VSEM ČLANOM KOLEKTIVA ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU DELA Im maju UREDNIŠTVO 11434 ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA koper Majska pesem Zdaj se vsaka veja v maj budi, vsaka majhna voda se leskeče; tudi mi, tudi mi čutimo, da smo sosedje sreče. Kar nas je tlačilo k tlom, to je šlo v poraz, polom. Tudi nas, tudi nas kliče novi, živi čas! Glejmo si tovariško v oči in v prijazna, upa polna lica; tudi mi, tudi mi smo deležni radostnega klica: v skupno delo, v skupno rast, v skupno srečo, v skupno čast! Tudi nas, tudi nas kliče novi, živi čas! Bratje, ki ste dali svojo kri, ki v trpljenju dali ste življenje, tudi vi, tudi vi dvignite se z nami v to trpljenje! Nosil bo za rodom rod vaš spomin na svojo pot. Saj iz vas, prav iz vas se rodil je novi čas. Razvoj v lanskem letu in ocena za letos v naši občini Leta 1965 so bile izvedene dalekosežne spremembe v gospodarskem sistemu, ki ob spreminjanju občinskega plana kvantitativno sicer še niso mogle biti ocenjene, bile pa so v smernicah nadaljnjega gospodarskega razvoja predvidene. Zato je prišlo tako na področju proizvodnje kakor tudi pri posameznih oblikah potrošnje do večjih odstopanj od predvidenega družbenega plana. Celotna gospodarska aktivnost se je odvijala na nižjem nivoju, kot je bilo predvideno. Hkrati s tem pa tudi raven notranje potrošnje. Medtem ko se je predvideval realni porast družbenega proizvoda za okoli 9,5 %>, je dejanski porast znašal le okoli 5 do 6 »/o. Celotna potrošnja naj bi se po ocenah plana gibala v skladu z razvojem proizvodnje, dejansko pa je njen realni porast nižji. Realna osebna potrošnja naj bi po-rastla za 13%, torej hitreje od proizvodnje in produktivnosti dela, dejansko pa je njen porast nižji od porasta proizvodnje ter nižji od dosežene produktivnosti dela. Nasproti predvidenemu zmanjšanju realnega obsega investicij za ca. 4% pod raven leta 1964 je realizacija nižja celo za 37 °/o. Tudi celotni nivo zaposlenosti je bil nižji za 4,8 % od nivoja, s katerim se je realno računalo, vendar v skladu z začrtano ekonomsko usmeritvijo na bolj umirjeno zaposlovanje. Če je že v osnovnih razmerjih razvoja glede obsega prišlo do znatnih odstopanj od pričakovanih rezultatov, pa so bili glede strukturnih in kvalitativnih premikov v gospodarstvu doseženi ugodnejši rezultati. To velja predvsem za dosežene premike v notranji potrošnji. 'Tako se je v primerjavi z letom 1964 udeležba osebne potrošnje v strukturi potrošnje razpoložljivih sredstev povečala od 56% na okoli 60%. Na področju investicij se je delež vlaganj v obratna sredstva v skupnih investicijah zaradi za- Investirano za stanovanjsko graditev kanalizacijo vodovod morsko obalo in kopališča elektrifikacijo ostalo komunalno dejavnost šolstvo zdravstvo socialno varstvo drž, upravo in družb. org. Skupaj: V Stanovanjski izgradnji je bilo zgrajenih in dograjenih 95 novih stanovanj, izvršena pa šo bila tudi velika popravila v 151 stanovanjih. Zato je bilo za večja popravila porabljenih nad 34 milijonov več sredstev, kot je bilo predvidenih. Sredstva za kanalizacijo so bila v pretežni meri porabljena za ureditev kanalizacije ob Vodovodni ulici in nad glavno cesto, ostrenih pogojev kreditiranja eninpolkrat povečal. Na področju menjave s tujino pa je prišlo do zelo pomembnega porasta izvoza, saj je bil presežen za 10,9 %, medtem ko predvideni uvoz ni bil dosežen. Prikazane tendence v gibanju proizvodnje, menjave in posameznih oblik potrošnje kažejo, da je sicer prišlo do določenih pozitivnih premikov. Manjša dinamika proizvodnje in v zvezi s tem osebne ootrošnje pa opozarja na dejstvo, da se gospodarstvo le počasi prilagaja ostrejšim pogojem gospodarjenja. Na to so poleg objektivnih razlogov, ki se odražajo predvsem v še nedodelanem bančnem in kreditnem sistemu ter sistemu razširjene reprodukcije. v pomanjkljivostih deviznega in zunanjetrgovinskega režima ter kontroli cen, vplivali tudi subjektivni dejavniki, ki so delovali sicer že tudi v prejšnjem obdobju, so pa prišli v zaostrenih pogojih močneje do veljave. To velja zlasti za nesodobno organizacijo proizvodnje, neracionalno izkoriščanje delovnega časa in kapacitet, nesmotrno gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi, za kopičenje prekomernih zalog posameznih vrst surovin in materiala ter za prepočasno orientacijo na specializacijo, integracijo in modernizacijo proizvodnje. Negospodarske investicije so bile izvršene z 81,4%, t. j. od planiranih 1.050,100.000 dinarjev je bilo realizirano 855 milijonov din v naslednje namene: (v 000 din) Predvideno Realizirano % 622.500 500.000 80,3 47.000 31.600 67,0 88.100 91.100 126,0 6.700 2.000 30,0 110.500 102.500 93,0 10.000 10.000 100,0 145.300 90.000 62,4 14.000 13.800 98,5 4.000 12.600 125,0 2.000 1.400 70.0 1,050.100 855.000 81,4 da so se odpravile nevarnosti poplav na sektorju Livade—Vodovodna ulica—zdravstveni dom in za kanalizacijo v Gregorčičevi ulici. Predvidena dela na vodovodnem omrežju so bila izvršena; tako je dokončan rezervoar za 1.000 m;l vode nad Simonovim zalivom, vodovod v Gregorčičevi ulici in nadaljevanje višinskega vodovoda v naseljih Malija, Vinica in Šared. Iz sredstev sklada za morsko obalo je bil popravljen obalni zid v Cankarjevem drevoredu. Predvidena dela za elektrifikacijo so bila v glavnem izvršena. Zgrajeni sta bili RTP Izola in TP Izola VII, nadalje NNO ob bolnici in začeta so bila dela na NNO Baredi, ki se v letošnjem letu nadaljujejo. V ostali komunalni dejavnosti je bil izdelan urbanistični program za vplivna območja Kopra, Izole in Pirana in zazidalna načrta za območje nad Prešernovo cesto ter območje med Morovo in Prešernovo cesto. V šolstvu je v teku izgradnja osnovnošolskega centra v Izoli. Z dokončanjem te investicije v tekočem letu bo šola pridobila naslednje funkcionalne prostore: šolsko in eksperimentalno kuhinjo, pionirsko sobo, 2 kabineta za praktični pouk, 8 učilnic, upravne prostore, zobno ambulanto in delavnice, skladišča in kotlarno. Predvidena sredstva za investicije v zdravstvu so bila porabljena za nabavo tehnične opreme za transfuzijsko postajo in dveh reševalnih avtomobilov. V socialnem varstvu pa je bila izvršena adaptacija v Domu upokojencev in nabavljena oprema. V okviru investicij za družbene organizacije je bila izvršena preureditev in adaptacija poslovnih prostorov politične organizacije. Ena izmed