, ali pa se obrnite na naše poslance, ki boclo vsikdar drage volje v vašem smislu posredovali.
Že sedaj nam javlja mariborsko okrajno glavarstvo. da ne bo odkupilo vsega odvišnega. žita, ampak samo približno polovico odvišnega žita. To naj služi v pomirjenje našim ljudem.
Dobava moke za okraj je mišljena tako: Ako ti zmanjka moke, pojdi k občinskemu uradu, kjer boš dobil nakaznico, s katero lahko pri mlinu v, nakazni-(i določenem kupiš potrebno moko.
Podpore in preskrba.
Podpore za družine vpoklicanih. Vedno bolj se širi število onih, ki vladajo prošnje za podporo, ker so domači oblekli vojaško suknjo. Nekateri, ki so bili odbiti, vlagajo prošnje ponovno. Pošel jim je živež, ali pa je treba denarja, za najete delavoe, in je tedaj nastopila nevarnost zan preživljanje družine. Te podpore so v sedanjih hudih časih velika tolažba. Vlada gre ljudstvu na roke in zakona o podporah ne razlaga prestrogo. Tako smejo po novi razlagi dobiti nodporo tudi očem in mačeha ter otroci, katere je vpo-klicanec priženil. Nadalje ima(jo pravico do podpore družine onih, ki so bili svoj čas prestavljeni v nadomestno rezervo, pa so jili potem pritegnili v aktivno službovanje in pa. tistih, ki sa bili 1. 1014 asentirani, pa predčasno vpoklicani, potem tisti, ki so dobili odlog nastopa prezenčne Službe čez čas, ko bi bili morali vstopiti v bojno Črto in slednjič tudi rodbine prostovoljcev.
Preskrba vojaških vdov in sirot. Tzšla. je na-redba o prispevkih za preskrbo vdov in sirot gaži-stov in moštva stalne armade (vojne mornarice), deželne brambe in črne vojske, ki so ali pred sovražnikom padli ali pa umrli na ranah vsled vojnih naporov. Vdove po častnikih in gažistih s častniško stopnjo bodo dobile pokojnino z doklado vred po razredih 12) od 1.050 do 8.100 Iv. Siirota bo dobivala, če je brez očeta, vzgojevalni prispevek po razredih od 525 do 4050 K. Dobivale bodo nadalje vdove po ijnfanteri-slu letnih 108 K, po frajtarju 144 K, po korporalu 180 K. po četovodji 210 K, po podčastniku (270 do 300 K n po kadetu 450 K. Ce so vdove popolnoma dela nezmožne. dobe še letni prispevek 96 K. Za vsakega ne-',,reskrli'pnega otroka dobe pri fantih do 10. leta in uri deklet h do 14. leta po 48 K. Za vsako nepreskrbljeno siroto ie določenih po 72 K.
Važno za invalide. 'Superarb'triran'm vojakom. ker so invalidi vsled ran. dobljenih ra bojnem polju, se izplačuje na leto invalidne pokojnine 72 K ;n pavšal vsled ra :e 192 K na leto. Prošnje ie vlagati na „Militarinvalidenbaus" na Dunaju,
Vrednost dobitkov loterije „Slovenske Straže" 20.000 K Naberite tndi pri svojih znancih denar za srečke in pošljite takoj lenar z naročilom „Slovenski Straži" v Ljubljano!
Hazfie novice»
* Vsem cenjenim naročnikom, ki nam dolgujejo Se kaj naročnine za naš list, bomo prihodnji teden napravili na ovitke r u-deče križe, da jih opozorimo na plačilo, potem pa bomo list brezpogojno ustavili. Kdor misli, da se mu je zgodila kaka krivica, naj nam to naznani po dopisnici, kjer naj natančno pove, kdaj in koliko je zadnjikrat plačal, da se stvar preišče in pomota odpravi. — „Slovenski Gospodar" stane na leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naslov: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja", Maribor.
* Prejšnji papež Pij X. in sedanja vojna. „E
cho de Paris" prijavlja, kakor čitamo v listih iz Nemčije, zanimive članke o pokojnem papežu in njegovem državnem tajniku. V člankih je povedano, da sta Pij X. in kardinal Merry del Val bila že več let prepričana, da pride do vojne. Ze 1. 1912 in 1913 je papež Pij X. skoraj vselej, kadar je bil kardinal Merry del
22,-&prila 1915.
„S L O V E N S K I G O S I» O D A II."
Stran 5.
Val pri iijem, začel govoriti z besedami: „¡Svdtovua vojska .je neizogibna". Dost.krat je papež tudi rekel: „Leta 1914 se oo začela najhujša vojna, kar jih je s\et kdaj videl". Tudi med poročanjem kardinala Me-rryja je včasih papež naenkrat zakiical: „To nima nobenega pomena s tem, kar nam prinese leto 1914." To papeževo uaziranje .je pač izviralo iz dobrih poročil, ki so mu jih pošiljali njegovi uiplomatični zastop-niki .h urugi zaupniki.
Papežev blagoslov na bojni črti. Sv. Oče je določil, da smejo vojaški duhovniki na bojišču vojakom podeliti papežev blagoslov s popolnim odpustkom.
Vojastu škof Eiuerih Bjelik se je v pondeljek dne 19. aprila pripeljal v Gradec, kjer je v spremstvu graških vojaških duhovnikov- nadziral oskrbovanje ranjenih in bolnih vojakov v vojaškili bolnišnicah. Včeraj, v sredo, dne 21. aprila se je pripeljal v Maribor, kjer je včeraj in danes obiskal višjo vojaško realko in bolnišnice, iz Maribora se je odpeljal v Ljubljano.
Divizijski župnik č. g. Hubert Itant,, ki je bil
že od začetka vojske na severnem bojišču in dal tam mnogim težko-ranjenim slovenskim vojakom zadnja to-taž ia, je obolel in se je vrnii z bojišča na 14dnevni dopust, tla okreva in ši utrdi zdravje.
Duhovniška vest. C. g. Alojzij Cižek, mestni župnik v Slovenjgradcu, vojni kurat v rezervi, je v-poklican v aktivno službo na bojišče.
*	Birmau na smrtni postelji. V dunajski bolnišnici usmiljenih bratov jo pomožni škof dr. Jožef Pflu-ger dne 17. aprila podelil natakarju Robertu Goger, ki leži na smrtni postelji, zakrament sv. birme. Bolnik je bil dolgo let natakar na Angleškem in na Irskem in se je lansko leto bolan vrnil v domovino, Goger je jokal od veselja, ko mu je škof podelil zakrament sv, birme in ga tolažil.
Vojna procesija na Dunaju. Kakor se z Dunaja poroča, so imeli v nedeljo na Dunaju procesijo v stolnico sv. Štefana, kjer je kardinal nadškof dr. Pilil opravil papeževo molitev za mir. V procesiji je bilo 30.000 žensk in 10.00*0 moških. Na tisoče in tisoče občinstva pa je delalo špalir in molilo,
*	Bolgarski car zopet sprejet v katoliško Cerkev. List reških o o* kapucinov „II Quarnero" poroča: Od bogoslovoev-kapucinov v Sofiji smo prejeli sledečo vest: Na Veliko nedeljo je prejel sv. obhajilo sam bolgarski car z veliko pobožnostjo, Zopet je spravljen s cerkvijo. Temu svetemu dejanju sta prisostvovala dva kapuci n a,. Bolgarski car je bil izobčen iz Cerkve, ko je njegov sin prestopil k pravoslavju. Sedaj ga je papež Benedikt XV, zopet sprejel v krilo sv. Cerkve, tako, da je mogel car pre,,eti sv. zakramente. Odgovornost za to vest prepuščamo zgoraj imenovanemu listu.
*	„Ilustrirani Glasnik" št. 34 prinaša med drugim slike naših slovensko-štajerskili junakov: Janeza Rantaša in Rudolfa Perko od Kapele pri Radgoni, Franca in Andreja Leskošek iz Buč pri Kozjem. Vsi štirje so darovali na bojišču svoje mlado življenje za domovino. — „Ilustrirani Glasnik" se naroča v „Katoliški Tiskarni" v Ljubljani in stane za celo leto o-sem kron.
