Poštuina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. &'či Uredništvo ie v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se nc vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal ‘22. “ Ljubljana VII, Zadružni dom. r '1 Izhraja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v .posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 5Q para. Debel«) tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — -Reklamacije se ne frankirajo. 'Štev. 29. 1 Srada 10. aprila 1929. Leto IV. Talpa: Rihard lakopi?. mojster slo-Rihard Jako- >;12. aprila slavi svojega rojstva veliki venskega slikarstva pič. Rodil se je v krakovskem predmestju slovenske prestolice, V Ljubljani je-obiskoval realko, a šola njegovi prekipevajoči osebnosti ni mo-$a;dati'mnogo; prav tako ga nista eadofvoljili tudi obe slikarski akademiji (Dunaj, Monakovo), kjer je študiral svojo umetnost. Bil je Jakopič vedno samorasel duh, globoko zasidran v svoj narod in njega deželico. Leta 1900. se je vrnil v Ljubljano in, dasi je bil takrat že velik umetnik, ga domovina ni priznala — prav tako kot v istem času tudi Cankarja ne. Ob drugi umetnostni razstavi (1902), ki se mu je spričo slovenske meščanske publike ponesrečila, je bil prisiljen priznati, da so slovenski umetniki morali »kapitulirati v središču slovenske kulture«. Kot Cankarjev »tujec« je šel sedaj po priznanje tujine in tujina mu ga je tudi dala. Ko je prirejal po velikih evropskih središčih umetnostne razstave, mu je živela v srcu samo ena (Ob šestdesetleilnici.) šestdesetletnico ( misel: domovina. Njo;je-hotel dvigniti >in; ji podariti čisto »umetnost. Z velikimi osebnimi žrtvami je zgradil leta -1909. >?Jakopičevipaviljon«, • s čimer je povzdignil Ljubljano v center slovenske upodabljajoče umetnosti. Kot vumetnik nam fje podaril celo vrsto,[pokrajinskih slik, ki -se odlikujejo po žarkih barvah in ki morajo 'govoriti vsakemu našemu srcu. Saj to,- kar - vidimo na njegovih slikah, so naše breze, naše vasi, naša pota. Pozneje je začel ustvarjati tudi slike z miselno »vsebine. V umetnosti je prehodil pot od naturalističnega impresionizma do ekspresionizma, a njegov .razvoj še vedno ni zaključen; kajti• Jakopič je večni mladenič, ki ima vedno smisel za vse novo. Posebej je - treba podčrtati ta vseobsegajoči .duh njegov. Prav zato se zbirajo okrog njega vsi naši mlajši umetniki, 'ki jim, je kot dober oče. Čestitkam vse‘Slovenije in tujine se pridružuje tudi slovenski proleta-rijat' z 'željo, da ostane kot umetnik in knt človek še dolgo, dolgo vrst let medi nami. vražile pri socijalistih in to so pred vsem sedanji vojni minister Vaugoin, potem lin. minister Kienb5ck in na-učni minister Schmitz. Seveda bo najbrž moral izginiti tudi policijski predsednik Schober. Socijalisti naj- brž ne bodo šli do ekstremnosti, če i tudi je pred kratkim imel s. dr. Bauer i ,v Grazu shod, na katerem je izjavil, i da večini ne preostaja drugega kot j 'Volitve. Kako se bodo stvari razvi-I jale naprej, bomo videli v kratkem. Kaj je pripovedoval naš dr. Lenart? Nemški poslanik v Beoigradu, dr. i Koster, je obiskal ob praznikih južno Srbijo. Gostoljubnost in miroljubnost i tamošnjega naroda je napravila nanj ; najgloblji vtis. Zato je v posebnem, ; lepem govoru povdarjal, da ni on sa- ! mo oficijelni zastopnik Nemčije, nego ' tudi in zlasti zastopnik nemškega na- ; roda, ki ne goji nikakega sovraštva j do srbskega naroda. Izjavil je, da ne ' bo nemški narod nikoli več reševal z mečem svoje zadeve z jugoslovanskim narodom. Nemški listi pa pišejo, da je isti dan, ko so padle te pomembne besede, dr. Lenart na zborovanju v Beogradu radi udeležbe naše države na poljskem velesejmu v Poznanju, govoril o borbi slovanstva proti ger-manstvu. Ali je dr. Lenart res tako govoril, kakor se piše, ne vemo. Upamo, da ni. Kajti gotovo je, da jugoslovanski narod goji povsod tiste miroljubne težnje, kakor jih je lepo izkazal narod v Srbiji nemškemu zastopniku. Zadnja pot s. Štefana Lehpamerja. Kongres angleške delavske stranke. Ob velikonočnih praznikih se je vršil letni kongres angleške delavske .stranke, za katerega potek se je, naravno, živo zanimala svetovna jav-most. Tisti del reakcijonarne javnosti, 'ki je pričakoval od kongresa bogve ikako hrupnih razprav in razvojev, je bil po delu in sklepih tega velevaž-nega zborovanja razočaran. N} pa bila razočarana mednarodna delavska javnost, ki jo je potek kongresa uv.e-Til, da bo angleška delavska stranka po modri svoji politiki in po svoji naraščajoči moči doživela pri bližnjih volitvah velik uspeh. Macdonald je .imel velik govor, v Katerem \e točno analiziral notranjo in zunanjo situacijo Anglije ter pojasnii program dela in volilne parole delavske stranke pri volitvah. Poleg Macdonalda so govorili na kongresu tudi ostali glavni predstavniki stranke. Po dolgi, trezni debati so se zedi-.nili na skupni resoluciji, ki precizira stališče stranke k vsem ' sodobnim problemom delavske politike in taktike ter problemom angleškega imperija. O tenukongresii, o katerem bomo še pisali, fSO izšla v našem časopisju zelo zverižona poročila .ki so mogla zbuditi v nepoučenih čitateljih dojeni, da vlada v angleški delavski stranki nesoglasje. V resnici je kongres pokazal, da se angleško delavstvo predobro zaveda velikega pomena teh volitev za njegovo in za mednarodno stvar proletarijata in da hoče enotno v boj da bo zmaga tem večja. Angleškemu proletarijatu, od katerega dela in zmage zavisi danes v dobršni meri poraz evropske reakcije, želimo že danes, da bi v teh volitvah do 'kraja porazil angleške konservativce in liberalce ter inau-guriral ero delavske vlade- V petek ob pol 3. popoldne se je vršil mrtvaški1 sprevod s. Štefana Lehpamerja v Ljubljani' s Prisojne ulice 1 na pokopališče k Sv. Križu. Njepfovesa pogreba so se udeležili zastopniki socijalifih zavodov, kulturnic organizacije »Svobod!e« ter zastopniki strokovnih organizacij, kakor tudi nmogobrojni