izhodiščnih predpostavk za oceno možnosti razvoja v letu 1966 je predvidevanje federacije in republike, da bi v skladu z nameni gospodarske reforme na kreditnem področju nadaljevali politiko omenjene emisije oziroma preprečevali, da bi se s kreditiranjem financirala notranja potrošnja preko okvirov ustvarjenega narodnega dohodka. S tem je opredeljena usmeritev, ki jo moramo v letu 1966 zasledovati, da bomo v bodoče zagotovili dinamičen porast gospodarske aktivnosti. Ta je bila namreč doslej v največji meri odvisna od konjunkture na notranjem tržišču, hkrati z njo pa tudi od razvojne možnosti negospodarskih dejavnosti, ki s,e financirajo (in se •bodo vedno v večji meri) iz gospodarstva. V novih pogojih gospodarjenja pa se možnosti dinamičnega razvoja čedalje ostreje povezujejo z mednarodno delitvijo dela ter z znižanjem proizvodnih stroškov in s povečanjem produktivnosti dela. Gospodarske organizacije bodo torej morale voditi izredno preudarno politiko pri vlaganju v osnovna sredstva. Iz akumulacije, razpoložljive za poslovni sklad, bo namreč treba še nadalje izločati večja sredstva za formiranje trajnih obratnih sredstev, kar še posebno velja za delovne organizacije, ki izvažajo. To pa bodo zagotovile le z vsestransko preučitvijo programov modernizacije proizvodnje in s štedmjo razpoložljivih sredstev, ki naj jim omogoči kompleksno reševanje notranjih problemov in večjo učinkovitost investicij. Pri ocenjevanju splošnih faktorjev, ki bodo v letu 1966 vplivali na gospodarski razvoj, zlasti na industrijsko proizvodnjo, je potrebno računati tudi s časom, ki je potreben za prilagoditev novim pogojem gospodarjenja. Ob predvideni možnosti razvoja v letu 1966 računamo tudi s povečanjem na osnovi novih kapacitet, ki so že bila aktivirane v letu 1965, in tistih, ki bodo dokončane v letu 1966. Zato računajo, da so podane materialne možnosti za povečanje celotne proizvodnje na območju naSe občine za 10 do 11 V o v letu 1966. Po posameznih gospodarskih področjih pa so te možnosti naslednje: Gibanje družbenega proizvoda in produktivnosti: (na osnovi N. doh.) Indeks 1966/1965 O ^ .M ^ || 11 L? Ih O a Ph Celotno gospodarstvo 110,6 101,7 industrija 106,1 104,9 kmetijstvo 97,7 104,1 gradbeništvo 121,6 83,1 trgovina 136,7 109,4 gostinstvo 85,6 111,6 obrt 112,9 110,7 ostala dejavnost 110,6 110,4 Po ocenah se bo udeležba gospodarskih organizacij v delitvi družbenega proizvoda povečala od 60 %> v letu 1965 na 64°/» v letu 1966. Zato bi se razpoložljiva sredstva za potrošnjo v občini povečala nekoliko hitreje kakor rast družbenega proizvoda. Takemu porastu razpoložljivih sredstev bo nujno prilagoditi tudi vse oblike potrošnje, da bi tako prispevali k večji stabilnosti tržišča, kar je prvi pogoj za uspešno uresničitev ciljev reforme. Osnova za delitev sredstev gospodarskih organizacij v letu 1966 na sklade in osebno potrošnjo bi moralo biti usklajeno gibanje realnih osebnih dohodkov z rastjo proizvodnje, ob tem na bi realna osebna potrošnja v letu 1966 porastla za okoli 9 %>. Zaradi predvidene rasti proizvodnje in spremenjenih odnosov v strukturi potrošnje bo v letu 1966 potrebno še nadalje pospešeno oblikovati lastna obratna sredstva. Oblikovanje lastnih obrat- nih sredstev in drugih rezerv bi morala postati trajna naloga v politiki gospodarjenja delovnih organizacij. Obseg investicijske potrošnje nikakor ne bi smel v večji meri presegati nivoja preteklega leta. Zato pa bi morala biti razpoložljiva sredstva usmerjena predvsem v modernizacijo sedanjih zmogljivosti. Po predlogih delovnih organizacij bo v letu 1966 predvidoma porabljenih za gospodarske investicije nad 851 milijonov dinarjev, od tega lastnih sredstev za 519 milijonov dinarjev in bančnih kreditov za 332 milijonov dinarjev. Ob povečani gospodarski aktivnosti, ki jo pričakujemo v letu 1966. bodo kljub uveljavljenemu znižanju stopenj prispevkov iz obsega dohodka sredstva za kritje materialnih izdatkov splošne potrošnje nekoliko porastla. vendar pa se po realnem obsegu ta V začetku meseca aprila je imelo združenje zveze borcev NOV v Izoli svojo redno letno skupščino, katere so se udeležili poleg delegatov tudi gostje iz Izole in Kopra. Iz bogatega poročila dosedanjega predsednika združenja tovariša Martina Pračka in pa iz razprave, ki je poročilu sledila, je bila orisana vsa problematika članov združenja, kakor tudi dosedanje delo organizacije. Čeprav je ostala še vrsta nalog za novi odbor, se je skupščina pohvalno izrazila o dosedanjem delu odbora, zlasti pa je bilo poudarjeno razumevanje, sodelovanje in pomoč, ki jo je organizaciji ZB izkazala Skupščina občine Izola. Predsednik Združenja, se je v imenu organizacije zahvalil vsem, ki so pripomogli k pozitivnim rezultatom dosedanjega dela, posebno pa predsedniku Skupščine občine Izola tov. Viktorju Korenčanu. Skupščina Zveze združenj borcev NOV je imenovala komisijo, ki naj na podlagi poročila in razprave izdela sklepe, kateri bodo vodilo za nadaljnje delo organizacije. Ker pa ti sklepi po svoji vsebini vključujejo v skupne interese vse občane je prav, da so o njih tudi vsi seznanjeni, zato jih objavljamo tudi v našem listu. Novi odbor združenja je na svoji prvi seji izvolil za predsednika tov. Srečka Vičiča. Izvolil je tudi osem komisij in sedemčlanski sekretariat. KREPITEV AKTIVNOSTI ZZB NOV Krajevne organizacije ZZB NOV morajo posvetiti vso skrb vključitvi v organizacijo vseh borcev NOV, ki vanjo še niso vključeni. Dolžnost čianov ZZB-NOV potrošnja ne bo mogla povečati nad nivo leta 1965. Ob relativno počasnejši rasti sredstev za kritje materialnih izdatkov splošne potrošnje bo zato nujno treba racionalizirati poslovanje v negospodarskih dejavnostih, obenem pa tako razporediti sredstva, da bodo hitreje od povprečja naraščala sredstva na področju šolstva in tistih področjih, ki so najbolj zaostala. Pri nakazani usmeritvi razvoja posameznih oblik potrošnje, ki je v skladu z gospodarsko reformo, pričakujemo povečanje razpoložljivih sredstev za okrog 12 odstotkov; v tem pa je predvideno povečanje osebne potrošnje za 9 odstotkov, za investicije v osnovna sredstva za 2,3 odstotka in v obratna sredstva za 67,5 %►, za materialne izdatke splošne potrošnje za okrog 4% in za ostalo potrošnjo zasebnega sektorja za 3,2 %>. je, da se vključujejo v gospodarske in družbeno-politične samoupravne organe, kjer naj aktivno delajo ter s svojim