Kupujte srečke Slovenske Straže! Skrajni čas je, da se po vseh slovenskih krajih razvije najživah-nejše kupovanje srečk Slovenske Straže v Ljubljani. Žrebanje je že maja mesca. Ker velja srečka samo 1 K, naj bi v vsalkem kraju plemeniti možje takoj opozarjali ljudstvo na namen tega podjetja Slov. Straže, ki bo čisti dobiček dala v korist ubogim otrokom, sirotam in vdovam padlih vojakov in invalidom. Treba je hitrega dela, da bo uspeh Časten za nas vse! — Kdor si naroči srečko po pošti v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru, naj priloži za pošiljatev 20 vin. v znamkah.
*	Glas ujetega przemjslskega častnika. Rezervni poročnik Ciril Sadu, sin nadučitelja Fortunata Sadu v Št. Ilju v Slov. goricah, je bil ob padcu Pr-zemysla med avstrijsko posadko. Dne 18. t. m. je njegov brat dobil iz mesta Riarzi v Rusiji dopisnico, na kateri mu ujet brat poroča, da je zdrav in da se u-jetniki vozujo že osem dni od Kieva dalje v Rusijo. Častnikom so Rusi dovolili, da smejo nositi sablje.
*	Odlikovan Savinjčan. Ivan Slander, rezervni korporal, doma iz Gomilskegaj, piše dne 5. aprila č. g. župniku Ivanu Grobelšek iz Tropave v Sleziji, kier se zdravi v bolnišnici: Velečastiti g. župnik! Pred par dnevi sem prišel z bojnega polja semkaj v bolnišnico ratli ozebljenili nog, ki me precej bolijo. Upam pa. da bo že bolje. Pred Stirnajstimi dnevi sem dobil .srebrno kolajno za hrabrost in vlečem na njo mesečno do smrti 7 K 50 v., Iztrgali smo sovražniku več strojnih pušk med hudim ognjem in smo mnogo Rusov pobili, nekaj pa ujeli; bili so sami Cerkezi. Jaz sem imel srečo. Dobil sem dve krogli v moj krušnjak, raztrgali1 sta mi shmo dve mesni konzervi, druge nesreče pa ni bilo. V Karpatih je hud mraz in velik sneg; zadnje dni s'o bili hudi boji. Upam. tla bo mogoče vreči Ruse nazaj iz Galicije. Kadar bom zdrav,, pridem mogoče v Celje. Vas prisrčno pozdravlja, kakor tudi g. nadučitelja Vaš Ivan.
*	Pet sinov v vojski. ¡Od Sv, Frančiška Ksave-rija se nam piše: Janez Ugošek ima v vojski pet sinov, katerih slike bo prinesel „Ilustrirani Glasnik". Najstarejša Franc in Janez sta ob izbruhu vojske morala pod orožje ter sta bila prideljena k. Črnovojniš-kemu maršbataljonu Št. 14. Dne 8. decembra 1914 sta se odpeljala v Galicijo, Janez sporoča, da sta, bila dne 20, decembra oba brata od moskalov ujeta. Janez
se nanaja v Promz nu v gubern.ji bhauirsK. On ^ Ua, bi mu ,.aj stariš. posian i.asiOi ou orata rra..oe-la, ker ne \e zanj, k^e se seuaj nahaja. ira..c pa »u uoiikn m mu pisai3 samo toliko se ve pu ju.«o~o»eiu poročilu, ua je ujet. Jožef je tuui morai o^ .z.jiUiiu vOjS^e v L.eija,K k gorskemu tjp.ucarskemu poi.vu ¡»t.
0	ter je odšel iz Beijaka na Kusko-Poijsko m se je tam bojeval štiri mesce. Sreča je b,la, ua je o^tai ziv in zdrav, ko mu je granata konja učila. Lsojiije se ue-\eti mesec, a seuaj je že mesec (dni pri Stanislavu. Piše, da bi rad ucakal, kuKo se uo vse tj Kuncaio. Sin Vid je bil potrjen dne 2a. decembra ter bil pri-ueljen domobranskemu pešpolku štev. 20 v, Mariboru. Na severno bojišče je odšel dne 20. marca iz Mari-oora. u njem se od 19. marca nič ne ve. Sni Anton je še le prvo leto služil pri 8/. pešpolku v Pulju. Boleha; je šel s prvimi četami v Uaiicijo. Zapustil je dne 22. septembra stotnijo, ker se ga je lotila huda bolezen (griža). Bil je 14 dni v bolnišnici in potem so ga spustili domov. Odšel je dne 18. januarja zopet k vojakom nazaj m je zdaj že vdrugic dva mesca v Galiciji ter je od 7« aprila naprej prideljen teleïonskemu. oddelku. D ai Bog in ljuba Mati božja, da bi se \si zdravi vrnili v svoj mili slovenski kraj k svojim dragim domaČim!
*	Vojaški dopusti. Piše se nam: Treba bo opozoriti vojake in ljudi, da prosijo za 14dnevine dopuste pred vsem ob času košnje. Res se vsako delo sedaj težko opravi, toda najtežje bo ob času košnje, ker — ženskfe ne morejo in ne znajo kositi.
Kako se piše ujeti przemyslski posadki. Dunajska posredovalni pisarna za vjpjne ujetnike (Ja-somirgottstrasse št. 6) se je obi^nila v Petrograd s prošnjo, da naj ruski RudeČi križ stori vse potrebno, da bi mogli sorodniki z ujeto posadko stopiti čimprej v pisemsko zvezo. Priporoča se, daj se na dopisnice, ki so namenjene za ujeto przemyslsko posadko, napiše na vidnem mestu pripombo: „Przemyslska posadita", ali ^Garnison de Przemysl." Te dopisnice se bodo v Avstriji pri uradnem pregleV-OManju takoj odposlale, da bodo čimprej došle na svoje mesto. Isto se bo zgodilo tudi na Ruskem. Da se preprečijo slučajne pomote, se omenja, da se dopisnice le tedaj takoj odpoišljejo, ajko so naslovi popodinomia pravilno pisani.
*	Spoiluještajerske zadeve. Zaradi oblastvenega odkupovanja žita po oknajilh, zalradi preskrbe z moko, beguncev itd. sta včeraj dne 21. t. m. bila poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek sprejeta pri c. kr. namestniku v, Gradcu. O, uspehu še nismo dobili poročila,
*	K odloku mariborskega okrajnega glavarstva. Piše se nam: Mariborsko okrajno glavarstvo naznanja, da bo odkupilo samo polovico odvišnega žita. Neodkupljena polovica bi naj ostala za, delavce^ setev m živinorejo. Toda ta ključ ni za \se slučaje'pravilen. N. pr,: Posestnik A je priznal vsega žita 1000 kg. Ima pa preživeti družino, ki šteje s hlapci, deklami
1	n otroci 12 oseb. Na osebo računa okrajni glavar • '4 kg, torej na, 12 oseb 048 kg, ostane torej še 352 kg. ,'oiovico tega oblast rekvirira, t. j. ,170 kg. Ostane to-•ej prebitka 170 kg. To naj ima posestnik za seme, za
kokoši itd. V odredbi stoji, da se mora dvojno seme pustiti. Srednji posestnik pa, rabi za seme najmanj 4 vagane (mernike) pšenice, t. j. 200 kg, 5 vaganov ovsa, t. j. 150 (kg, 3 vagane rži, t. j. 130 kg, % vaga-na koruze, t. j. 20 kg, 2 vagana ječmena, t. j. 80 kg, skupaj torej 580 kg, t. j. enkratno seme, torej dvekrat-o seme 1100 kg. Ta posestnik A, ki poseduje 328 kg odvišnega žita torej nima nič odvišnega žita, ampak e premalo! Prosimo torej, da slavno c. k. okrajno glavarstvo spremeni v tem oziru svoje postopanje.