pokojnikovi prijatelji in znanci. Pri sprevodu sta jjjfečastrli' njegov spomin grafično pevsko društvo »Grafika« in železničarska godba »Zarja«. Nagrobni nagovor! je imel v imenu naših somišljenikov s. Fr. Svetek in je v resnih in jedrnatih besedah poudaril pokojnikovo delo za proletarijat, ki se je udejstvoval zlasti v »Svobodi«, katere načelnik je bil daljšo dobo. Ob tej priliki mioram! omeniti še eno reminiscenco iz njegove vojaške službe, ki kaže, s kako srčno kulturo je pokojnik vedno skušal koristiti1 svojim sotrpinom. Kot vojak je služil Lehpamer pri vojaški cenzuri za hrvaški in srbski jezik na Dunaju in potem1 na Predarlskem. Vojaki, siti vojne in trpljenja, so Pisali znancem in sorodnikom stvari, zaradi katerih bi jih bila zadela težka kazen. Vsa taka pisma je Lehpamer uničil in s tem rešil stotine naših vojakov krutega preganjanja. Sam; je rekel, moja moralna dolžnost je uto bila, ker semr-se dobro zavedal, da ljudje, ne poznavajoč razmer, nehote in ne-.K.am.eroma pišejo odkrito in iskreno, kar se pa takrat ni smelo. — Na njegov grob srno somišljeniki in prijatelji poleg drugih vencev položili cvetje v znak: priznanja in spoštovanja njegovega sodelovanja v naših vrstah. Močna rok3“! Seiplovci so dolgo igrozili socija-.listom z »močno roko«, če ne bodo jpristali na tp, kar jim večina namerava servirati. Dr. Seipel pa ni imel (dovolj močne roke in se je moral pred zmagovito manjšino umakniti. Sedaj bi,pa moral priti kak Mussolini na ■krmilo, da bi izvedel to, kar se Sejplu ni posrečilo. Tudi pri nas se je mnogokrat omenjalo »močno roko« in nihče ni resno mislil na njo. Toda res ‘je, da si kapital v vseh državah dandanes želi »močne roke«, vendar pa nima še dovolj poguma in Avstrija^ ni Italija. Zato ponuja Seiplova večina obenem socijalnim demokratom »cu-ikrčlke«. Gospod prelat Seipel si je pri »odhodu določil namestnika, ki je od qd italijansko upravo.«'Uradniki nemške narodnosti so seveda odšli v novo-Avstrijo, jugoslovanski pa v Jugoslavijo, največ V; Ljubljano. Mi nižji smo takrat gospodo zavidali, ker smo vedeli, da bo naš^ kruli pod tujo okupacijo posebno grenak. Toda, kaj smo hoteli. »Zmagovalci« so bili tu in biJo se je treba udati v usodo. Ko so nas Italijani prevzeli, so slovesno izjavili, da ostanejo vse- naše dobrine nedotaknjene, da nam torej ostane* vse, »kar smo do tedaj uživali pri južni železniej. Toda »signori« so kaj 4iitro svojo obljubo snedli. Začeli so kar i»na celi črti odpravljati razne pridobitve, kakršnih baje qni na italijanskih železnicah niso poznali. Najprej so se spravili nad legitimacija in so rjih hoteli odpraviti, toda '.pokazali■smo'-jim-zobe in ker se niso čutili popolnoma trdne, so odnehali;-toda na vsaki leg-itimaciji je moral biti pritisnjen velik ,žig kraljevske .okupacijske oblasti. Pot^m So se začele razne šikane v službi, katere so -postbno -občutili železničarji pri vozni sinžbi. -Stedilo-je .podallšanje delovnega časa in obenem prikrajšanje dajatev v slučaju bolezni. Toda n^ši ljudiei so prenašali manj-'še- Šikane več ali manj mirno ter v upanju, da je vse tp ' samo. začasno in da bo že bojiše. bi- tako smo piiišli do božičnih praz-i iiikov. ■ Upr-ava južne -železnice na Dunaju se, je spomnila, na nas. in je nekega dne. br-zpjkvnp obvestila vse postaje do Trsta, ■•Tedaj’ preko demarkacijske meje, da prejme ■celokupno osobje za praznike polovico obi-- .čajne tromesečne izredne podpore, ki Je zriašžla zame 330 kron. To je povzročilo 'pri vsem osobju silno veselje in s.ltoraj presenečenje,, kajti mi smo bili od Dunaja po-{>8>iuonia odrejiaiii. Tudi .fanatični italijansko - nacijonalni • tiradftiki so bili veseli te brzojavke. Zato pa je tem večje ozlovoljenje zavladalo pri Srganiii :železniške uprave, ki so bili silno razburjeni, češ, sedaj smo mi in samo mi tu. gospodarji in jgžna železnica na oni strani meje nima tukaj nič opraviti, in dotični uradnik, ki je imel tedaj v postaji Logatec službo in ki je zagrešil, da je omenjena brzojavka prišla do nas, je bil takoj od Vsaka delavska družina mora biti včlanjena v »CANKARJEVI družbi*/ službe suspendiran. Uprava pa je izjavila, da ne pripusti, da bi se nainenjena podpora izplačala osobju. Razume se, da je tako postopanje skrajno razburilo celokupno osobje južne železnice in da so se takoj začele razne intervencije. Izvolil se je odbor, ki je pri komisarijatu posredoval. Italijanski komisarji, pijani »zmage«, so bili do skrajnosti napihnjeni, toda gotove ob-zire so imeli, ne radi tega, da bi se nas bali, ampak bali so se lastnih ljudi v Italiji, ki so bili globoko zrevolucijonirani, deloma pa so jemali obzir tudi na mednarodno komisijo, ki so jo tvorili Angleži in Francozi, ki je od časa do časa pogledala Italijanom malo na prste. In tako je končno tekom meseca januarja »komendatore« na bivšem inšpektoratu južne železnice izjavil, da bodo uslužbenci prejeli zadržano podporo južne železnice 1. februarja z mesečno plačo skupaj. In res, bili so dotični zneski že vpisani v plačilne listke. Toda dva ali tri dni pred izplačilom je bila ta obljuba preklicana in zneski so se morali tik pred izplačilom zopet črtati * To je seveda izbilo sodu dno in začela se jel silna propaganda za štrajk. Zvečer 1. februarja se je vršil v veliki dvorani Delavsk. doma shod vseh tržaških železničarjev, ki je bil sicer zelo buren, vendar pa je bila velika večina za stavko, ki se je takoj o polnoči pričela. Štrajku se je razen treh strojevodij na južni železnici in par oseb na državni železnici pridružilo vse. Prva posledica štrajka je bila ta, da so zjutraj lovili karabitlerji premikače ter kretnike, brez katerih niso Italijani znali nič napraviti, zlasti zato ne, ker niso imeli ljudi, ki bi se bili razumeli na centralno napravo kretnic. 