vplivom prispevajo k izvajanju določil plenuma CK ZKJ in kongresa SZDL Slovenije. Če bodo člani ZZB-NOV sodelovali v vseh organih družbenega življenja, se bodo hitreje in bolj zadovoljivo reševali tudi problemi članov združenja. Bivši borci, ki so v delovnem razmerju v delovnih organizacijah, naj z osebnim prizadevanjem dosežejo, da se bo samoupravljanje konkretno uveljavilo in uskladilo s cilji in načeli gospodarske reforme. Zavedati se moramo, da smo dolžni brezkompromisno nastopiti proti vsem pojavom samovolje in vsem drugim oblikam izkrivljanja samoupravljanja. Konferenca je obsodila vsako izmikanje, popuščanje ali odstopanje borcev NOV od izvajanja pridobitev naše revolucije. PRENOS TRADICIJ NOV Organizacija ZZB-NOV mora imeti s šolsko in pošolsko mladino čimtesnejše stike v obliki razgovorov in pripovedovanj dogodkov iz NOB. Pri teh oblikah naj se poslužuje metod, ki so za mladino najbolj sprejemljive in ki na nevsiljiv način mladini prikažejo resnico o naši revoluciji. Pomagati je treba pri organiziranju raznih družbenih in društvenih iger ali prireditev, ki naj bodo vsebinsko in oblikovno primerne ter sprejemljive za mladino. Pri tem je treba posvečati posebno pozornost miselnosti in stremljenju mlade generacije. Borci smo dolžni poskrbeti, da bo naša mladina vzgojena v zdravem duhu, osvobojena vseh pre- Sklepi zveze združenja borcev občine Izola Tovariš Martin Praček se zahvaljuje predsedniku skupščine občine Izola tovarišu Viktorju Korenčanu živelih mračnjaških nazorov. Zavedati se moramo, da je vnašanje dvoličnih mračnjaških ideologij delo sovražnikov našega napredka. Borci naj se aktivno angažirajo za pogostejše organiziranje prireditev in družabnih nastopov ter vseh drugih oblik društveno družbenega življenja, kjer bo omogočena vsem borcem in drugim občanom krepitev medsebojnega tovarištva, istočasno pa prepotrebno duševno in fizično razvedrilo. 1 Posebno skrb smo dolžni posvetiti tistim borcem, ki so se iz kakršnihkoli razlogov oddaljili od načel revolucije, ali zašli na stran-pota, da se zopet uveljavijo in vključijo v življenje kot nekdanji borci-revolucionarji. Vse proslave, ki se vršijo na našem območju morajo biti pripravljene tako, da pritegnejo čimveč občanov. Pri organiziranju proslav je paziti, da bodo na primerni ravni, s pestrimi programi in prilagojene namenu praznovanja. SPOMENIŠKA DEJAVNOST Čuvanju in vzdrževanju spomenikov in spominskih plošč ter grobov padlih borcev NOV moramo posvetiti posebno skrb. Spomeniki in grobovi padlih naj bodo vedno, ne samo v spominskih dneh, dostojno urejeni, prav tako tudi njihova okolica. Z zbiranjem in urejanjem gradiva iz NOB je treba pohiteti, saj je čedalje manj ljudi, ki k temu lahko prispevajo in obstaja nevarnost, da se posamezni važni dogodki pozabijo. STANOVANJSKO VPRAŠANJE V skrbi za ugodno rešitev stanovanjskih zadev naj se nadaljuje z dosedanjo prakso, to je, izvede naj se v celoti program, ki ga je predložilo tukajšnje združenje, odobrila pa Skupščina občine Izola. Za ta program je dala Skupščina vsem delovnim organizacijam priporočilo, da ga pri svojem delu upoštevajo, da samoupravni organi pri delitvi sredstev dodelijo potrebne vsote za reševanje stanovanjskega vprašanja pri njih zaposlenih borcev, in tudi tistih, ki so bili pri njih v delovnem razmerju do upokojitve. Soreieti program predvideva rešitev stanovanjskih zadev borcev v času 3 let, to pa 'bo mogoče le, če bomo sodelovali združeno z delovnimi organizacijami in obč. skupščino ter vsako leto izvedli tista dela, ki so po programu predvidena. Z reševaniem stanovanjskega vprašanja borcev se rešuje tudi splošno stanovanjsko vprašanje v občini, kar opravičuje dosledno izvedbo programa. POSEBNA DELOVNA DOBA Ker ie še precei borcev, ki nimajo zbrane dokumentacije o posebni delovni dobi, opozarjamo, da je rok za ureditev posebne delovne dobe samo še do konca tega leta. Delovnim organizacijam priporočamo, da nudijo v tem pogledu borcem vso pomoč pri urejanju in zbiranju potrebne dokumentacije. Konferenca priporoča samoupravnim organom v delovnih organizacijah, da sprejmejo v svojih internih predpisih določila, po katerih borca ni mogoče premestiti na slabše plačano delovno mesto, če sam na tako premestitev ne pristane. To določilo opravičuje okoliščina, da je večina borcev starejših, fizično in umsko utrujenih in pred upokojitvijo. Pri sprejemu v delovno razmerje naj imajo pri enakih pogojih prednost borci in njihovi otroci. Odboru Zveze združenja priporočamo, da se zavzema za ugodno rešitev glede podaljšanja statusa borcev s Primorske v zvezi z 9. 9. 1943. Prav tako naj se odbor zavzema za pravilno rešitev invalidskega dodatka, ki ga prejemajo invalidi, vdove in starši padlih borcev. KREPITEV NARODNE OBRAMBE Rezervni oficirji in podoficirji morajo vztrajati na doslednem izvajanju programa strokovne vzgoje. Zagotoviti je treba, da se bodo seminarjev in praktičnih vaj udeleževali vsi vablieni, posebno skrb pa je posvetiti strokovni vzgoii mladih kadrov. Da pa bodo praktične vaje uspešne, moramo zagotoviti potrebna materialna sredstva in učila. V koordinaciii z Liudsko univerzo Izola in štabom civilne zaščite bomo organizirali poliudno strokovna predavania o splošni krenitvi narodne obrambe. Predavateljske kadre za taka preda- vanja bomo dobili predvsem iz vrst rezervnih oficirjev posameznih rodov oziroma služb, potrebne filme pa je treba pravočasno preskrbeti od Vojnega okrožja Koper. Člani ZZB-NOV, posebno pa rezervni starešinski kadri JLA, 'so dolžni nuditi vso strokovno pomoč vodstvu mladinskega odreda in starešinskemu svetu pionirske organizacije in vodstvu tabornikov. Mladim je treba vzbuditi ljubezen do JLA in vcepiti vsesplošno obrambno zavest. Vodstvo občinskega odbora ZZB-NOV naj vključi primerno število tovarišev neposredno v delo omenjenih organizacij. Sporazumno z vojaškimi organi naj ROP vključi čimveč mlajših kadrov v praktične vaje vojaških enot. Pri praktičnih vajah v okviru naše organizacije pa naj pritegne k sodelovanju pripadnike mladinskega odreda, tabornike in pionirje v primernem številu in primernem času. REKREACIJA Komisija ZWI je na svoji letni konferenci sprejela program dela, po katerem bo delala med letom. Program razen drugega predvideva tudi več športnih in drugih srečanj članov v občinskem in širšem merilu, s čimer bo doseženo tudi razvedrilo za invalide in ostale