*	Kmetje, zaupanje in pogum! N,a občnem zboru c. kr. kranjske Kmetijske družbe je govoril deželni odbornik dr. Lampe te-le modre besede: „Sirijo se razne vznemirljive govorice. Kmet naj jih ne verjame!, Po mestih je mnogo ljudi, ki neprestano Sirijo le samo slabe vesti in prazne čenče. Kje bi mi že bili, če bi bilo res, kar ti vse pripovedujejo. Pameten naš kmet pa gre svojo pot in pouličnim čenčam ne veruje. N a j s e z g o d i k a r ki o 1 i, kmet ostani n a svoji grudi! Na svetu je vse mogoče, tudi to ni nemogoče, dabi sovražnik ne vdrl v našo deželo. Sicer ni nobenega utemeljenegai vzroka za strah, ker se je od padca Przemysla, sem naš diplomatski in strateški položaj jako zboljšal, ¡a tudi za ta slučaj velja: Kmet, ostani mirno na svojem posestvu! Samo če bi oblast ukazala, naj se kmet" umakne s posestva, sicer pa — to je tudi iz-kušnin te vojskje — je edino pametno, da, ostane kmet na svoji grudi, koder je pogn,al korenine njegov rod, kot pogumen varili in stražar svojega doma!"
*	Ne prodajajte posestev za slepo ceno! Vele-posestnici v Slovenskih goricah je mož padel na bojišču. Revica sedaj nima nobene moške moči na svojem posestvu. Gospodari kakor zna in more z dvema deklama in štirimi malimi otroci. Pred tednom dni pa j ridefa k vleleposestnici-vdovi dvai mešetarja, mesjar-ja posestev. Žena jima toži, kako slaba ji sediaj prede. Mešetarja takoj napeljeta vodo na svoj mlin in ji pravita: „Kaj se boste mučili in imeli nepotrebne skrbi, prodajte grunt!" In prišlo je res do pro'diaje. Posestvo je prišlo za ničevo ceno v tuje roke in sicer pod zelo neugodnimi pogoji. Kmetica je dobila, nekaj stotakov are, drugo pa dobi po vojski. In ko bo zopet mir. se bo posestvo razkosalo, kNkor se je že sto drugih v Slovenskih goricah. — Ljudje, ne bodite tako neprevidni ! Ne prodajajte posestev, če vas tudi
tarejo razne nadloge. Pomnite, da imajo posestva še vedno svojo vrednost, posebfno pa se bo vrednost posestev povzdignila v bodoče, ko bodo vsi pridelki iz kmečkih posestev, posebno živila in živina, imela še celo vrsto let izvanredno visoko ceno.
*	Pazite ua živino! Ker se je na jugu naše države in celo v celjskem okraju pojavdo nekaj slučajev slinovke, je nevarnost, da se ta nevarna kuga razširi,. Treba je, da strogo pazimo ua živino, prezračuje-mo zaduhle hleve m gledamo na snago v hlev.h. Dobro je, ako se goveji živini vsaj vsak teden enkrat u-niije gobec m parklje s svežo vo.<o m se potem oboje drgne z mladim pelinom. Živina je sedaj dragocen zaklad za kmeta, čuvajte ga v vsakem oziru!
*	Zborovanje delavcev v Gradcu. V soboto so imeli delavci v Gradcu zborovanje, na katerem je bila udeležba ogromna. Sklenilo se je, poslati deputaci-jo k namestniku, da posreduje zastran živil. Glavni govornik na shodu je bil socijalnodemokratičiii poslanec Resel. Shod je bil zaključen z izjavo: Mir in kruh je želja delavstva v vsah vojskujočih se državah. Predsednik zborovanja je opozarjal poslušalce, da naj dvakrat preudarijo vsako besedo, predno jo izrečejo, ter naj bodo mirni in potrpežljivi.
*	Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 180 do 200 K, srednje debeli 172 do 180 K, suhi 102 do liO K; debele krave 100 do 184 K, srednje debele 132 do 158 K, suhe 100 do 130 K; biki 154 do 184K, mlada živina 148 do 180 K; teleta 200 do 230 K, izjemoma 240 do 250 K; mlade svinje 300 do 300 K, debele svinje 300 do 310 K, srednje debele 278 do 300 K, mesne svinje 290 do 300 K; ovce 140 do 100 K. (Pri goveji živini veljajo cene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjah m ovcah za 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kg: Sladko 10 do 12 K, kislo 9.50 do 11 K, slama 8.50 do 10.50 lv; pšenica 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 25.50, proso 50 K, oves 27.30 K, ajda 60 K, fižol 08 db 85 K, grašica 11.20 do 11.40 K, leča 10.20 lv, proseno t.šeiiO 72 do 90 K, pšenični zdrob 92 K, koruzni zdrob ¿8 do 88 K, ržena moka 04 K, pšenična moka št. 0 :)2 do 108 K, št. 4 80 do 86 K, št. 6 (črna) 68 do 84 K (100 kg). Jajca komad 8 do 12 v, krompir 18 do 22
1 kg, mleko 28 do 32 v liter.
*	Sadite buče (tikve)! Buče so v jeseni izborno krmilo za svinje; bučino seme pa daje izvrstno jedilno olje. Posebno dobro je, ako se buče sadijo bolj zgodaj, da se ložje razvijajo in dajo jeseni čvrstejše seme. Priporočamo gospodinjam, da posadijo bučino seme sedaj v lonce in potem vsadijo v sredi mesca maja sadike na njivo ali druge prostore.
Kobilice v Egiptu in Siriji. List „Morning-i ost" poroča iz Kaira: V Egiptu kobilice strašno pustošijo. V nevarnosti se nahajajo tudi nasadi bombaža. Iz Sirije se poroča, da so opustošile kobilice polja med Jeruzalemom in E1 Arisom. Paistirsiki narodi 1 eže s Sinajskega polotoka v Egipt. Iz svetega pisma starega zakona nam je znano, da je Bog poslal deset šib nad Egipčane, katerih osma so bile kobilice. Mojzes in Aron sta šla k faraonu in mu rekla,: To pravi Gospod Bog Hebrejcev: Kako dolgo se mi nočeš ukloniti ? Izpusti moje ljudstvo, da mi daruje! Ce se pa ustavljaš in ga nočeš izpustiti: glej jaz pošljem v tvoje pokrajine kobilice, dla, bodo pokrile površjino zem-lie, da se je ne bo nič videlo, marveč pojedle bodo, kar je ostalo po toči, pogledale namreč-bodo vsa drevesa, ki zelene na polju. In napolnile bodo hiše tvoje in tvojih služabnikov in vseh Egipčanov ... In se je. obrnil in šel od faraona. Gospod pa je rekel Mojzesu: Stegni svojo roko nad egiptovsko deželo po kobilice, da se vzdignejo nadnjo, in požro vsa zelišča, ki so ostala po toči. In Mojzes je stegnil palico nad egiptovsko deželo in Gospod Bog je poslal vroč veter ves tisti dan in tisto noč; in ko se je zdanilo, vzdignil je vroč veter kobilice. In pokrile so vso površino zemlje in vse pokončale.
*	Maribor. Na Teznu se dela sedaj novo postajališče južne železnice, ki bo postavljeno nekako v sredini proge med Mariborom i|n HoČami. Pri delu je poleg domačih delavcev zaposlenih tudi nekaj beguncev in ujetih Rusov.
*	Maribor. Dne 17. aprila je umrl nadsprevod-ik južne železnice Franc Petrovič, star 55 let.
*	Maribor. Izkaznice za kruh in moko za meto 'Maribor se odslej ne bodo več dajale na magistratu, kakor zadnji teden, ampak v telovadnici dekl. meščanske šole na Stolnem trgu (poslopje mariborske mestne hranilnice). Za [vse začetne imenske črke se bodo nd danes (četrtek), dne 22. aprila naprej dajale izkaznice za kruh in moko edino v tem prostoru in sicer ob četrtkih, petkih in sobotah od 4. do 7. ure popoldne. Izdaja izkaznic za moko, ki se dobiva v mestni prodajalni v Freihaus-ulici, se bo odslej vršite. vsak dan med tednom v gorej omenjeni telovadnici od 2. do 4. ure popoldne. V tem času se bodo tudi dajala, vsa potrebna pojasnila glede preskrbe me stnega pre'- alstva z živili. — Od danes naprej se bo moko. r n krompir za one družine, ki imajo u-radne izkazi iee za dobavo teh potrebščin, dobivalo tudi vsak dan v poprej Balonovi hiši tv Viktringhofo-vi ulici in sicer od 8—12 predpoldne ter od 4.-6. ure zvečer.