53 uslužbencev so ujeli, ostali pa so se jim skrili. Ujetel so zaprli v veliko jetnišnico pri Santa Maria Maggiore, na kar so jim priredili vojni proces. Nato se je vršila razprava v neki kasarni, ki je bila čisto navadna farsa, vendar se je razsodba glasila za nekatere na 5 let in 3 leta, za ostale na dve leti ječe. Čez dober mesec pa so bili vsi amnestirani. »Zmagoviti« Italijani so namreč vsak mesec praznovali kak jubilej ali god in pri teh. prilikah se je amnčstiralo sproti. — Štrajk pa je šel svojo pot. Dne 6. februarja je dala železniška uprava v časopisih objaviti, da se vsak železničar, ki se ne bi tekom 48 ur vrnil v službo, smatra za odpuščenega. To je sicer pri uradnikih učinkovalo, pri ostalih pa ne. 2e preje, zlasti pa tekom štrajka, ]e prispelo iz kraljestva mnogo železničarjev, ki so sukcesivno prevzemali mesta naših uslužbencev. Mnogi od teh, zlasti strojno osobje, so se z našimi štrajkom solidarizirali in so sabotirali službo, kolikor se je dalo. Pred vsem so bili italijanski strojevodje mojstri v sabotaži na strojih, katere so v kratkem času do. zadnjega uničili. Za kurilnico na južnem kolodvoru so bili vsi tiri polni pokvarjenih strojev. Toda to okupatorjev ni mnogo oviralo, ker so imeli več tisoč vojnih tovornih avtomobilov, s katerimi so včasih tudi eno prazno vrečo prevažali. Razpoloženje štrajkujočih, zlasti prvi mesec, ni bilo slabo in so se kratkočasili kakor so vedeli in znali. Največ smo se zbirali po javnih lokalih, kjer pa se ni mnogo zapravljalo, ampak se je več politiziralo. Zaupniki so bili po večini v kavarni »Unio-ne«, ki je tvorila drugi Delavski dom. Tam so se delali razni načrti ter kombinacije, n. pr. kakšna bo nova Jugoslavija, ali bo bolj reakcijonarna ali manj, kako bo izpadla mirovna pogodba, kje bo meja med Italijo in Jugoslavijo, ali bo Trst naš ali italijanski. Take debate so bile včasih skrajno mučne in dostikrat ni mnogo manjkalo, da si nasprotniki različnih mnenj niso sko- čili v lase. Jaz sfcm bil,; hvala bogu, med tistimi, ki si niso delali mnogo iluzij toliko glede demokratičnosti novih držav kolikor tudi glede novih meja. Seveda so rrinogi stavili vse na eno karto, to je na »očeta« Wilsona,:>češ, da bo že spodil lačne ter im-pcrijalistične Italijane za prave etnografske meje! Toda prišlo je končno tako, da so bili razočarani celo pesimisti.,LNajhujše je bilo za nas, ki smo vedeli, da bomo prej ali slej morali čez novo mejo, kep smo od dne do dhe pričakovali, da dobimo iz Ljubljane kaŠih navodil; toda kljub teinu, da so razni birokrati od južne železnice iz Ljubljane prihajali k italijanski upravi ina'službene razgovore, niso smatrali za’ vredno, da bi bili Svojim slovenskim bratom, katere so lepo tam doli pustili ter prepustili na milost ih nemilost Italijanom, sami pa jo lepo popihali na nova ter odlična mesta, — dali kakršnakoli navodila glede izselitve1. Bili smo celih pet mesecev kot v panju. Od nikoder nikakih vesti. Navezani smo bili izključno samo na italijanske liste, ki so bili polni samo zmage in zopet zmage. Gorje onemu, ki bi bil skušal oporekati, da so . Italijani zmagali. Trst in Primorje so zasedle italijanske čete, ki so bile polne re-volucijonarnega duha. Enajsti polk pešcev iz Milana so i>o kratkem času zamenjati, ker je bil ves »rdeč«. Vojaki omenjenega polka so bili kuhani ter pečeni v Delavskem domu. Pa tudi zunaj po Krasu je bilo,mnogo: takih vojakov, ki so imeli samo eno misel, namreč, da bodo takoj, ko pridejo domov — po razorožitvi — obračunali S svojimi grofovskimi pijavkami. Žal se to m zgodilo. V začetku so Italijani nas štraj-kovce pustili pri miru. Prejemali seveda nismo denarne pomoči od nikoder, razen od tržaškega delavstva, ki se je sproti delila med potrebnejše v Delavskem domu. K podporam so prispevale po svoji moči delavske institucije, pred vsem konzumna zadruga. Toda štrajk se ne more . voditi brez denarnih sredstev, Železničarji pa, ki jih je bilo okrog 7000, niso imeli nikakega štrajk-fonda. Saj so bile, po tako dolgi vojni, vse organizacije! izčrpane ter demoli-rane. Sicer so prišli neznatni prispevki od zunaj, ali to j'e bila kaplja na vroč kamen. Štrajkovci so se jeli končno razhajati ter jemati od Trsta slovo, ki je za mnoge pomenil malo Ameriko, kajti v Trstu je bilo dela in jela! Trst je bil največje slovensko mesto in eno največjih delavskih centrov bivše Avstrije. In četudi ni bil Trst narodno enoten, vendar se je razredno zaveden pro-letarijat medsebojno dobro razumel. Vojna pa je prinesla gorje ne le za Vse jnas, ki smo morali, po dolgih desetletjih, pobrati šila in kopita, ker smo bili »forešti«' (tujci), marveč tudi za domačine, katerim Te prinesla vojna »zmago« Italije, naravnost pomanjkanje in smrt. ’• . '• * » Lačni italijanski imperijalizem je'žrtvo-val pol milijona ljudi samo za to, • da odtrga Trst od njegovega naravnega zaledja, katero pa sega še mnogo dalje, kotjje sedanja meja. Danes je nesrečen Trst' in nesrečna njegova okolica in na stotink, in tisoče je šlo tržaškega proletarijata v eterani grob, ki niso sicer padli na bojnem, polju, ampak jih je pokosiia črna lakota. —- Mi (tujci) južni železničarji (30 družin) smo zapustili Trst za vedno s prvim izseljeniškim vlakom dne 9. aprila 1919. Veseli smo sicer bili, da smo se končno rešili .tistega : delirija, v katerem1 so se nahajali zmage ! pijani ter nacijonalno fanatični Italijani, toda od Trsta smo se težko ločili. Dnevne novice. Če hočeš dobiti lepe knjige in poceni, postani Član „CANKARJEVE družbe-! Ljubljanski hišni posestniki, oziroma njih društvo, je priredilo dne 3. tol, protestni shod proti podaljšanju zaščite stanovanjskih najemnikov. Na shodu so bili zastopani tudi trgovska zbornica in stavbeniki. Samo Tistih ni bilo, ki naj bi gradili nove stanovanjske hiše. Trdili so na shodu, da imajo skoro vse stranke stanovanja, talko, da res ne vemo, ali farba uradna statistika ali pa hišni posestniki javnost. Prav posebno značilni) pa je, da sta shod hišnih lastnikov pismeno pozdravili Obrtna zveza in Zveza jugoslovanskih hranilnic, od katerih je zlasti slednja prekoračila svoj delokrog. Shod