udeležence. KOORDINACIJA S SOSEDNJIMI ODBORI Odborom ZZB-NOV vseh treh obalnih občin priporočamo, da organizirajo medsebojne posvete kot stalno obliko dela glede na specifične pogoie tukaišniega področja in zaradi enotnega reševanja problemov. ST. 3 — 1. maja 1966 _ »NAS GLAS« STRAN 5 Razprava o javnem redu in miru Skupščina občine Izola je na zadnji seji obravnavala osnutek odloka o javnem redu in miru in pri tem ugotovila, da mora biti ta osnutek obravnavan na javni tribuni, da bi se z njim seznanil čim širši krog občanov. Da pa bodo lahko občani na javni tribuni razpravljali o tem odloku, naj ga objavijo vsa glasila kolektivov v naši komuni. Pripombe, ki jih bodo posamezniki imeli na osnutek, lahko dostavijo pismeno skupščinski pisarni občine ali pa bodo osebno povedali svoje pomisleke na javni tribuni, ki bo v začetku meseca maja. Ker pa želimo seznaniti bralce našega glasa o vsem, kar novi odlok prinaša, ga objavljamo v celoti. I OSNUTEK ODLOKA O JAVNEM REDU IN MIRU I. SPLOŠNE ODLOČBE 1. člen Vsak občan se mora vesti tako, da ne moti dela, razvedrila in počitka drugih občanov, da varuje javno moralo, pazi na čistočo, ne kazi lepote in zunanjega videza kraja, ne dela škode na javnih mestih in ne ogroža občanom in družbeni skupnosti premoženja, ne ogroža zdravja in varnosti občanov ter varnosti cestnega prometa. Dobrine iz prejšnjega odstavka uživajo upravno kazensko varstvo po tem odloku. II. VARSTVO REDA IN MIRU 2. člen Prepovedano je vsako dejanje na javnem ali zasebnem prostoru, ki moti javni red in mir okolice, zlasti pa: 1. Igranje radijskih ali televizijskih sprejemnikov in drugih glasbil prek sobne tišine v stanovanjskih prostorih od 21. do 6. ure, v odortih gostinskih prostorih ob delavnikih po 23. uri, ob sobotah, nedeljah in praznikih po 24. uri, v počitniških domovih pa po 22. uri. 2. Preglasno igranje glasbil in ostalih zvočnih naprav podnevi v odprtih gostinskih lokalih in drugih prostorih. 3. Preizkušati motorna vozila ali vožnja z odprtimi glušniki ter uporaba zvočnih signalov v mestu Izola. 4. Izzivati in povzročati pretepe ali prepire, smešiti ali nadlegovati občane. 5. Motiti javna zborovanja, sestanke ali druge prireditve. 6. Zadrževati se kljub opozorilom v prireditvenih prostorih ali v gostinskih lokalih po končanih prireditvah ali po končanem obratovalnem času. 7. Kajenje v kino dvoranah, gledališčih, v javnih prevoznih sredstvih in na drugih mestih, kjer je vidno označeno, da je kaditi prepovedano. 8. Igrati igro »MORO« (glasno) v javnih in gostinskih lokalih. 9. Kartati v gostinskih lokalih, če to moti druga goste ali če kartanja ne dovoli uprava gostinskega podjetja ali lastnik gostilne. 10. Kričati, razgrajati ali kakor koli povzročati hrup ali ropot v zasebnem ali javnem prostoru. 11. Peti nespodobne ali žaljive pesmi, preklinjati, žaliti dostojanstvo občanov, se nespodobno vesti, kazati nespodobne slike ali predmete in peti na javnem prostoru ali gostinskem lokalu med 22. in 6. uro. 12. Postavljati razne zabavne naprave (vrtiljake, športna strelišča, igre na srečo in podobno) ter prirejati cirkuške predstave v mestu Izola izven prostorov, ki jih za posamezni primer določa pristojni upravni organ skupščine občina Izola. 3. člen Na javnih zborovanjih, prireditvah, javnih lokalih iin podobnih krajih je prepovedano nositi predmete, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba. Nošenje takih predmetov na omenienih krajih se šteje za hladno orožje. 4. člen Za vzdrževanje reda in miru na javnih prireditvah in v gostinskih lokalih je odgovoren prireditelj oziroma oseba, ki jo prireditelj za to pooblasti, ali vodja delovne organizacije odnosno oseba, ki za lokal odgovarja. Ti so zlasti dolžni: 1. postaviti primerno število rediteljev in storiti vse potrebno, da ohranijo red in mir. 2. Poskrbeti, da odstranijo iz prireditvenih prostorov in gostinskih lokalov pijane osebe, ki ogrožajo red in mir ali vzbujajo zgražanje. 3. Poskrbeti, da se prireditev konča oziroma da se gostinski lokal zapre ob času, ki je določen s predpisi o obratovalnem času ali z dovolieniem za prireditev. 4. Skrbeti, da mladoletniki ne obiskujejo gostinskih lokalov in dniPih podobnih lokalov, da se mladoletniki ne udeležujejo zanje nrenovedanih plesov, da ne ob-iskuieio kinopredstav in podobnih prireditev v prepovedanem času in ne kartajo v javnih prostorih. III. VARNOST PROMETA 5. člen Prepovedano je ogrožati varnost prometa ali ovirati promet v mestu in naseljih, in sicer: 1. Kotalkati, žogati in sploh igrati se na prometnih cestah, uli- cah in trgih, poteh in javnih prostorih, ki niso za to določeni. 2. Ovirati promet na pločnikih in drugih javnih prostorih z zlaganjem kuriva ali drugih predmetov prek časa, ki je nujno potreben, da se ti predmeti odstranijo. ali pa uporabljati iavni prostor za odlaganje kakršnega koli materiala. 3. Hoditi po cestišču, cesti ali ulici, ki ima za hojo pločnik. 4. Puščati nezavarovano živino, perutnino ali pse na cestah, ulicah, trgih, v parkih, v vinogradih ali na poljih in voditi pse brez nagobčnika po mestu. Šteie se, da ic živina zavarovana, če jo varuje oseba, stara nad 15 let. 5. Puščati vprežne vozove, ročne vozičke, tricikle ali podobna vozila na ulicah, trgih ali na cestah. 6. Parkirati motorna vozila na cestnih odcepih, ulicah ali trgih tako, da ovirajo promet ali dostop do stanovanjskih hiš in drugih objektov. 7. Garažirati motorna vozila na javnih parkiriščih in na drugih krajih, kjer ovirajo promet. 8. Voziti se z motornimi vozili ali kolesi po pločnikih in stezah, ki so namenjene za pešce. 9. Voziti se z motornimi vozili po mestu Izola s hitrostjo, ki je večja od 40 km na uro. 10. Voziti se s kolesi, ki so obremenjena z osebami ali tovorom tako, da ogrožajo varnost ostalih udeležencev prometa. 11. Vožnja z vprežnimi vozili po Bazoviški in Pittonijevi ulici ter po Cankarjevem drevoredu od avtobusne postaje do ceste proti Kopru pri bencinski črpalki, po Drevoredu I. maja, Dantejevi in Morovi ulici. Vožnja je izjemoma dovoljena le za prevoz ozimnice, kuriva in opreme, gradbenega materiala in odvoz odpadnega materiala, razen ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih. 12. Otroci do 8. leta starosti se ne smejo voziti s kolesom po javnih cestah in ulicah. 13. Otroci od 8. do 15. leta starosti se smejo voziti s kolesom samostojno le, če imajo pri sebi legitimacijo o opravljenem izpitu v šoli za vožnjo s kolesom. 