*	Hotinjavas pri Mariboru. Vinko Gselman, 19 tet star. doma iz Hotinje vasi, je bil na bojišču v Galiciji od treh krogel zadet in je dne 16. t. m. v Bilicu v Sleziji v bolnišnici umrl. Bil je pošten mladenič in stariši so izgubili ž njim eHino svojo oporo. — Martin Temeni. 19 let star, iz naše vasi doma, je tudi že pa|del na bojišču. Bodi jima lahka tuja zemlja!
.'Siran C,
„SLOVENSKI GOSPODA K,""
22. aprila 19-Î5.
*. Jarenina. V visoki starosti 94 let je umrla tu dne 20. t. m. Ma|rija Roškar. Rajna je bila sestra in dolgoletna gospodinja bivšega nadučitelja v Lemba-hu. Skozi celi dve leti je bila po strašni in hudi bolezni priklenjena na bolniško postelj. Naj v miru počiva!
*	Sit. Uj v Slov. gor. Naše Bralno društvo ima v nedeljo, dne 2. maja, popoldne po večernicah, svoj občni zbor. Naprošen je tudi govornik. Pridite vsi dobromisleči1 'Sentjiljčani ta dan v Slovenski Dom.
*	Sv. Lenart v Slov. gor. Tukaj je umrla pridna in skrbna mati Ivana Skamlec, posestnioa v Spodnjem Gasteraju, v starosti' 38 let. Zapušča 5 nepreskrbljenih otrok. Njen mož se je dan poprej vrnil od vojakov na dopust, drugi dan pa je držal svoji ženi mrtvaško svečo. Res žalostno za moža. in za uboge o-tročiče. Bog daj pokojnici večni mir!
*	Sv. Trojica v Slov. goricah. Minuli teden je prišel po nesreči pod voz učenec tukajšnje šole Kari Sauperi, ki služi pri županu Vrtiču v Spodnjem Por-čiču. Zlomilo mu je desno nogo. — Hiš« štev. 10 pri Sv. Trojici, nekdanja last pokojne Kukovec, je prišla v katoliškonarodne roke.
*	Sv. Bolfenk v Slov. gor. Vabimo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice pri Sv. Bolfenku v SLov. gor., ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. maja, ob 3. uri popoldne, v g. Horvatovi gostilni. Dnevni red: 1. Citanje in odobrenje eapisni-ka o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vršil se bode pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, kateri bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih članov.
*	Ptujska okolica. Na Velikonočni pondeljek. 5. aprila, je bil pogreb Franca Ratefia iz .Domove. Bil je ud Marijine družbe in 111. reda. Ob grobu mu je govoril slovo č. g. P. Benedikt Cirič. Rajni je bil pošten in zvest rokodelec-mizar, vzgleden in neustrašen veren katoliški mladenič, zvest svojemu narodu in domovini. Vneto je razširjal knjige in katoliške liste,
' bil član katoliških društev in je sodeloval večkrat kot igralec na društvenem odru. Kot zdržnik je lepo razširjal koristno misel „živela abstinenca"! — V petek, dne 10. aprila, je bil pogreb Franca Poček iz Krče-vine. Slovo mu je govoril č. g. Franc Skof, Kaplan od Sv. Lovrenca v Slov. gor. Rajni je bil nekdaj njegov dobrotnik, Pri velespoštovani hiši Počekovi je bilo na hra.ni in stanovanju več revnih clijalkov, ki so sedaj odlični gospodje v raznih uradih, trije pa so duhovniki. Rajna Franceta priporočamo v blag in trajei\ spomin ter v pobožno molitev. N. v m. p.!
*	Sv. Lovrenc na Drav, polju. Naš organist Iv. Pišlar piše iz I širna v Sibiriji z dne 23. jan. 1915: Predraga žena! Prav mogooa se začudiš današnji karti. Mogoče me že objokuješ kot mrtvega, a to še ni. Zdaj sem že izven nevarnosti. Pred par dnevi sem zapustil tukajšnjo bolnišnico. Rusi so me zajeli, 2. dec. lanskega leta. Zdrav sem zdaj še precej, samo revma-tizem me muči po celem životu, Z nami avstrijskimi ujetniki Rusi zelo dobro in hvalevredno lepo ravnajo in ne kot nasprotniki. Nas Slovencev je tukai innl . a popolnoma sam le nisem. Na drugi dopisa km piše: Zopet mi čas dopušča in denar, da Ti morem pisat o svoji usodi. Tu so nas razdelili po kmetih po enega ali tudi več v eno hišo. Hrana je precej dobra. Zdaj v postu jemo po trikrat na dan ribe in druge reči, ki pri nas niso v navadi, tudi krompir in zelje, ne manjka pa tudi čaja s sladkorjem itd. Zima je tukaj precej občutna, a ljudje pravijo, d.a je letos še nebeška zima. Ljudje so z nami prijazni in se razgovarjajo z nami po ruski. Ozdraviti hočem popolnoma, boli me še samo desna noga. Kako je kaj doma? Ali ste zdravi vsi? Bog daj, da Vas najdem, ko se vrnem, vse uri zdravju. Veselo Alelujo in srčne pozdrave pošilja Iv.
*	Sv. Lovrenc na Drav. polju. Dne 15, aprila ob 6. uri zjutraj je umrl v Pleterjah Matevž Mlakar v 58, letu. Bil je prej več let občinski' predstojnik. Naj v miru počiva! — Dne 14. t. m. .,e začela v Sterntalu delovati poštna nabiralnica za ujetniški tabor v Sterntalu, Podrejena je poštnemu uradu na Pragarskem. Najprej so hoteli premestiti za vo/jni, čas poštni urad pri Sv. Lovrencu na Sterntal in bi tukaj bila poštna nabiralnica, a po posredovanju g. župnika in dež. poslanca ostane poštni' urad tukaj. Pri barakah se sedaj izvršujejo dela za vodovod in kanalizacijo in e. lektrično razsvetljavo, ki so proračunjena na skoro pol milijona kron. Zbrani so tu ljudje vseh avstrijskih narodnosti, slišVo se govoriti /rsi' jeziki. Pa tudi dol-goprstnežev ne manjka: p$fcajo razne pritožbe, da zmanjkuje temu kokoši, delavcem na polju kruh in pijača, celo že posajeni krompir iz zemlje,
*	Remšnik. Vojni kurat č. g. Januš Goleč piše č. g. župniku na Remšniku: Hvala za karto. Velikonočno praznike smo prebili tudi na. bojnem polju lepo krščansko. Na Velikonočno nedeljo sem maševal in pridigoVajl pred postojankami. Med! sv. mašo so nas sosedje Rusi hudo obstreljevali iz topov. V pondeljek sem pa maševal in.govoril za generalštab. V obče je vladal te dni precej mir. Danes, v torek (C. aprila), pa zopet grome topovi na vseh straneh. Vreme je kra sno spomladansko in naše zdravje izborno. Pinter iz Celja je pri 20. domobranskem pešpolku in sva dalje časa že skupaj, da ga upeljem v vojaško življenje. G. T'ajek je z mučno živčno boleznijo šel na oddili. G. Vrečku želim v Karpalte, kjer cveto soneti! Srčne pozdrave celi hiši in Groglu — Tanuš.
*	Celje. Z vlakom, ki je dne 10. aprila pripeljal v Celje 000 ranjenih in bolnih vojakov, je prišlo tudi
več Rusov. Pri nekem Rusu so našli vi njegovem vojaškem plašču 17.000 K avstrijskega denarja. Domneva se, da je Rus to svoto odvzel kakemu padlemu ali ranjenemu avstrijskemu vojaku. Vojaška oblast je odredila strogo preiskavo zoper ujetega Rus(a, ki se nahaja, sedaj v rezervni bolnišuici v celjski grajski vojašnici.