je sprejel prav čudno, rešetu podobno resolucijo, ki je, kdor resno presoja stanovanjske in socijalne razmere, ne more smatrati iza resno. Gospodje, stanovanj ni, za draga stanovanja pa ni denarja; dalje, naštejte enkrat tudi tiste, ki bodo zidali. Ljudsko štetje v Jugoslaviji bo leta 1930. Vrše se priprave za ta važen materijal, ki nam ga je doslej ne-dostajalo. Pogodba med Jugoslavijo in Grčijo je sklenjena. Glavni pomen nove pogodbe je v tem, da ima po novi pogodbi naša država v Solunu svobodno cono za promet s svojimi domačimi produkti. Umrl je v Ljubljani kavarnar Jakob Vospernik, oče s. U. Vospernika. Izrekamo sožalje! Pokojnik je bil blag in dobrohoten mož. V njegovi kavarni smo se leta in leta shajali sodrugi. Sprememba v avstrijski vladi. Dr. jSeipel ni več kancler. Naslednik mu utegne postati dr. Resch, ki ga priporoča dr. Seipel. Demisija je politično važen dogodek, ki ga je deloma dikti-, rala politika socijalnih demokratov, deloma pa morda tudi stališče papeža. ki hoče po sporazumu z Italijo nekako demonstrirati nevtralnost cerkve in duhovništva. Nedvomno pa računa Seipel tudi z volitvami v parlament, iki se bodo vršile prihodnje leto. Sedanja vlada še /je odločno upirala modernim reformam zakona, zaščiti stanovanjskih najemniku/ itd. ter si nakopala nevarno opozicijo. Zlasti krščanski socijalci so neprimerno reakcijonarni. Nastaja vprašanje, kako se reši vladna kriza. Kolikor je dosedaj znano, so meščanske stranke že obnovile koalicijo ter se bodo formalno pogajale še z opozicijo. Socijalna demokracija stoji na stališču, da je že tako močna stranka s konkretnim programom, da je pripravljena delati v parlamentu in tudi v vladi, če bi to zahteval interes republike. Na vsak način pa zahteva socijalna demokracba, da se stranko in nje zahteve upošteva ter z njo računa kot s stranko moči. Položaj torej še ni popolnoma razčiščen, vendar pa bo eventualna izvolitev dr. Rescha za kanclarja znak, da Se je meščanska koalicija odločila za boj proti socijalni demokraciji. In morda bo bolje tako za bodoče parlamentarne volitve. Skrajna predrznost. Iz Monako-vega poročajo »Prager Tagblattu«, da je princ Avgust Viljem govoril pri na-cijonalnih štalhelmovcih v Ulmu ter dejal, da so bili Hohenzollernci vendar vse kaj drugega kakor vladarji te svinjske republike (Saurepublik). Pri njih dedih si vedel natančno, kdo so bili, dočim že pri Ebertovih dedih — prvega predsednika nemške republike — nisi vedel, če morda niso sedeli v kaznilnici. — Tako govore morilci utemeljiteljev republike: Erzbergerja, Rathenaua, indirektno Eberta. Tako govori potomec Hohenzollernca, ki je zapustil svojo vojsko in zbežal skrivaj na Holandsko. Sedanji predsednik Hindenburg je takrat postavil vojsko v službo republike in Ebert je vzel v roko državno krmilo, da je ustalil razmere v sedanji republiki. In sedaj pa ipride presvetli bivši princ in govori take neumnosti proti nemški republiki. Značilen je nastop tega Hohenzollernca, ki nastopa na tak način ravno takrat, ko ima nemška republika težkoče doma in v Parizu zaradi reparacijskih bremen. Uver-jeni smo pa, da bo nemški narod znal takim princem zamašiti usta. Proti malikom. (Zadnja beseda o tem.) Tak naslov je dala krščansko-socijalna »Pravica« svojemu članku, v katerem polemizira proti našim ugotovitvam glede pakta med Vatikanom in Italijo. Sklicuje se tudi na svobodno nemško revijo »Sozialistische Monatshefte« (ni namreč marksistična), ki piše isto, kar smo pisali mi v bistvu. Ugovarja pa člankarju Valterju Phalu v njegovi glavni tezi. Phal namreč pravi, da bi morala pomeniti nevtralizacija cerkve odstranitev ovire za sporazum med socijalizmom in katolicizmom. »Pravica« pravi, da je to nemogoče. In res bi bila cerkev šele takrat nevtralna, če bi priznala tudi pravico razrednega boja. Še več, zatirani in izkoriščani sloji te ali one vere imajo naravno in moralno pravico, da se bore za enakopravnost in svobodo, ker smo vsi ljudje enaki. Nevtralna cerkev, pa bodi katerakoli, bi morala biti na strani zatiranih, bi se morala postaviti na stran tistih, ki se jim godi krivica. A cerkve tega ne delajo, ampak podpirajo kapitalistične režime. Iz tega sledi, da politično niso nevtralne, ker podpirajo tiste, ki delajo socijalno-politične krivice množicam naroda. Načelno pravilno bi bilo, kaj ne, da se postavijo cerkve na stran tistih, ki se jim godi krivica. Tega pa m, store, zato tudi nimajo nikakršne moralne pravice, da bi se vtikale v socijalne boje delavstva, ki so tudi politični. Med krivico in pravico ni mogoče biti nevtralen, ne bi smel podpirati ne kapitalistične družbe in ne socijalizma. Tako načelo je pa za zdrave možgane nerazumljivo, ker, ali imam čut pravičnosti ali ga pa nimam. In kamor sc obrnem s srcem, tam sem z dušo, če sen. pošten. Cerkev ima višje namene1, pravi I »Pravica«. Proti tem višjim namenom nimamo prav nič; toda greh je, če po vsej Evropi in drugod polagoma umirajo narodi zaradi gladu, pa se jim nudi samo tolažbo potrpljenja in plačila na onem svetu, ko imajo vendar enako pravico do življenja kakor vsi drugi zemljani. Tolažba ne nadomesti kruha, obleke, hrane itd. To pripada LEO SILA: Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih duš. jgi Leo si je v stiski isikušal pomagati. Dokazoval je, da ima ukaz starešinstva, da mora v njegovi navzočnosti stati častna straža ves čas kot pribita. Če tudi je visoki gost ugovarjal temu, je Leo dokazoval, da se mora v tem slučaju pokoravati starešinstvu. Ob odhodu so živo vzklikali visokemu gostu in Leo je radi pogovora postal senzacija. Vsakdo je hotel vedeti, kaj sta govorila. Ves srečen in navdušen je pripovedoval vsakomur . . . * »Tri leta je od tega in Ti si danes tak, kot da se sploh ni zgodilo . . .