14. Izpirati ceste in ulice z morsko vodo, kjer je dovoljen promet z motornimi vozili. 15. Prenašati mrliče in opravljati pogrebne sprevode po cestah in ulicah mesta Izola. Mrliče se sme prevažati le s pogrebnim vozom. Izjeme glede prenosov mrličev in opravljanje pogrebnih sprevodov dovoljuje UDravni organ Skupščine občine, pristojen za notranje zadeve- IV. VARNOST OBČANOV IN PREMOŽENJA 6. člen Prepovedana so dejanja, s katerimi se ogroža varnost občanov ter njihovega in družbenega premoženja, zlasti: 1. Puščati predšolske otroke brez varstva na prometnih cestah in ulicah ter na drugih nevarnih krajih. 2. Streljati z zračno puško izven strelišča oziroma zaprtega prostora, ali streljati in uničevati golobe in druge ptice ter uničevati njihova gnezda. 3. Streljati s fračami, loki ali drugimi nevarnimi predmeti in pirotehničnimi sredstvi. 4. Metati kamenje ali druge predmete. 5. Prislanjati kolesa ob stene zgradb, ob izložbena okna ali na druga mesta, kjer bi to povzročilo škodo. 6. Puščati pse brez nadzorstva. Šteje se, da je *pes brez nadzorstva, če ni v ograjenem prostoru, na verigi ali vrvici. 7. Voditi pse, razen psov vodičev v javne lokale. 8. Dražiti ali plašiti živali. 9. Puščati živino ali perutnino na tuje zemljišče kljub prepovedi ,lastnika ali koristnika zemljišča. 10. Onuščati vzdrževanje podstrešij in stavb in s tem ogrožati požarno varnost. 11. Opuščati varnostne naprave in vzdrževanje teh naprav pri gradnjah ali popravilih stavb. 12. Zanemarjati ali opustiti popravila zgradb ali naprav, ki ogrožajo varnost. 13. Povzročati škodo po trgovinah in drugih javnih lokalih, no nasadih, poljih in vrtovih, parkih, na pokopališčih, kopališčih, otroških in športnih igriščih ter drugod. 14. Ugasiti, poškodovati ali odstraniti svetilko javne razsvetljave. 15. Oškropiti ali umazati občana ali pročelje zgradbe z brezobzirno vožnjo ali kako drugače. 16. Poškodovati ali odstraniti ograje in druge naprave, postavljene za preprečitev nesreče. 17. Ograditi vrt ali zemljišče z bodečo žico, ali pustiti ograjo ali živo mejo v takem stanju, da ogroža varnost občanov. 18. Postavljati na okna ali osra-je balkonov nezavarovane predmete. 19. Zažigati travo ali grmičevje ob suhem vremenu in v sušnih obdobjih, zažigati odpadke ali kuriti ogenj v bližini zgradb ali drugih, naprav, odmetavati cigaretne ali druge ogorke tam, kjer se lahko zaneti požar ter motiti okolico s smradom in dimom. 20. Nameščati in uporabljati primitivno urejena kurišča in dimne odvode. 21. Imeti jašek, jamo, vodnjak ali drugo odprtino na prostem ali puščati vhod v klet nepokrit ali imeti stopnice in druge naprave nezavarovane. 22. Trgati cvetice in lomiti grmičevje po parkih, javnih nasadih ter pokopališčih. V. VARSTVO ZDRAVJA OBČANOV, ČISTOČE IN ZUNANJEGA VIDEZA KRAJA 7. člen Zaradi varstva zdravja občanov, čistoče in zunanjega videza kraja je prepovedano: 1. Onesnažiti ceste, ulice, pločnike, parke, nasade, otroška ali športna igrišča ter druge javne prostore, opremo ali predmete, namenjeno za splošno uporabo. 2. Kopati se v morju na mestih, kjer je to prepovedano. 3. Rediti perutnino, zajce, ovce, koze, govedo, kopitarje, prašiče ali druge domače živali v mestu Izola. 4. Piti vodo s prislanjanjem ust na javne pipe. 5. Napajati živino pri javnih vodnjakih in tam prati perilo, vozila in druge predmete. 6. Odlagati in metati smeti, gradbeni material in druge odpadke ali fekalije v morje in kanale. 7. Razobešati perilo prek ceste, ulice in trga; v Cankarjevem drevoredu, Drevoredu I. maja, Dantejevi, Morovi in Tomažičevi ulici, Nabrežju Borisa Kidriča, na Trgu JLA, Trgu 29. novembra in Kristanovem trgu, Bazoviški, Pit-tonijevi in ob Prešernovi cesti tudi ma oknih in balkonih. 8. Metati otrokom nezavite bonbone po tleh. 9. Čistiti greznice in kanalizacijske naprave v mestu Izola razen med 21. in 5. uro, v času od 1. maja do 30. septembra pa le med 23. in 4. uro. 10. Prati vinske sode ali druge predmete v morju od 1. maja do 15, septembra. 11. Kopati pse in druge domače živali, kjer s.e kopajo ljudje. 12. Prati motorna in druga vozila na cestah, trgih in ulicah v mestu Izola. 13. Razobešati in lepiti plakate in oglase na prostorih, ki niso za to določeni. Ko plakati, oglasi, transparenti, parole in podobno niso več aktualni, jih je treba takoj odstraniti. 14. Iztepati posteljnino, preproge in druge krpe na ulice v mestu Izola v času med 8. in 21. uro. 15. Zanemarjati čistočo in higieno v javnih lokalih v taki meri, da to moti okolico in ogroža zdravje občanov. 16. Zanemarjati osebno nego in čistočo v stanovanjih ali delavnicah v taki meri, da to moti okolico in ogroža zdravje ostalih občanov. 17. Pisati no zgradbah, ograjah in drugih objektih. 18. Spuščati ali zalivati odpadno vodo ali gnojnico na ulico ali na odprte ceste in jarke. 19. Metati v kanalizacijske naprave take predmete, ki povzročajo, da se le-te zamašijo. 20. Imeti v stanovanjih pse, mačke in ptiče, razen z dovoljenjem hišnega sveta oziroma lastnika stanovanja. 21. Prodajati izdelke domače obrti in ribe izven tržnih prostorov. 8. člen V mestu Izola se smejo smeti in fekalije odvažati izključno med 21. in 5. uro. Smeti in fekalije se smejo odvažati samo v enotne zaprte posode (smetnjake). Postavljati posode za smeti na ulice je prepovedano. 9. člen Podjetje, pooblaščeno za zbiranje in odvoz smeti, je dolžno posode za smeti čistiti, razkuževati in vzdrževati v uporabnem stanju. Čiščenje in razkuževanje se opravlja po določilih odredbe o obveznem zbiranju in odvozu smeti. 10. člen Smeti in fekalije se smejo odlagati samo na posebej za to določenih smetiščih. 11. člen Prepovedano je puščati mrhovino in druge smrdljive ali razkrajajoče se odpadke nezakopanc in nerazkužene, ali zakopavati lete na kraju, ki za to ni določen. Natančnejše predpise o zbira-niu in odvažanju smeti ter drugih odpadkov in način čiščenja določi svet za urbanizem in komunalne zadeve skupščine občine s posebno odredbo. 12. člen Hišni sveti, lastniki oziroma oskrbniki hiš in uporabniki zgradb ter koristniki dvorišč in vrtov morajo le-te urejati, čistiti in vzdrževati tako, da ne kazijo zunanje podobe kraja. 13. člen Uporabniki poslovnih prostorov in stanovalci morajo pločnike in hodnike pred lokali in stanovanji redno čistiti na svoje stroške, kolikor čiščenja ni prevzelo podjetje, pooblaščeno za odvoz smeti. 