*	Celje. Izobraževalno društvo v Celju ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 25. aprila 1915, ob 3. uri popoldne, v dvorani hotela „pri belem volu." G. učitelj M. Levstik bo govoril o za sedanji čas prav zanimivem predmetu. Vabi se k prav obilni udeležbi, posebno dekleta in gospodinje naj pridejo.
*	Celje. Celjski in okoliški iantje, pozor! V nedeljo, dne 25. aprila, ob 3. uri popoldne, bo imelo celjsko Izobraževalno društvo občni zbor. Po občnem zboru se bode vršilo sprejemanje, oziroma popisovanje novega naraščaja in članov. Fantje od 10. leta naprej, kateri imate veselje do telovadbe, pridite on se dajte vpisati. Vsak priden in pošten krščanski iant mora biti tudi član celjskega Orla, kfajti le tu si zainore pridobiti lepo nadaljno. izobrazbo.
' St. Pavel pri Preboldu. Vrste vrlih savinjskih mladeničev se vedno bolj krčijo- Mnogo jdi je že umrlo junaške smrti za domovino. Tudi našo župnijo je zadela bridka izguba, Pretečeni četrtek smo spremljali k večnemu počitku vzor-mlatleniča Alojzija Stu-er, poddesetnika pri 87. pČš^oUku. Odšel je že pri prvi mobilizaciji na severno bojišče, se tam <iva mesca irabro vojskoval, a je vsled prestaniii naporo, težko obolel. Zdravil se je v bolnišnicah v Przemj slu,- Kra-kovu, Badenu pri Dunaju in naposled -v Celju, kjer je dne 13. aprila izdihnil svojo dušo. Njegova želja, počivati v domači zemlji, se mu je izpolnila, bil je prepeljan v rojstno župnijo St. Pavel. Kako je bil pri vseh priljubljen,, je pokazal njegov pogreb. Dastravno ni bila natančno znana ura pogreba, ga je vendar mnogo ljudi spremljalo in mu z domačimi Orli izkazali zadnjo č'ast. Vnet za vse dobro in plemenito, je bil neumorno delaven pri katoliških organizacijah kot odpredsednik štaijerske Podzveze Orlov, načelnik Savinjskega okrožja Orlov, člau Kmečke hranilnice in posojilnice v St. Pavlu, tajnik Katoliškega izobrar ževalnega društva. Velika je bila njegova skrb za. pozidanje Društvenega doma. Vse te organizacije ga boSo težko pogrešale. Počivaj v miru, dragi Lojze, dobri Bog naj ti obilno poplača tvoj trud!
*	Sv. Pavel pri Preboldu. Dekliška Zveza ima v nedeljo, dne 25. aprila, popoldne takoj po večernicah, v Društvenem domu svoj redni občni zbor. |Govori tudi vlčL g. dr. Korošec. K prav obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
*	Pogrešijo se: Mihael Makri av ž in a, rezervist domobranskega pešpolka štev. 4, 1. bataljon,. 2. maršstotnija.. Naznanilo njegovemu očetu: Jerneju Miklavžina, posestnik v Skalah, pošta Velenje. — Anton Jas Lh, ki služi pri pešpolku štev. 27, 14. stotnija. Naznanilo očetu: Francu Jesih, posestnik ov Kra-bergu štev. 2, Špitalač, pošta Konjice. — Ludovik L i p ši a, čr-novojniški maršbataljon štev.. 30, 4. stotnija, 1,. voj. Naznanilo njegovi ženi Frančiški Lipša, pošta Mala Nedelja. — Valentin Konečnik, rezervni korporal, ki je služil prt pešpolku štev.. 87, 15. vojna stotnija, vojna pošta štev. 34. Naslov se prosi na Marijo Konečnik v Št. Janžu, pošta Meža ob Dravi. — Simon. P 1 o č, pešpolk štev. 47. Bojeval se je v Galiciji. Odgovor se pa prosi njegovemu bratu Andreju Ploi, posestniku v Selnici ob Muri, pošta Št. Ilj v Slov. gor. — Janez Zat^ravec, mizar, rojen in pristojen v Palovski vrh pri Ormožu, služil pri pešpol-kju štev. 87, pri 3. baonu, 10. vojna stotnija, 1. voj, vojna pošta, štev. 73. Odgovor se prosi na: iMsrija Zadraveo, Palovski vrh, pošta Ormož. — Praporščak Rihard Situ t z, domobranski pešpolk štev. 26, 9. poljska stotnija. Dopise prosi: Otto Stutz, Tap-litz-Schonau, Ilerklotzstrasse, Cešktv Stroški se povrnejo. — Jože! Hauptman, pešpolk štev. 17, 3. maršstoitnija, 3'-. voj,, vojna pošta štev. 32; njegov brat Franc Hauptman, pešpolk štev. 17, 6. maršbataljon, 2. stotnija, 2. voj, vojna pošta štev. 32. Piosi se uljudno, če o teh dveh vojlatkih kdo kaj ve, naj sporoči na stariše: Terezija in Ivan Hauptman, Trbovlje T, Loke št. 67. —
Zli Slovensko Stražo nam je poslala hčerka! državnega poslanca Mihaela Brenčič lepo število obrabljenih poštnih znamk. Hvala lepa!
Na ostali bojni črti artilerijski boju Položaj je povsod nespremenjen.
Pred zopetnimi ruskimi napadi ?
Ruski list „Novoje Vremja" paše, da je že- nova razvrstitev ruskih čet na Karpatih končana in da bo ruska armada zopet pričela z napadalnim prodiranjem proti avstrijskim postojankam.
Rusi v Przemyslu.
Listu „Glas Narodu" se poroča iz Przemysla, da so Rusi že spravili vso przemy(slsko posadko iz te trdnjiave. Le ranjenci in bolani so še ostali v trdnjavi, katere zdravi 129 avstrijskih vojaških zdravnikov. V Przemysl dovažajo noč in dan živila in strelivo. Porušene utrdbe popravljajo z mrzlično hitrostjo, o-sobito utrdbe, ki se nahajajo na zahodni strani proti reki San.
Nikolaj Nikolajevič ni zbolel.
Poročila, ki pravijo, da je vrhovni poveljnik ruske armade, veliki knez Nikolaj Nikolajevič, resno zbolel, se v Rimu zanikujejo. To je treba beležeti še tem bolj, ker je Nikolaj Nikolajevič $vak italijanskega kralja in bi torej bilo v Rimu gotovo znano, če bi vest o resni bolezni bila resnična.
Artilerijski boji ob Donavi.
Pri Tekiju (staro srbsko selo na desnem bregu Donave blizu Oršove) se je dne 21. aprila po noči vršil hud dvoboj med avstrijsko in srbsko artilerijo. Boj je trajal celo noč. Avstrijski težki topovi so med drugim uničili tudi gozdove na „,'Sveti gori" pri Tekiju. Ti gozdovi so bili izvrstno kritje za srbske vojake.
Francosko brodovje v Adriji.
Iz Skadra v Albaniji se poroča, da je dne 0. | aprila priplulo v Sveti Ivan Meduanski 9 francoskih bojnih ladij, ki sedaj krožijo po Adriji.
Zi katehete in pridgarje. Z dovoljenjem kn.-šk. ordinaria-ta lavantinskega je izšel v založbi tiskarne sv. Cirila v Mariboru življenjepis novega papeža, pod naslovom: „Sv. Oče Benedikt XV." Priredilo je spis zelo zanimivo in uporabno uredništvo „Slovenskega Gospodarja." Čeprav obsega knjižica dve poli, :>6 strani, vendar se ji je nastavila malenkostna cena 10 vin. za izvod, po pošti 13 vin., koji znesek se blagovoli vposlatl v poštnih znamkah na tiskarno. A tudi kdor ni katehet ali pridgar, naj si oskrbi lepo knjižico, ker- je dosedkj edini slovenski življenjepis novega papeža.
*	Šmarnice za leto 1915, „Novi inajnik" imenovane, so popolnoma razprodane. Naj se torej ne naročajo ve (V — Tiskarna sv. Cirila.