« »Ljudje so, -ki ubijejo v človeku vse. Saj se ni zgodilo samo meni tako, večini je hitro umrlo navdušenje in danes stojimo praznih rok in gledamo prisiljene bakljade in teroristične akcije Orjune. Na dan volitev so se vozili na tovornem avtomobilu in terorizirali nemške volilce, da niso mogli oddati svobodno svojih glasov. Pod krinko, da se bore proti nemškemu vplivu, so skušali delavstvo preplašiti z revolverji in bikovkami zato, ker so po večini socijalisti in komunisti. Profesor Kaučič je s samokresom mahal raz avtomobila in divjal kot podivjana zver. Lepo obnašanje gospoda profesorja! Da, Mirko, jaz ne morem odpustiti; obsojam, ker je obsojanja vredno. Zadnjič se je razpočila bomba v pisarni dr. Miiller-ja . . . Ali ni to isti fašizem, ki ga mi očitamo Mussoliniju? Naši trpe tam doli, ker jih mučijo, mi pa visoko povzdi- gujemo svoj glas v njih obrambo, istočasno pa uvajamo podobne metode pri nas. Petka so zadnjič v parku pretepli sumljivi elementi; zvili so mu dva prsta rekoč: »To zato, da si boš drugič premislil agitirati za diktaturo proletarijata!« O, taka je svoboda pri nas!« »Stane mi je zadnjič pisal. Potepa se po Ljubljani in nič več ne piše. Pravi, da se v slovenščini sploh več ne splača pisati. Danes moramo skrbeti vsi, da si ustvarimo čim prej enotni književni jezik. Misli seveda pri tem na štokavsko ekavščino. Jugoslovan je z dtišo in telom in slovenščine se upa otresti vsak dan . . . Ali ni to renegatstvo?« »Je!« je pritrdil Franček Mirkotu. »Kako, da ne rečeš ti ničesar na to?« se je obrnil k molčečemu Leonu. »Prešel sem ves nacijonalizem. Zame je vsak nacijonalizem izrecno povdarjen — šovinizem. Zakaj postavljati svoj narod nad druge narode? Zakaj sovražiti Nemca že zato, ker je Nemec? Nacijonalizem mora izumreti. Izrecno povdarjati slovenstvo zato, ker je jugoslovanstvo pri nas moda, se mi ne zdi prav. Jaz vidim in iščem v vsakemu le človeka.« Mirko je ugovarjal. »Meni pa se to ne zdi prav. Slovenci moramo izrecno braniti slovenstvo zato, ker ga zatirajo. Cankar je imenoval vraga, ki je zame idealist, re-negata. Danes pa, ko vsepovsod poveljuje Beograd in lažijugoslovanstvo, ki nam hoče uničiti jezik, je treba vse braniti. Preko slovenstva in po slovenstvu v človečnost. Tako mislim jaz. Treba je hlapčevstvo pri koreniki iztrebiti. Naši fantje gredo k vojakom v hrvatske in srbske pokrajine in ko se vrnejo, že štokajo in bogmejo. Zadnjič na shodu sem poslušal tak govor. Ni bil ne hrvatski, ne srbski, ne slovenski. Silil se je govoriti po srbohrvat-ski, če tudi ni znal. Zabolelo me je do srca. Prej smo se silili z nemščino, zdaj s srbohrvaščino. Če greš po promenadi, povsod slišiš: »Što? Što ne?« itd. Prej so frajlice nemškutarile, sedaj srbohrva-tijo . . . slovenskega, materinega jezika jih je sram. Slovensko govoriti ni nobel . . >. Joj, s pestjo bi udaril v usta . . .« »O, Mirko, tega pa ti ne smeš. Haha!« se mu je namuznil Franček. »Res, vsa naša zgodovina je zgodovina peto-liznega hlapca. Za Lazarjeve drobtinice smo bili navdušeni za habsburško Avstrijo in danes izdajamo svoj jezik. Če tudi se je Leo udal Mirkotu radi slovenstva, vendar se mu je zdel proces prekratek, Nacijonalizem ga ni več zanimal. Izživel ga je in zato je proti vsej reakciji postavljal svoj ideal novega človeka, sproščenega nacijonalnega sovraštva, rešenega težkih življenskih in sploh socijalnih problemov. Spet je zaigrala godba, Bakljada se je vračala. »Kaj pa misliš ti o državni obliki, Leo?« Franček ga je skušal in tudi Mirko se je obrnil k njemu. Leo je izpovedal odločno, samozavestno, kot vedno, kadar je izrekel kaj, v kar je trdno veroval, o čemur je bil prepričan. Vse je šlo mimo njega. 1. december 1918, tista sreča mladega Sokoli-ča . . ., vse, vse je splahnelo in kar je še tlelo v njem preteklega, je ubijal s svojo voljo, s svojim novim stremljenjem. Mirko in Franček sta mu v tem pritrdila. #o naravi in potrebi vsem ljudem, in kdor priznava ta božji zakon, morai delati za njega uresničenje. Socijalizem je nauk o ureditvi novih pravičnih socijalriih razrhef. To ni malik. Človeštvo se mora preroditi v nov rod s socijalnim čutom, z novim svetovnim nazorom o pravični človeški družbi na tem svetu. To ni malik, to je možnost in to bi moral biti tudi ideal vseh cerkva, ki priznavajo socijalno pravičnost. Vemo tudi, da je ravno rimska cerkev šele z razglasom De rerum novarum naglasila potrebo po socijalni pravičnosti, v katerem pa •obsoja socijalne boje in apelira le bolj na čut podjetnikov. Iz tega sledi, da v tem vprašanju delavstvo ne more računati na pomoč cerkve ter da mora voditi svoje bojt -samos toyrio in neglede na razne cerkve. Menimo, da smo stvar pojasnili dovolj. — "Skušali smo dokazati, da je socijalni boj delavstva mogoč na celi črti in enotno, toda -le socijalni boj za delavske interese. Namesto jasnega odgovora smo dobili zbadanja, zavijanja in umetno ograjo, ki-naj bi onemogočila sodelovanje vsega delavstva v socijalnih bojih. To nas prepričuje, da tam ni resne volje, da tam ni zaupanja v delavske množice, v razvoj in v novi svetovni nazor — socijalizem1. O zgodovinski laži, da je danes socijalizem nekaj drugega kakor je bil pred sto leti, ne govorimo, ker je neumnost. Razlika je le ta, da je razvoj kapitalizma večji, tako jak, da bi danes moral biti vsak delavec in nameščenec — marksist. Številne aretacije socijalnih demokratov na Litovskem. Kakor se poroča iz Kovna, glavnega mesta Litve, so se vršile tam pro--šli teden ponovno številne hišne preiskave in aretacije socijalnih demokratov. Več sto oseb so zaprli. Dva voditelja litovskih so-cijalistov so zopet izpustili. Preganjanje trockistov v Rusiji. 