14. člen Lastniki, oskrbniki ali koristniki, katerih zemljišča mejijo na javno cesto ali ulico, morajo živo mejo ali druge nasade redno obrezovati do višine 60 cm; veje obcestnega drevja pa obžagati ali obrezati, da ne segajo na cestišče in s tem ne ovirajo prometa. 15. člen Brez dovoljenja pristojnega organa je prepovedano postaviti drvarnice, barake, garaže ter vsak drug objekt. Take obstoječe objekte, ki občutno kazijo videz kraja, je treba odstraniti v roku enega leta od uveljavitve tega odloka. 16. člen Vsi hidranti na območju občine morajo biti ob vsakem času dostopni in označeni s predpisanimi tablicami v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka. 17. člen Pročelja zgradb morajo biti primerno urejena. Poškodovana in zamazana pročelja je treba postopoma obnoviti. Kdaj je treba pročelja in fasade urediti na določenih hišah, odloči svet za komunalne in gradbene zadeve. Dolžnosti iz prvega odstavka tega člena je dolžan opraviti lastnik ali oskrbnik oziroma podjetje, ki gospodari s stavbami. 18. člen Vse delovne organizacije, obrti, prodajalne, delavnice, gostilne ter ostale obrtne in poslovne enote morajo imeti ob vhodu obešen (napisan) pravilen naslov (firmo). Brez posebnega dovoljenja ni dopustno izobešati in nameščati zunaj poslopij kakršne koli reklamne napise, omarice ali podobno. Vse osnutke naslovov (firm) in reklam, ki jih kdo namerava izobesiti, mora predhodno pregledati pristojni organ občinske skupščine. Obstoječi reklamni napisi, napisne table (firme) ki nimajo lepega zunanjega videza in niso v skladu z dejanskim stanjem, je treba v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka obnoviti, zamenjati ali odstraniti. Vsi napisi morajo biti dvojezični. 19. člen Izložbe vseh lokalov morajo biti vedno primerno urejene in čiste. Izložbene okvire in vrata lokalov je treba redno vzdrževati. 20. člen Izobešanje predpisanih zastav se opravi v počastitev državnih in renubliških praznikov, raznih proslav, prireditev, sprejemov in obiskov domačih in tujih državnikov ter v znak odrejenega žalovanja. Obledele, raztrgane, zamazane, zmečkane in nepredpisane zastave je prepovedano izobešati. Ko mine razlog izobešanja, je treba zastave sneti najkasneje v 24 urah. VI. VARSTVO KULTURNIH SPOMENIKOV IN SPOMENIKOV NOB 21. člen Prepovedano je vsako dejanje, s katerim se poškoduje kulturni spomenik ali spomenik NOB, zlasti: 1. Pokvariti, razbiti ali na kakršen koli način demolirati spomenik, obeležje ali okolico. 2. Trgati cvetice, lomiti grmičevje ali uničiti drevje okoli spomenika in odnašati vence ali razne okrasne in zgodovinske predmete in povzročati nesnago. 3. Vsako drugo početje, ki kazi podobo ali vrednost kulturnega spomenika ali spomenika NOB in sramoti spomin na preteklo borbo naših narodov. VII. VARSTVO VZGOJE MLADOLETNIKOV 22. člen Mladoletniki pod 15. letom starosti ne smejo brez spremstva staršev ali skrbnikov obiskovati gostilne in druge podobne lokale, v spremstvu staršev ali oskrbnikov pa le do 21. ure. Mladoletniki izpod 16. leta starosti ne smejo obiskovati večernih kino predstav, ki se končajo po 21. uri. Mladoletniki od 15. do 18. leta starosti ne smejo obiskovati gostinskih lokalov po 22. uri. Mladoletniki do 15. leta starosti se smejo udeležiti večernih kul-turno-prosvetnih in telesnovzgoi-nih prireditev ter političnih manifestacij, ki so primerne za vzgojo in korist otrok, samo v spremstvu staršev oziroma skrbnikov in skladno s šolskimi predpisi. Javnih plesov in podobnih prireditev se mladina izpod 15. leta starosti ne sme udeleževati, mladoletniki med 15. in 18. letom starosti pa samo v spremstvu staršev, skrbnikov in vzgojiteljev. Mladini izpod 18. leta starosti je prepovedano vsako kartanje v javnih lokalih. Otrokom do 15. leta starosti je po 20. uri prepovedano vsako pohajanje po ulicah in zadrževanje na prostem brez spremstva staršev ali skrbnikov. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 23. člen Z denarno kaznijo do 300 Ndin se kaznuje storilec za prekrške po 4., 5. in i2. točki 2. člena, po 3. in 4. členu; po 2., 4., 6., 7., 8., in 15. točki 5. člen, po 1., 2., 3., 4., 6., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14.. 15., 16., 17., 19. In 21. točki 6. člena, po 3., 5., 6., 11., 18.. 19. in 21. točki 7. člena, po 8., 10., 11., 15., 17. in 18. členu ter po 1. točki 21. člena. Z denarno kaznijo do 200 Ndin se kaznuje storilec za prekrške po 1., 2., 3.. 8.. 10. in 11. točki 2. člena, po 5.. 9., 10. in 11. točki 5. -člena, po 7. in 12. točki 6. člena, po 13., 15., 16. in 18. točki 7. člena, po 9., 12., 13., 14., 16., 19. in 22. členu. Z denarno kaznijo do 100 Ndin se kaznuie storilec za prekrške no 6. in 9. točki 2. člena, po 14. točki 5. člena, po 7., 9.. 12. in 17. točki 7. člena, po 20. členu in po 3. točki 21. člena. Z denarno kaznijo do 50 Ndin se kaznuie storilec za nrekrške po 1.. 12. in 13. točki 5. člena, no 18. točki 6. člena ter po 2., 4., 8., 10. in 14. točki 7. člena. 24. člen Z denarno kaznijo 5 Ndin se kaznuje storilec za prekršek po 7. točki 2. člena, po 3. točki 5. člena, po 5 in 22. točki 6. člena, po 1. točki 7. člena in 2. točki 21. člena. Uradne osebe smejo izterjati denarno kazen po prvem odstavku tega člena od kršiteljev na kraju samem, če jih zalotijo pri storitvi prekrška, za katerega je določena ta kazen. Poleg delavcev, milice in občinskih čuvajev se smatra za uradne osebe tudi reditelje v kinematografih, sprevodnike v javnih prevoznih sredstvih ter oskrbnike-čuvaje športnih ter otroških igrišč ali druge uradno pooblaščene osebe. 25. člen Za prekršek po tem odloku, ki ga stori mladoletnik do 16. leta starosti, se s predpisano denarno kaznijo kaznujejo njegovi starši oziroma skrbniki. 26. člen Z denarno kaznijo do 3.000 Ndin se kaznuje pravna oseba za prekršek po 12. točki 2. člena, po 2., 6. in 15. točki 5. člena, po 10., 11., 12., 17., 19., 20. in 21. točki 6. člena, po 1., 6. in 9. točki 7. člena ter po 11. in 15. členu. Z denarno kaznijo 2.000 Ndin se kaznuje pravna oseba za prekršek po 2. in 8. točki 2. člena, po 4. členu, po 12., 13., 15., 16. in 18. točki 7. člena, po 8., 9. in 10. členu. Z denarno kaznijo 1.000 Ndin se kaznuje pravna oseba za prekršek po 9. točki 2. člena, po 19. in 21. točki 7. člena, po 12., 13., 14., 15., 17., 18., 19. in 21. členu. Tudi odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo, ki je določena po tem odloku za posamezni prekršek. 