*	Za bolno in zdrave priporočamo razkuževalno sredstvo. „Lysoform."~ Knjigo^ ki opisuje- rabo „I.ysoform;i"\ z naslovurn; ..Zdravje in desihfeffccija" dobite- zastonj. Pišite kemiku Hubman„ Dunaj, XX, Petraschgasse 4 (Mosse).
Listnica uredniitva.
Rački v rh pri Kapeli: Vaš dopis je romali v koš, ke» ne niste podpisali. Enfaka usoda zadene vse dopise,, ki so brez podpisa. — Selnica ob Dravi: Za sedanji čas so- taki slove si tako vsakdanji,, da ne kaže priobčiti. Ker imate spretno roko, pišite kaj drugega. Bomo radi sprejeli. Pozdravljeni! — D e 1 a-v e c i z Š t o r: Povejte nam» < oje ime,, da se zmenimo, v kateri obliki naj pribbvi.TVi Vaš. dopis. — Nekatera« pisma iz b o j i š u -mo odložili za prihodnjo števtlfco.
Zadnja poročita došla v četrtek, 22. aprila.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 21. aprila.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša.
V K a r p a t i h je sovražnik v zadnjem času svoje napade, ki so bili združeni z velikimi izgubami, na važnejše dele bojne črte ustavil. To velja posebno za one dele našili postojank, kjer so imeli Rusi najlepša pota za upaae na Ogrsko, to je doline rek O n d a v e, L a b o r c e in U n g.
Ob strani teh glavnih točk bojne Črte v gozdo-vitih Karpatih, med dolinama Laborce in reke Ung, je skušal sovražnik tudi sedaj z močnimi četami pre-dreti našo bojno črto. Sovražnik je upal, cba bo naše trdne postojanke v dolinaili in na< višinah predrl z o b k o 1 i t ¡v i j o, ker se mu raapad čelo s čelom v-kljub velikim žrtvam ni posrečil.
Tako so se v gornjem delu doline reke C i r o -k a pri mestecu N a g y - P o 1 >a, n y (zalhodno od U-žoka), kakor tudi v ozemlju, (kjer izvira ta reka, vršili znova srditi boji, ki so trajali skozi več dni in noči. Tudi tukaj je zadela ruske napade ista usoda,, kakor vse poprejšnje. Rusi so izgubili več tisoč mrtvih in ranjenih, nad 3 0 0 0 neranjenih Rusov je pa prišlo v avstrijsko u j e t n i š t v o. Sovražnik je končno moral napad opustiti.
Sovražnik je v tujini razbobnal svoja uradna poročila o uspehih v dolgotrajnih karpatskih bojih. Proti tem trditvam ruskega armadnega vodstva omenimo kratko, da je kljub silnim sovražnim naporom in žrtvam prelaz U ž o k, katerega so Rusi najhuje napadali in je bil glavni cilj ruskega prodiranja, prej kot slej trdno v naših rokah.
Mala naznanila
Na prodaj biša.
i sobi, kuhinja klet,, vodnjak >red hišo in vrt, hlev za prašiče a kravo, t se pod mo streho, tr ®zao narejeno. Cena 8200 kron. iO minut od Celja Ostrožno 59. p Celje.	2«3
Rlfl-nPP 18,684 in wneiliiT> se sprejme v žnt>
■ iščs Kje? pove upravništvo. 27^
<11 n £hp iščp aoi
J1U iUC 1S1/C starosti, rojen sakega hlapčevskega dela, ne samo ri konjih, tudi pri goveji i'vini. aslov v uprava štvu tega lista •<od St. 266.
Gospodična
li prodajalka, vajena nemškega a slovenskega jezika v go'rru in ■r pisavi, ki bi imela veselje do 'rgovine s čevlji, se takoj sprejme v stolno službo. Pisma na Ivsn Kerna, zaloga čevljev, Celje 266
„epa še skoro	277
novozidana hiša
nekaj njiv in travnikov se t-koj po ceni proda. Hiša stoji h državni cesti, nekaj minut od rerkve, blizu želeinice in je v ■ajboljSem stanu. Pripravna je cakor rališS z« penzlonlste ali brtnlke Več pri Hranilnici in osojilni i v Št. Ilju v 81ov. gor.
Maiar in viniiar
e takoj sprejme. Vpraš» se pri Ivan Grubič-u, Maribor, Teget-hofova ulica U, (v trgovini) 276
¥' „Slivenskem doma" v 4t Ilja v Slov. gosioah se da ▼ najem
k rasno stanovanje
posebno prime'no za kakega pea zionista. Stanovanje ima S lep» sobe, kuhinjo, klet, j« zračno (v nadstropja). It>p razgled po bližnji okolici „81ovetiski dom" je čisto blizu cerkvp, blizu mesarja, gostilne in trgovca. Do kolodvora je samr. 12 minut hoda. Postaja za brzovlake (Spielfeld) je oddaljena dobre pol are. Stanovanie se tik») po zmerni ceni odda. Oglasiti se je pri 6. g. Evaldu Vračko, župniku, ali g Fiarjo Thalerja, županu v Št llju v 81. gor. 28®
Suhe gobe
(Hemnpihe') kupujemo. Cenjene ponudbe z na vedenjem cene za 1 kg in z vzorcem brez vrednosti na našlo*: Vydrova tovarna iivil Praga VIII (na Češkem). 264
1 Tic'<iTit>i» ix b°ljSe družine ■ *J < cUCV; potrebno šolsko izobrazbo, zdrav in ne preslaboten, se sprejme v manufak tirni in špecerijski trgovini Franc Iglič v Ptuju.	272
Radi bolezni
v družini se tri mesce staro dekle da kaki pošteni družini za svoje. Več pove gospa Širec, Maribor, Koroška cesta 43.	278
Dekle za kuhinjo
ki mora tudi tri krave krmiti in dojiti, se v neki gostilni takoj sprejme. Amalija Groaa, Stattegg, p. Andritz pri Gradou 275

2Ž. aprila im.
„SLOVENSKI GOSPODAR."
Stran 7.
Pet vinarje?"
»tani> dopisnica, skater* lahko naročit« moj glavni et-nik 7. 4000 po-dohansi. Obsega bogato iafcar koristnih, patrebnih —_ in za darila pri-»crnih predmetov. Caaik s. v.*kemu pošlje zastonj in frxake I. tOTsraa ar, Hans Xoarad, c. kr. drorai dabavi-l«ij t Mosta (Brfli) St. 801 (Oelko). Prava niklaste tepta ara K 4'20, 6 K, srebra«
Kfi 40, »"60, niklasta budilki K 2"90, ure s kukavico 8 40 K, peadal-ore 9 K. Pošilja se •res porMlJa. Noboo ría.ko. r<i»"XÍ'T» i»ToJj«a aH de-nr noj.	I1-S8
Potrebujem zdravega, čvrstega
11 /»i* T! OH za trgovino z meša-UUr lll,<1 nim blagom, dobrih, poštenih starišev. Anton Kobi, Oplotnica pri Konjicah. 251
Kdor potrebuje
cepljeno firsje
naj se oglasi pri Francu Trobentar v Bresternici pri Mariboru št. 28. Cena 10 vin. komad. 266
Mlajši
krojaški pomočnik
kakor tudi	252
ci vri lip za šivanje plaht etc. iS! » lJ.|t5 8e takoj sprejmejo v tovarni Thondorf pri Gradcu, p Liebenau.
Sedlarji!« ievljarski
pomoiniki
'de sprejmejo v delavnico, kjer se razni predmeti prevlečejo z usnjem. Tovarna Thondorf, p. Liebenau pri Gradcu.	258
TTl 5fl ^ minut od mestne meje, -LLLSi* enonadstropna, novozi-dana, z lepim vrtom, se pod ugodnimi pogoji proda ali pa se zamenja za kako primerno posestvo na deželi. Naslov: Alojzija Selinšek, Pfarrhofgasse 7, Maribor. 261
Slovenci posor! Dvonadstropna hiša
t majhnim vrtičem v sredi mesta in blizu frančiškanske cerkve z 7 stanovanji, se pod ugodnimi po-gnji proda. Več pove upravništvo pod štev. 482.