63 pristašev Trockega, obsojenih v sibirsko pregnanstvo, je marca meseca v Tobolsku stopilo v gladovni štrajk. Na posledicah gladovne stavke je odlični revolucijonar Drel-cer, ki je bil za hrabrost med državljanske, vojno dvakrat odlikovan z redom Rdeče zastave, umrl. Henderson o bodoči delavski vladi na Angleškem. Tajnik Labour Party (delavske -stranke), Artur Henderson, je izjavil, da bo .delavska stranka, če zopet pride do vlade, .sklicala razorožitveno konferenco vseh držav sveta, neglede, ali so članice društva narodov ali ne. Obenem bo znatno znižala izdatke za armado. Končno bo priznala tudi rusko sovjetsko vlado, vendar pod pogoji, kakor jih jie stavila leta 1924., namreč, da .se sovjeti odrečeijo vsake politične propagande na Angleškem. Čehoslovaška za bolniške blagajne. Bolniške 'blagajne na Čehaslovaškem so morale zvišati prispevke, ker so imele prevelike izdatke za 'dajatve. Da »e pa socijalno zavarovanje okrepi, j« sklenila čehoslovaška vlada dali do 150 milijonov 'brezobrestnega -posojila za pet let. To je dokaz, kako sodijo iehoslovaSki vladni in politični krogi o socialnem zajvarovanju. Ing. dr. Ludvik Benz je umrl v 85. letu starosti v Frankfurtu na Meni. Benz je leta 1885 zgradil prvi avtomobil, ki je danes najvažnejše prometno sredstvo. Saj jih drdra po svetu že blizu 25 milijonov. Tiskovni sklad. Sodrug Jakob Rožič iz . Celja je daroval Din 42 za tiskovni sklad. : Iskrena hvala. Sodrugi posnemajte! Kultura. Talpa: Koncert pevskega zbora učiteljstva UJU. V soboto, 6. aprila, je nastopil v Gotzovi dvorani v Mariboru učiteljski pevski zbor pod spretno taktirko Srečka Kumarja, ki je brezdvomno najboljši slovenski interpret moderne glasbe. Učiteljski zbor j.e edini zbor v Sloveniji, ki goji samo moderno glasbo, zato zasluži lem bolj, da izpregovorimo o koncertu nekoliko obširneje. Pri tem je treba zlasti po-vdariti, da so zašle nove umetniške ideje ,pri nas mnogo prej v glasbo kot pa v upodabljajočo umetnost in književnost. Vsa evropska moderna umetnost se je odvrnila od meščanske romantike in plehke sentimentalnosti ter je začela gojiti nov stil, ki je znan pod imenom »nova stvarnost«. Ta nova umetnost se naslanja na maso, njo smatra za nositelji-co vsega napredka in njej je namenjena; to je tista umetnost, ki je zavrgla l'art pour 1 artizem in si je postavila za nalogo: oblikovati novega človeka. Tudi slovenska in ■hrvaška moderna glasbena umetnost zajema motive iz ljudskega življenja, iz življenja delovnih slojev ter podaja te motive z najmodernejšimi in najnovejšimi glasbenimi sredstvi. Že v 'tem dejstvu samem leži ogromni socijalni pomen nove glasbe, ki je odstranila vsa individualistična čustva ter jih zamenjala s kolektivnim čuvstvovanjem mase. S tem je približala umetnost najširšim plastem, jo je socijalizirala in uverjen sem, da bo taka glasba mnogo bolj govorila človeku iz naroda Iktot pa povprečnemu meščanu — lajiku. Prav to moderno smer smo občudovali : v skrbno izbranem koncertnem programu, I ki je vseboval sledeče kompozicije: M. Škrjanca »Marija in mlinar«, zvočne Kogo- | jeve »Vrabce in strašilo«, Papandopula-Pe- ; čiča »Pjesroe svatovske« (ki so povzete iz j ljudske obredne lirike), E, Adamiča »Kato« j (Iti nam podaja čustvovanje kmetskega de- ! kleta), dalje medjiimurske narodne motive v j dveh skladbah Josipa Štolcerja, (ki izražajo j ves pejsaž te pokrajine) in končno pesmi ; dela Zlatka Grgoševiča (»Okolo žnjačkoga : venca«), ki se gotovo najbolj približujejo ko- I lelkitivni umetnosti. In izvajanje? Vsaka beseda je tu odveč! | Presenetila nas je precizna izdelava, posebej : pa še alti in basi v zboru. Stozzijeva je v vi- I MAJSKI SPIS izide letos na 96 straneh s pestro, zanimivo vsebino in z lepimi slikami. Stal bo samo 5 Din. Razprodajale! imajo po 1 Din popusta. Naročite ga najkasneje do 1. aprila, ker ga moramo dati potem takoj v tisk! Izšel bo že sredi aprila. Vsakdo naj si naroči Majski spis! šinah najsijajnejše izšolana, vendar je njen ■glas že nekoliko izpet. Pred koncertom je imel dr. Stanko Vurnik kratko predavanje o moderni glasbi. Žal pa je občinstvo njegova tehtna izvajanja s poznim prihajanjem motilo. Vsekakor bi pričakovali v tem oziru od občinstva, če že ne točnosti, ipa vsaj malo več takta. — V nedeljo, 7. 'aprila, je priredil zbor koncert z istim programom tudi v Trbovljah, * Kalkor smo informirani, ima S. Kumar v načrtu tri nove koncertne programe in sicer enega za otroke, drugega za delavce in tretjega za kmete. Vsak izmed teh programov bo sestavljen po svojem namenu in z njimi bodo obiskovali naša industrijska centra in vasi. Umetniki naj bodo prepričani, da bodo našli za ta svoj trud pri proletarijatu in kmetskemu ljudstvu popolno umevanje, podporo ia hvaležnost! Prva dramatična prireditev dramatičnega odseka mariborske podružnice »Svobode« se je vršila v nedeljo popoldne v telovadnici D. T. E. v Studencih. Dala se jo stara, a duhovita šaloigra »Oče so rekli, da le ...« Igralci, ki so večinoma prvič nastopili na odru, so rešili svoje vloge povsem zadovoljivo, zlasti, če se vpošteva, da odsek nima lastnega odra, kjer bi mogel ob-državati svoje vaje in dostikrat nima niti prostora za bralno vajo. če bi imeli primeren lokal, bi se ta odsek gotovo prav lepo razvil, vendar pa daljših in težjih stvari radi pomanjkanja lokala in odra zaenkrat ne more podvzeti. Za prvi maj si je odsek napravil prav lep program, ki ga je pa, žal, moral opustiti. Pri nedeljski prireditvi je sodeloval tudi pevski odsek in zapel nekaj jako lepih mešanih zborov. Knjižnični promet knjižnice Delavske zbornice v Mariboru, Knjižnica Prosvetnega odseka Delavske zbornice je izdala od 1. januarja do 1, aprila t. 1. 2404 obiskovalcem 4307 knjig in sicer 3973 leposlovnih ia 334 znanstvenih. Med temi 1486 slovenskih, 243 hrvaških in 2678 nemških. Vpisalo se je 152 novih članov in ima knjižnica sedaj 525 članov. član knjižnice postane lahko vsak, ki se dovolj legitimira. Knjižnica je vsaki dan od 17.