Kupujem
•ovčjo volno, kožo ovac in jagnjet, kakor tudi vsakovrstne druge kože po najboljših cenah. K. Granitz, Maribor, Gosposka ul. 7. 239
Volno
ovčjo, oprano in neoprano kupim vsako množico po najvišji ceni proti takojšnem plačila ter plačam vožnjo sam. Veletrgovina
8*. Sferm@cki
Celje štev. 17 (Štajersko.)
20 ovc sa prodaj.
Mlade in stare. Cena po dogovoru. Slemen št. 40, Selnica ob Dravi.
244
Velika svota denarja
se zamore nakljnčiti vsakomur, ki postane naš naročnik Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkavno zastopstvo št. 15, Ljubljana. 154
Trsje na prodaj.
Silvanee, bnrgandec, gutedel, kraljevina, veltlinec, vrbošek, velšriz-ling in mešane od starih vrst — Cepljeno na vseh priporočljivih podlegah. Korenjaki od Rip. Por-talis. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, Studenice pri Poljčanah.
Sprejme se takoj
llČPTlAr» prednost imajo tisti, uv rucij, kateri zaradi vojske se morejo uka nadaljevati, pri Jožef Steiner ju, sedlar - jermenar v Žalcu.	243
Franc Lenart, trgovec v Ptuju
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji
učenca
iz poštene hiše z dobrimi spričevali in z boljšo naobrazbo.
Sprejme se pridno, pošteno, zdravo, šole pros.o, 14 let staro dekle za
n/itifilrrk T	trgovino z
llt>t,lli».0 mešanim blagom z malim posestvom. Prednost ima sirota brez starišev z dežele. Naslov: Kaindorf št. 48. p. Lipnica, (Srednje Štajersko).	271
Trgovski učenec
se takoj sprejme pri Franc Kavčič, Studenice pri Poljčanah. 279
V moji trgovini t mešanim bla-gom se sprejme ugenka
iz poštene hiše in sicer na 3 leta. Ista dobi že po 2 mescih nekaj plače in potem od leta do leta več. Razumeti mora slovenski in nemški in ne sme biti pod 16 let stara. Perilo in hrana doma. Dekle, ki je že poprej se učilo v špecerijski stroki, ima prednost. Ponudbe na Mihael Altziebler, trgovec z mešanim blagom, Celje.	277
KAVA kg K 2 50
fina K 3'20, 5 kg franko, izboma mešanica, dober aroma, Handsls-biiro XIV, Jos. Strecker, Wolfs-berg, Koroško.	269
Trgovski učenec
z dobrim šolskim spričevalom, se takoj sprejme vtrgovino A.Pinter-ja v Slov. Bistrici. Obiskovati mora tukaj tudi trgovsko šolo. 2(8
Sprejmem takoj v mojo trgovino s špecerijskim in železnim blagom
trgovskega pomočnika in 262	učenca.
Vešča morata biti slovenskega in nemškega jezika. Igaac Sitar, Toplice, Dolenjsko.
Cepljeno trsie
pošip, laški rizling, burgandec, rulender, veltliner, dišeči prami-nec, silv&nec, muškat, kavčina, ranfol, sladkaminka, izabela. — uepljene na podlagi Riparia-Mon-tikolo. Rupestris Solonis, Berlan-dieri, Riparia-Teleki je najooljša za apneno zemljo. — Več tisoč korenjakov te vrste. Cena zaradi vojaških razmer zelo nizka in sicer: Cepljenih 100 komadov 10 K. Korenjaki 100 komadov 2 kroni. Kupci se naj blagovolijo oglasiti, do ler je kaj v zalogi. J. Vrbnjak, Breg. Ptuj.	267
Učenec
se takoj sprejme v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, r-Zahteva se dva razreda gimnazije, realke ali učiteljišča, ali pa tri razrede meščanske Šole.
Oroiie in kolesa
na obroke. Posamezni L deli najceneje. Qugtrov
S
coniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev. OpoSoc na drž. žel. št. 2121. 188S Češko.
!KAVA I
♦Wí
50°|0 cenejša:
Amerikanska štedilna kava, vele-aromatična, izdatna in štedilna, 5 kg poskusna vreča 10 K franke po povzetja. Pol kilograma vele-prima najfinejši čaj 2 K oddaja A. Sapira, eksport kave in čaja Galanía 496, Ogrsko. 278
Loterijske Številke.
Gradec, dne 14. aprila 1915: 6, 20, 24, 67, 13.
Line, dne 17. aprila 1915: 74, 76, 90, 10, 5,_
Žrebanje velike loterije »Slovenske Straže' v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padlih junakov in invalidom že meseca maja. Takoj kupite srečke!
Vabilo
DS
VIL redni občni zbor
Kmeiko-delavske hranilnice in posojilnice v Trbovljah
reg. zadruga z neom. zavezo ki se bode vršil dne 25. aprila 1915 ob pol 9. uri dopoldne v Društvenem domu v posojilniških prostorih.
DNEVNI REK:.
1.	čitsnje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva. 8. Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1914.	274
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol are kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni ibor, ki bo veljavno Bklepal ne glede na število navzočih udov. Trbovlje, dhe 15. aprila 1915.	načelstvo.
Za Kmečko-delavsko hranilnico in posojilnico v Trbovljah: Gričar Martin, odbornik.	Alojz Božič, t. č. podnačelnik.

KOSE!
Kdor hoče imeti
KOSE!
224
a katero se ni treba mučiti ter se z enkratnim klepanjem kosi z lahko vsake vrste travo celi dan, naj se obrne na tvrdko
J. Kraiovic v Žalcu
katera je prevzela že lansko leto edino zastopstvo svetovnozna-nih kos znamka „Poljedelsko orodje" in jih tudi več tisoč že raz-
pečala.
Pri naročilu 10 komadov se doda 1 komad brezplačno. Za dobro kakovost kos se jamči. Cenik na zahtevo brezplačno!
KOSE!
KOSE!
Proti
NALEZENJU
se moramo sedaj varovati tem bolj, ker sedaj nalezljive bolezni, na primer: škrlatinka, ošpice, koze, kolera, tifus nastopajo * zvišano močjo, zato
rabite
povsod, kjer se pojavijo take bolezni, desdnfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hiši. NajprUjubljenejše razkužilo sedanjosti je nesporno
LyS9F9RM
ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni tn dro-geriji po 80 vin. Učinek Lyso!orma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo,
Lysoformovo milo
je voljno toaletno milo, ki obsega 1% Lysoforma in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kolo mehko in voljno. Rabili boste zato zanaprej to Izvrstno milo, sa. mo navidez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolga traja..
Komad stane 1 K 20 vin.
Lysoform s poprovo meto
je močno antiseptična ustna voda, ki tako) in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarlh v vrata, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grganje. Nekaj kapljic zadostuje na kozarcu vode. .Originalna Hleklenlca stane 1 krono 60 vinarjev.
Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desinfekclja" pošlje na željo gratis- -in franko kemik HUBMANN, Dunaj, XI„ PetraHchKasse A.
Pozor kmetovalci!
Prakrfcit« si gffavočacao, }M«fer.«> sedaj v vojsJm*®, fan, jaaačMM, saceeljiva ia kadiva toaana, i. jg.: *«ačo, nentik. (Lacema), kamnit» detelj», f*»» nuMB« M radečo, sploh vsa poljska, kak« tndi vrtna in evotlična senuna «d znane in edlik«-▼aae tvrdke Manthner, ki M dobivaj« pri £ domači tvrdki
X. RAVNIKAR :-: CELJE
lP*Mrll»kl« blago«, i barvami ia MM-m« pridelki tsr zaloga vaeh vrat sslisrataMi vodi.
Solidna ht toiu postrelba. "W'Q
H
Narodna trgovina
Alojz Brenčič v PTUJU
priporoča za spomlad in leto lepo izbiro što-fov in volne za moške in ženske obleke kakor tndi vsakovrstnega platna zh životno in posteljno perilo. Nadalje nndi gotovo perilo, potem hlače, predpasnike, kravate, ovratnike, zavratniee, odeje, dežnike, preproge, različne rute ter vobče vse, kar spada v to stroko. Priporoča se Alojzij Brenčič v Ptuju.
r
Tvrdka

MilanHočevarCelje
Glavni trg It 10. tik farne cerkve.