—21, ure zvečer odprta. Talpa: Zopet mariborsko gledališče! Pred tedni je obiskal mariborsko gledališče g. dr. Pavel Golja; 30. marca pa je v posebnem intervjuju v »Jutru« začel podirati to kulturno ustanovo z izgovorom, da naj se ustanovi za vso Slovenijo eno gledališče v Ljubljani, ki naj prireja v provinci-jalnih mestih redno gostovanje. Kljub izjavi g. doktorja, da je opazil na mariborskem odru resna umetniška stremljenja in pozitivno delo, se ne moremo ubraniti vtisu, da je prišel iskat semkaj vzrok več za demonta-žo našega teatra, upajoč, da bo našel tu namesto njega — šmiro. Delavski razred se je vedno boril za zmago načela, da ne sme ostati kultura samo last privilegiranih razredov, marveč, da morajo postati njene dobrine dostopne najširšim plastem. Širenje kulture pa je nemogoče brez gosto posejanih kulturnih zavodov in ustanov. Prav to dejstvo zahteva, da se one ne ukinjajo, pač pa celo pomnože. Vsak poizkus centraliziranja kulturnih zavodov v eno samo središče moramo označiti kot hero-stratski in reakcijonarni čin. Ljubljansko gledališče bo imelo dovolj dela, ako bo hotelo — in to bi tudi moralo! — zanesti gledališko umetnost po mestih Ljubljanske oblasti (Jesenice, Kranj, Domžale, Kamnik, Novo mesto itd.), mariborsko gledališče pa naj vrši deloma s stalnimi gostovanji v Ptuju in Celju tudi to poslanstvo v Mariborski oblasti. Zato, g. doktor, roke proč od našega gledališča! Borimo se za mariborsko gledališče kot ustanovo, do čim je vprašanje repertoarja za nas druga zadeva. Povdariti moramo, da nismo bili t letošnjim repertoarjem — razen v par izjemnih slučajih — prav nič zadovoljni. Pri našem gledališču je angažiranih nekaj prav dobrih sil, ki jih pa uprava ni znala uporabiti, oziroma jih je uporabljala za manj vredne komade. Prav tu bi bila potrebna korenita remedura! Ne ukinjati gledališča, marveč izboljšati bi ga bilo tre- M Žepa Sttt&inja ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tege rabi le SCHICHTOVO M I LO ■ba — in sicer s sodelovanjem cele javnosti. Zato zastopa.no odločno stališče, naj pritegne uprava pri sestavljanju novega repertoarja k posvetovanju zastopnike vseh časnikov, kajti le na ta način bi bilo mogoče sestaviti repertoar, ki bi vsaj deloma zadovoljil vse. nari&or. NARODNO GLEDALIŠČE. Torek, 9. aprila ob 20.: »Grof Luksemburški«. Ab. B. Sreda, 10. aprila: Zaprto. Četrtek, 11. aprila ob 20.: »Charleyeva teta«. Ab. C. Kuponi, Gostovanje g, Daneša. Petek, 12. aprila ob 15,: »Janlko in Metka«. Šolska predstava, — Ob 20.: »Plesni večer Rosanelli-Hrdinova.« Požarno ogledovanje mesta. V prihodnjih dneh začno poslovati komisije za požarno ogledovanje mesta, ki bodo tudi ugotovile, v koliko se je ugodilo raznim predpisom požarno policijskega in sanitarnega značaja, izdanim na podlagi ugotovitev lanskega ogleda. Hišni posestniki oziroma njihovi namestniki morajo skrbeti, da so ko- ; misiji lahko vsi v poštev prihajajoči prostori | hiše, kakor podstrešje itd., dostopni. nedostatkih, ki ogrožajo naše zdravje in vzdrževal stike z bolniško blagajno. V vseh tozadevnih vprašanjih naj se delavci obračajo na svoje tovariše, katere so v ta odsek izvolili. Celje. Celjsko gledališče: Sreda, 10. aprila ob 20.: »Učiteljica«. Gostovanje Mariborčanov. Celjsko gledališče. Opozarjamo še enkrat ne deseto gostovanje Mariborčanov prekrasno iNicodemijevo komedijo »Učiteljica, ki vzbuja salve smeha, pa tudi gane do solz, zlasti v scenah z otroci. Ta predstava zasluži po vsej pravici razprodano hi Sol Trbovlje. LuJteršperK. Predavanje o lilgijenl. Kakor že v več drugih večjih obratih mariborske periferije, tako se je tudi pri nas v Dervvuschkovi tovarni vršilo v soboto popoldne predavanje o socijalnem zavarovanju in o higijeni, ki ga je priredila mariborska podružnica bolniške blagajne. Gospodoma, ki sta prišla k nam in nam na lahko umljiv način razložila pomen zavarovanja in kako se je delavcu ravnati, v raznih slučajih, da ne trpi škode, ter kako naj skrbi za svoje zdravje, smo za njiju trud zelo hvaležni. Ustanovili smo ob tej priliki tudi zdravstveni odsek iz vrst delavcev, ki bo sledil in poroča! c Proletarski umetniški večer v Trbovljah. V sredo, dne 3. aprila je priredil kultu mo-prosvetni pododsek Delavske zbornice v Trbovljah v kinu »Svoboda« recitacijski večer treh slovenskih književnikov. Angelo Cerkvenik je uvodoma predaval o tendenčni in netendemčni umetnosti ter dokaj ostro nastopil zoper vladajoče (a ne vodilne) slovenske meščanske literate, ki se izgubljajo v brezplodnem debatiranju in praznoti. Umetnikovo delo mora biti izraz življenja. Zato ne sme umetnik nikoli izgubiti z njim stika in se izgubljati v prazne sanjarije, go-stobesedičenje in krasnoslovljenje. Predavatelj je orisal tudi razmerje proletanijata do umetnosti in dokumentiral s primeri tudi prvo slovensko proletarsko umetnost (Tone Seliškar i. dr.). Za njim je recitiral pesnik Tone Seliškar, živo pozdravljen od vseh navzočih, katerim so vsem še v spominu njegove »Trbovlje«, najmočnejša umetniška izpoved iz življenja slovenskega proletarijata. Bral je odlomek iz mladinske povesti »Rudi«, ki je 'bila nedavno nagrajena s prvo nagrado od Mladinske matice in bo izšla v knjigi sredi maja. Poleg tega je prebral dve zadnji svoji pesmi »Predmestje« in »Moj oče«, od katerih je zlasti druga močna po svoji gradnji kot po svoji vsebini. Bratko Kreft ie recitiral kratko povest iz bojev Letna članarina za „■Cankarjevo družbo“ znaša 20 Din. Za to dobiš jeseni štiri lepe knjige. — memšk«ga proletarijata v letu 1919. .»Krvavi Ted« ter odlomek iz »Pariških impresij«, pod naslovom .»Svoboda, Bratstvo, 'Enakost«, kjer satirično, prikazuje vsakoletno proslavo padca Bastilje v Parizu. Večer je uspel zelo doibro. Dvorana je bila nabito polna in navzoči so z izammanjeim izsledili izvajanjem pisateljev. Ponovno se je spet dokazalo, da zna iproletarijat ceniti umetnost, govori njemu tako, kot jo uči življenje in,,ne saloni . . . Pisatelji so ^žeii obilno ,'priznaaje od navzočih; želeti, je sjumo, da:-»e taki večeri iprireidijo večkrat, 'ker popularizacija ■: umetnosti je v današnjem ..času louino potrebna. Talki nastopi .so »ajuspešnejšamborba zoper šumdromane, ki jih pošilja buržuazija med .proletarijat, d.a mu zastruplja možgane. Vit pi! LJubtJaoi. j Iz zadružnega gibanja. Zadružniki na Viču pri Ljubljani so pred dvema letoma na novo oživeli Stavbeno in gostilničarsko za- j drugo »Delavski dom«, ki se je nahajala že j pred likvidacijo. Pristopilo je nekaj novih 1 članov in upamo, da jih bo še več, ko bodo , videli uspešni razvoj in napredek zadruge, i Nov.o načelstvo je prevzelo gostilniške pro- ! store v »Zadruž. domu)« v najem in se zadrn- i ga prav povoljno razvija. Gostilno upravlja- j ta od novega leta zavedna in agilna zadruž- I nika,.!ki jamčita za točno in solidno postrežbo (razume se, da je tudi za abstinente pre- ! sičrbljeno) ter po želji tudi dober prigrizek. Rad-ijo koncerti tua- in inozemskih postaj so vsak dan na dnevnem redu. Posebno pa opozarjamo sodruge iz mesta in okolice, če so kedaj v zadregi, kam naj gredo, naj pridejo . k mam, kjer se nahaja postajališče novega modernega viškega tramvaja tik pred go- \ -.stilno. Svoji Ik svojim! j Nace Mihevc: Kaka-klub. V nedeljo po sv. Gregorju so se ■udeležili izleta kaka-kluba na Kurešček, Tistim čitateljem »Delavske Politike«, ki ne .poznajo ljubljanskih razmer in kaka-kluba, moram najprej povedati, kdo in kaj je kaka-klub. Zgodovina kaka-kluba sega že več koit 40 let nazaj, v čase, ko je bil deželna predsednik bivše vojvodine Kranjiske baron Winkler. Tam za Igom med Krimom im Turjaškim sv. Ahacom pa se gre proti Ljubljani v Kurešček. Vrhu gore Kurešček stoji cerkvica sv. Brica. Zraven stoji mež-narija in pa župnišče. Na JCureščeku ni fare, temveč samo kuratija ali kakor jo ižanci imenujejo »puti-faisa«. Dohodki kuratije so slabi in je veljal Kurešček nekdaj za kazensko postajo, kamor je pošiljal pokojni škof Missija duhovnike, ki so pri volitvah premalo agitirala za »bivšo ktotoiiško narodno stranko ali pa take, ki so se preveč očitno spozabili > s kakimi ženskami. Od cerkvice se odpira prav lep razgled na 'liju bi jamsko barje, na gorenjske planine in na dolenjsko stran. Kurešček je torej lepa razgledna točka, Vendar pa Ljubljančani malo hodijo na Kurešček, ker leži precej od rok, pač pa je v Win- klerjevih časih hodila na Kurešček nedeljo za nedeljo vsako leto majhna združba osem do deset Ljubljančanov od sv. Gregorja pa do sv. Martina, . če je vreme bilo količkaj ugodno. S Kureščeka so izletniki hodili na Krvavo peč, in se ustavljali v gostilni pri Tomažinu, kjer so spili vsak po enega ali dva polička hrvaškega vina in pojedli po eno kranjsko klobaso. Taka okrepčila so vsi jako ob-rajtali. Družba je bila precej mešana; nekaj meščanov, trgovski poslovodja, državni uradniki, upokojeni magi-stratni uradnik in uradtnik bivše prisilne delavnice. Po rodu so bili sicer vsi Slovenci, imeli so pa vedno -pred očmi tedanje cesarsko-kraljeve razmere ali kakor bi po domače rekli, bili 90 ljudje starega kova in: so uporabljali pri pisanju le še sipo » Streisand«. -Seveda tudi pri svojih izletih na Kurešček niso imeli posebnih ciljev; trgovski poslovodja je hodil na Ku- i 'in go nemoteno hodili vsako nedeljo rešček, da je mogel, vračajoč se mimo j "na Kurešček in Krvavo peč doma navezala na trebuh, ker je bolehal na spodnjem delu svojega telega,' vodja-pomožnega umda, gospod Frančišek Bizgec, pa je pravil, da hodi na Kurešček zaradi tega, da more onkraj Kureščeka pod Krivim gabrom opraviti svojo potrebo, ker drugače cel teden ni srečen. Skupno jim je bilo samo to, da so vsi visoko cenili kranjske klobase, s katerimi jih je zalagala Tomažmova mama na Krvavi peči. Hudobni Ljubljančani so jih glede na to, d!a-so hodilkna Kurešček in na Krvavo peč, p c- začetnih črkah1 teh krajev, imenovali k. sk^iklub, ,-kar je v tedanjih. časih cesaBsko-ia-aljevih razmer pomenilo: • kaisferlteh-koniglicher Klub. Tega imena:naši izletniki na -videz-,niso radi slišali, vendar jim je bilo pravzaprav pogodu,j .Ali ste že krili J svoj«: potrebe v tiskovinah ■ Važno za vse! Vsakovrstna popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških 'vozičkov, dvokoles in motorjev, emajliranje in poniklamje. Shranjevanje dvokoles in motornih koles čez zimo, vse ,to nudi in izdeluje mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR Tdtteftbachora ulica 14, Tvornica Štampiljk In prodaja v to strt>k»*p*i)Jitoeih<^olrefe*čln T. toklič 'Maribor, Aleksandrovo c/43. IffiduMIvna zadirtNnizflf sktt iflfljitrov Ti Z. K o, Z. Maribor, Vetrinjska ulica 18. iMohiliiCk MslHrll><>r, Vetrlnjaka lilicu 18. Kovčeki za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri m po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. IS flortilne jermene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Elektrotehnična delavnica PR1M3ES & TRABI, MarMor.vVadnlkov trg St. 3. Popravila vsfh vrst električnih strojev in aparatov, novo ^ovijanje sežganih elektromotorjev, -0ynamo-stro}ev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna: postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev. Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica St. 20 Enkratna ponudba. Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od !. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in Sicer: Radioexperlmente, Mk 3.80; Radio-technlsches Lexikon, Mk 3.60; Wo steekt der Fehler? Mk 4,— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in I s (šiling) za pošto in zavojnino. nič ¥as ne stane ■alco ^■gjeejate lelošujo bogato zalogo vsevrstnega spomladanskega in Iomega mannfakiurnega blaga .pri tvrdhi Velika izbira prekrasnih desendv za obleke in plašče ptavkar dospele iz največjih angleških in češk h !o-arn Vslcd tega so' ttfdi ,uni.wnc NA J NIŽJE CENE kljftb plijčilnim Olajšavam. pbkahna r. z. z q. x. U stan. 1898 MARIBOR, TRftASHA CESTA ŠTEV. 36—38 Teleion 324 Prodajalne v Slomškovi ulici Stev. 2 in nu Glavnemu trnu štev. IS Moderno in hiflijensko urtjenn pakarna.— Pripotočamo vsem o^nniziranim •delav-ccm in delavkam nase okusno petivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P. Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. - Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.