Naznacjam, da v moji trgovini dobivate zanesljivo kaljiva semena za poije in vrte po solidni ceni
Posebno priporočam od predenča očiščeno:
•
Domače ali konjsko defeljno seme, potem Lucerner ali nemika, litkarnaf za enkrat kositi, Esparsef, takozvana večna detelja, Travlno seme za mokre in suhe travnike, Korenjevo seme,
Runkelnovo repo, radečo dolgovato, rumene dolgo in okrofelovato,
Svinjsko salafo.
Vseh vrst semena za vrte, kakor tndi rafljo in fveplo za vinograde.
Obilnega obiska pričakujoč biležim z velespoštovanjem
tfritta M. Hočevar
Glavni trg št. 10, tik farne cerkve
trgovina Špecerijskega blaga.
%	m	J1
m u
ABILO na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Laškem
reg. zadruga z neom. zavezo
ki se bo vršil dne 25. aprila 1915 po rsni službi božji ob pol 8. uri v svojih določenih prostorih.
DNEVNI RED:
1 Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1914.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	258
Knjigarna, trgovina tunaftnin in musikaäi]
Goričar 8 Leshovšek
Oraika cesta?
Celje
RoiovSka nI. 2
Tovarmiika nim nnomta«|t kaBMMisitege, koncepta sga, Wvan.ga im wbsi|s
Svinčniki, perssa, pwesalki, ér»to,	.
čki, trgovske in odjeaalne knjige, pismaai papir v mapah in kaa.Uk, kreppapir, anotas evctlUs itd.
Velikonofc. áopisniee ▼ velikanski iibori od 4 vinarjev naprej
Lastna saloga Jjndskoiolskih zvssk.v, risank in risalnih skladov.
Nagrobni vsnei ia trnki.
Ill dibBlol

Hs drabnl
Stran 8,
„SLOVENSKI GOSPODAR."
22. aprila 1915.
Ali ste že kupili srečke „Slovenske Straže"? Kupit® takoj! Srečka samo 1
Četudi kolera preti, Se vendar nihče ne boji; Smrt in bolezen Dalfč beži, ako Ti

želodec krepi!
Pristni , FLORI AN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORtAS" v Ljubljani
Postavno varovano.

Mihael Černejšek, podobar, zlatar in slikar, Ormoška cesta št. 1 v Ptuju
se priporoča 86. župnijskim uradom in občinskim predstojniStvom v delo. Prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, n. pr.: pozlačevanje in prenovljenje altarjev in prižnlc; izdeluje nove in prenovi stare križevepote, kapelice in velike križe pri cestah, kakor tudi vse sorte podob in nagrobnih'križev, in pozlačuje črke v nagrobne kamne i. t. d. Za jamstvo je njegova že 24 let obstoječa firma.	218
priporoča domača in narodna trgovina
Franc Lenart
v PTUJU
večinoma razno novod« šlo blago aa obleke. Sar se vrši naj brž letos sv. birma opozarjan» uenj. botere in botre že naprej, da preskrb jo svojim birmancem lepo i-bieko, ki pa se dubi prin.eroma današnjim ražinernin po ugodnih cenah istotako pri
Francu Lenart v Pmiu.
iidor bo z bkgom zadovoljen, naj pove svojim znancem. Kdor bo z blago» nezadovoljen, naj pove meni
192
eme štajerske detelje
rudeče detelje, debelozrnato, zajamčeno prosto žide, se prodaja vsaka množina od 5 kg naprej in se Iran-ko pošilja na vsalo pošto proti povzetju po 2 K 20 v 1 kg. Tvrdka bratje R e i 11 e r, Slov. Gradeo. 206
Edino zastepstfo ii lloras ¡salega u hitre-Ogrs^ nd gpjgfes«
arniiidüISi lo žeiezničorshiis Roško ¡\
--=- * 'i —asatg-aaK
P© 14 dnevni posknftnfl
se lahko ves k» ura, proti popeUi rvoti s j^t aameuja, torej ai nobene nidke, anpftfc «• ialikn rBuk muc prepriča o teh tabornik Predi,«sti teh »r Prava ielezsičtrtk*
ura se je, ne dolgo tega, nalašč ga Mesu-tm» in štrs.pacne službe z novo konstrukcij« šala, dobila precizijski tek, p*eeb«y osi, kolesje se vso vrti v kamenih. Dr» *sib 32 ur in ide točao na p«l minuto, fe t«it ura leži, visi ali se nesi v ž*>fu. Ur» j« r*> varovana proti preveliki n&potosti poresat, t* ločje je iz čistega nikla ter j« zavarovan« te z enim plaščem za varstvo xop«r praii **» se vsi pokrovi strog« m n&tantae sap Po dobri preizkušnji uo te te ure ceee in vendar dobrega teka	m
pri armadi in različnih železnicah. Pr«3fe V «a torej, da ta ure »e Mc.eajtts i tkngux sličnimi urami, ki se dobijo v tr^.vmai» -Vsak. w naj brez nevarnosti, da bi trp«{ leta škad«, naredi «sojo ceno uro. ■ Vsrfik etalh popolnoma zastonj.
A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi št 8,
največja tovarniška zaloga ur, srebrnitte in zlatai»«, razpošilja v vse dežele. Specialist za bol]Ss ar«.
Predno si nakupite vaše potrebščine, naročite ¥l©fT€€S in Cenik z več slikami, da se prepričate o nizkih cenah in dobrem blagu	223
IVAN SAVN I K, KRANJ it 150.
Cenik zastonj, vzorci poštnine prosto. •— Prepričanje ne škoduje nikdar!
		
		
ilanufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuj« se najbolj priporoči
Uradne ure
«e; vsako aredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8.
IS. are in vsako nedeljo od 8. do pol 10. are do~ pridne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob aradmh faorib. Pojasnila se dajejo vsak dan ud 8 de 13. sni dop
Uradni prostori
se nahajajo v minoritskem samostana v Ptuj«
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge
obrestuje po 5*/« °d 1 in 16. r meescu po vloiitvi in do 15 in zadnjega pred dvigom Neridignjene obresti se koncem janija in decembra vsak<?g» leta pripišejo glavnici ter kakor ta-lt obres^jejo. Sprejemajo se hr&silne knjižice dragih zarodov kot vlog», na da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka u»«la pri
tem kakih potov al; sitnob Na raapol&go so strani, »m bmpi&čoo poštne hnu&il»« potoni«1 št 118.0*50 in domači nabiralniki
Posojila
se dajejo n» vkiyilbo po 5 7, d® 8 */,, o« vknjH&« te poroštvo po 6*/»» n» »enioe po 6*/«'/», n* zaetevs nmi nootnik listin in teko& račan pod ugodnimi pogoji
«4
f
Prer»*a»«j* te <¡oi$*n pri drugih sarodih in itmkaii^ proSnje na sodnijo &a vknjižbo in úbris vk&jitfc* <j»sfes pcücjíljsm braifiaén-« »traakfc plač« **nu» fcotofc«


Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru r.«.
z n.z.
n
MfJBTtllt*?i> Vltf"lff£> 86 8PrejemaJ° vsakega in se obrestujejo: navadno po 4Vj0/o; proti trimesečni odpovedi po 4'/t'/t. Obresti se pripisnjejo h kapitala A R.I titIE.IliB.irf V IUy v 1. januaija in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinila. Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila se dajajo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po S1/«0/»! na vknjižbo sploh po 5'/«°/oi n» vknjižbo in poroštvo po 5'/«Vo in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
lT«*o#1«n	so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. nre dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih arah se sprejema
urauius uru in izplačuje denar.
Pojasnila se dajajo
in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in od 2. do 6. are popoldne.
pBfr* Posojilnica ima tudi na razpolago domaČe hranilne nabiralnike.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: Franjo Zebot.
Tisk tiskarno sv. Cirila v Mariboru,