27. člen Predlog za uvedbo postopka o prekršku po tem odloku poda upravni organ skupščine občine, ki je pristojen za notranje zadeve. IX. KONČNI DOLOČBI 28. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Izola (Uradni vestnik okraja Koper, št. 17/60, 6/61 ter 8/62). 29. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem glasniku. Predsednik: Viktor Korenčan MALI OGLAS PRODAM SPREJEMNICO (omara, knjižna omara, kavč, miza in trije rex stoli), vse v zelo dobrem stanju. Naslov v uredništvu. Izvleček iz poročila o preventivnem delu obratne ambulante V minulem letu je bilo opravljenih 995 sistematičnih pregledov, to se pravi, da tukaj niso bili zajeti vsi zaposleni. Izkušnja nas uči, da moramo biti pozorni tudi na tiste delavce, ki so neposredno v stiku z živilsko proizvodnjo, zato bomo v tem letu skušali zajeti vse delavce. Sistematični pregledi obsegajo naslednje storitve: Pregled krvi na WAR Sedimentacija krvi Hemoglobin Pregled blata na črevesne pa- Pregled blata na patogene bakterije Klinični pregled Administrativna in statistična obdelava vseh pregledanih in vseh izvršenih preiskav: Opravljeno je bilo 3-kratno cepljenje proti gripi. Proti tetanusu sta bili dve cepljenji, tretje cepljenje pa opravljamo prav sedaj. Poleg navedenega smo nudili prvo pomoč pri vseh manjših poškodbah. Opravili smo pogoste obhode delovnih mest, posebno v primeru nezgod. Pregledovali smo delovna mesta ter proučevali pogoje in zdravstvene razmere na teh delovnih mestih. Na osnovi vsega opravljenega dela smo ugotovili, da se je zdravstveno stanje zaposlenih v našem podjetju znatno izboljšalo, o tem govorijo tudi statistični podatki. Slabokrvnost je upadla od 72 %> v letu 1964 na 54 %> v letu 1965. Hemoglobin se je zvišal, k čemur so prispevali boljši delovni pogoji in tudi socialno higienske razmere. V letu 1964 smo imeli 67 %> primerov obolenj zaradi črevesnih parazitov, v lanskem letu pa le še 42 »/o. To stanje se je izboljšalo predvsem zaradi večje osebne higiene ter poučenosti delavcev o prenašanju te bolezni. K temu sta prispevali tudi zdravstvena služba in izboljšanje stanovanjskih razmer. Tudi kataralna obolenja so upadla predvsem zaradi cepljenja proti gripi, boljših delovnih pogojev, zlasti zmanjšanja prepiha na raznih delovnih mestih ter nenehnega opozarjanja na primerno oblačenje v zimskem času. V izpadu delovnih dni še vedno zavzemajo prvo mesto poškodbe, ki predstavljajo v minulem letu 9.370 delovnih dni. Vseh ljudi se je poškodovalo 919, na samem delovnem mestu pa 601. Te poškodbe občutno bremenijo podjetje, saj znaša povprečni bolniški stalež za eno nezgodo 11,45 delovnih dni. Skupni stroški za poškodbe na delu so znašali 7,092.900 Sdin. Pri 601 nezgodi, ki ise je zgodila na delovnem mestu, znašajo povprečni stroški na enega 11.800 Sdin na dobo nezgodnega bolovanja, medtem !ko je v republiškem merilu to povprečje 18.906 Sdin. Ta razlika je predvsem zaradi nizkega kvalifikacijskega sestava zaposlenih in pa zaradi osebnih dohodkov. Če štejemo vseh 919 ponesrečenih, s čimer je bilo izgubl jenih 9.370 dni, odpade na vsako bolo-vanje oziroma nezgodo 9,12 dneva. Stroški vsake nezgode, katere je moralo plačati podjetje znašajo 1.060 Sdin na dan za osebo. Nezgode so od leta 1963 porastle za 140 dni ali za 148.400 dinarjev, čeprav se je v istem času število zaposlenih zmanjšalo. Največ nezgod nastane zaradi neurejenega delovnega okolja, pomanjkljivih orodij in nepazljivosti. V strojnem oddelku nastane največ nezgod zaradi vrezov s pločevino, bodisi da je ta razmetana po tleh ali pa pri prejemanju in prenašanju pločevine. Ta zdravljenja so dolgotrajna, lahko pa povzročijo tudi invalidnost. Te poškodbe bi se zmanjšale, če bi delavci vselej in povsod, kadar imajo opravka s pločevino, uporabljali rokavice. Z dosledno uporabo brezhibnih rokavic bi prihranili pri vsaki nezgodi 11.800 dinarjev, brez upoštevanja delovnega učinka, ki odpade zaradi nezgode. Tu bi morali predvsem poskrbeti delovodje, da bodo delovna mesta pospravljena in urejena tako, da delavcu ne preti nobena nevarnost. Prav tako bi morali delovodje skrbeti tudi za zaščitna sredstva svojih ljudi. Razumljivo, da pride do nezgod tudi po čisti neprevidnosti zaposlenih, saj se ponesrečijo tudi tam, kjer je to skoraj nemogoče. Naloga varnostnega tehnika naj bi bila, da bi v tovarni stalno opozarjal na taka delovna mesta in pomanjkljivosti ter odrejal ukrepe, ki bi bili potrebni. Epidemija tifusa v Postojni, Kopru in drug je pa nas opozarja, da moramo biti izredno pozorni na ta obolenja in s preventivnimi ukrepi preprečiti morebitni pojav. Bolezni sečil so tudi v porastu, predvsem zaradi mokrega dela, k čemur prispevajo tudi kataralna vnetja, zlasti angine in zobne infekcije. Kožne bolezni so v upadanju predvsem zaradi profilaktičnih ukrepov z acetozo kože. Če bi ženske nosile rokavice, bi te bo-(Nadaljevanje na 9. strani) Motiv iz naše zobne ambulante (Nadaljevanje z 8. strani) lezni še bol j upadle. Brez rokavic bi zlasti ne smele biti pri (predelavi vlažne zelenjave in takrat, kadar imajo opravka z lugom. Ginekološka obolenja so se znižala za 1.092 dni. Pri sistematičnih pregledih smo ugotovili dva primera raka, za katere ženske sploh niso vedele in se niso niti zdravile. Ta obolenja nam je uspelo zmanjšati predvsem s poučevanjem žensk o pravilni osebni negi ter z opozarjanjem na prve znake ginekoloških obolenj. V upadu so tudi degenerativne bolezni sklepov, ki nastopajo predvsem zaradi dolgotrajnega enoličnega dela zlasti na stroju, kjer se isti gibi ponavljajo leto za letom. Zato predlagamo, naj bi se delavke v strojnem oddelku menjavale na delu, s čimer bi bile manj utrujene, ker bi se osemurno delo razdelilo v več faz dela. Dosedanje preventivne mere so zmanjšale obolevnost za 835 dni, vendar bi mogli z doslednim izvajanjem te menjave dela doseči še boljše rezultate. Tudi za to naj bi skrbeli delovodje. Zamenjavanje na delu pozitivno vpliva na živčnost, o čemer imamo tudi pozitivne rezultate. Pri infekci jskih boleznih smo opazili, da je število bacilonoscev padlo, vendar so se pojavile nove vrste Salmonel, predvsem Ty Murium in pa Heidelberg. Ta obolenja so po vsej verjetnosti uvožena, odpravljamo pa jih s sistematičnimi pregledi in z odstranitvijo obolelih z dela. I Stroški za 43.335 izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni znašajo v minulem letu 65,275.510 starih dinarjev, bolnih pa je bilo 8.003 oseb. Na eno osebo bi bili stroški 8.156,40 Sdin. Povprečno je vsak boloval 5,4 dneva. V letu 1964 smo zaradi bolovanj izgubili 51.406 dni in smo v minulem letu ta izpad zmanjšali za 8.071 dni, kar predstavlja prihranek 12,191.245 starih dinarjev. Ta prihranek je prav gotovo nastal po zaslugi navedenih preventivnih ukrepov in podučevanja zaposlenih delavcev. Samo boleznina je znašala: 1965 dni 1964 dni Razlika dni v letu vsa / boleznina 33.584 39.310 5.726 za nego članov 2.567 4.557 1.990 porodnine 7.184 7.539 355 Navedeni rezultat preventivnega dela nas spodbuja k razširitvi te dejavnosti s tem, da obrnemo pozornost celotnemu delovnemu okolju v tovarni in izven nje. Skrbeti moramo tudi za preglede dospelih surovin. Večkrat so lahko nevarne tudi industrijske vode, vodovodne vode in odplake. Za nočne delavce z medicinskih vidikov priporočamo, da bi se izmenjavali na tri do štiri tedne. Pokazalo se je namreč, da človek rabi pri zamenjavi izmene najmanj tri do osem dni, da se privadi na nov urnik. Znano je tudi, da delavci, ki delajo v nočni izmeni, spijo le po 5 ur, kar je mnogo premalo za normalni počitek. Poleg tega dnevno spanje moti tudi promet in sploh življenje, ki se odvija podnevi, zato so ti ljudje prikrajšani za tisti nočni mir in tišino, ki sta potrebna za mirno spanje. Zaradi tega se pojavljajo razni glavoboli, nera/ipaloženost, razdraženost, manjša koncentracija, težke oči, težave z želodcem itd. Ker imajo delavci, ki delajo v nočni izme- Izolski svet Zveze kultumo-pro-svetnih organizacij zajema poleg treh amaterskih društev tudi kulturne ustanove na območju občine, to so knjižnica, glasbena šola, delavska univerza, kino-podjetje ter kulturno delo krajevnih organizacij SZDiL. Vsa kulturna dejavnost v društvih sloni na amaterski osnovi z izjemo profesionalnega tajnika Svobode in nekaterih vodij sekcij, ki prejemajo minimalni honorar. Financiranje poteka z dotacijami iz občinskega proračuna in sredstev delovnih organizacij, ki jih zbira občinski odbor SZDL, nekaj pa tudi iz lastnih dohodkov. Zai amatersko kulturno dejavnost v Izoli je značilno, da se je zaradi svojstvenih pogojev, predvsem strukture prebivalstva, obdržala vse do danes, medtem ko je v sosednjih dveh občinah praktično zamrla. Amaterska kulturna dejavnost vključuje v svoje delo in vzgojo čim več občanov, zato gledamo v njej idealno področje za izživljanje naše mladine. Čeprav nimamo podrobno evidentiranega članstva, ocenjujemo, da se na področju amaterizma v kulturi bolj ali manj, stalno ali občasno udejstvuje približno 300 občanov, med katerimi je tudi nekaj mladih. Amaterizem nadalje izDolniuie osnovne naloge kulturne politike, to je množično aktiviranje in razvijanje kulturnih potreb ter dviganje kulturne ravni občanov, ki je ena izmed pogojev za pravilno vrednotenje vseh kulturnih dobrin, ki nam jih nudijo naše in druge institucije. Poleg tega je treba unoštevati, da ie s sorazmerno skromnimi sredstvi, ki jih daje družba za kulturo, možno le z amaterizmom nekaj doseči in da se ta sredstva družbeno natbolie udeistvujeio. V naši Draksi čestokrat naletimo na kratkovidnost, katere pa v kulturnem planiranju ne bi ni, tudi manj urejeno prehrano in razumljivo tudi manj teka do jedi, jim priporočamo lahko prebavljivo prehrano, brez težke svi-nine, fižola, kislega zelja in podobno. Vsa ta zapažanja, ki smo jih navedli v poročilu, smo ugotavljali pri pregledih in pri obhodih po tovarni. Razumljivo, da je na tem mestu nemogoče povedati vse, ker je toliko različnih momentov, ki formirajo nek pojav ali nanj vplivajo, zato smo na-vodi le najvažnejše na kar lahko vplivamo tako s stališča zdravstvene službe kakor tudi s strani zaposlenih v proizvodnji, najsi bodo to fizični delavci ali tisti, ki delo vodijo. smelo biti, saj zaradi dolgotrajnega procesa vpliva kulture na družbeno bazo rezultati niso takoj vidni. Prilagoditi se moramo materialnim možnostim ter s sredstvi, ki so nam na voljo, čim smotrneje gospodariti. Amaterska kulturna dejavnost v Izoli deluje v širšem obsegu od leta 1954. Prej je kulturno poslanstvo razvijalo Kulturno društvo Istra, za katero pa nimamo toč-nejših podatkov. Leta 1954 se je namreč osnovala Svoboda, ki je najmočnejši ustvarjalec amaterske kulture. Svoboda je imela svojčas v svojem sestavu tudi baletno in tamburaško sekcijo ter orkester. Sedaj deluje še amaterski oder, pri katerem pa opažamo zadnja 3 do 4 leta naglo upadanje predvsem starejših rutiniranih igralcev, kar se pozna pri kvaliteti predstav. Prizadevanje, da bi pritegnili več mladine h gledališki dejavnosti, do sedaj ni rodilo posebnih uspehov. Pevska sekcija vključuje naš »pevski zbor Delamaris« in »ženski zbor Mehanotehnika«. Sedanja zbora delujeta redno, čeprav tudi tu ni šlo vedno vse gladko. Včasih se je pojavila naveličanost stalnega aktivnega sodelovanja. Mladina skorajda nima volje do zborovskega petja. Godbena sekcija deluie vsa leta, čeprav je tudi ta preživljala razne krize. K izboljšanju je največ pripomogla ureditev denarne osnove in pa novi instrumenti, kupljeni pretežno z denarjem delovnih organizacij. Tudi mladine je razmeroma več v godbi kot pri pevskih zborih. Morda k temu prispeva dejstvo, da se dober godbenik lahko kasneje vključi v kak ansambel, kjer ima lastne koristi; zato je zanimanje za to sekcijo večje. Manj redno delujeta lutkovna in filmska sekcija. Za lutkovno so dobri izgledi vsaj glede obisko- (Nadaljevanje na 10. strani) Kultura v naši komuni (Nadaljevanje z 9. strani) valcev, večji problem je le pri izvajalcih. Tamburaška skupina, orkester in balet 'pa ne delujejo, ker ni dovolj resnih članov, pri baletu pa so vzrok denarna sredstva. Se nerešeno je vprašanje poleg aktivnih delavcev tudi pasivno članstvo, to so gledalci in poslušalci. Obisk pri nekaterih klasičnih oblikah je včasih zadovoljiv, pogostokrat pa neznaten. Stalno zanimanie je predvsem za nasto-ne mlajših izvajalcev, šolarjev in pri urah mladih. Za društvo v Dvorih je značilno, da ie pod doforo roko učitelja zadovoljivo delovalo, sedaj Da kljub sredstvom životari in zado-voliuie le najnujnejše potrebe, to je izvedbo raznih proslav, vaških praznikov in kinopredstav. Na občnem zboru so se dogovorili, da bodo kulturno dejavnost ponovno oživili z izposojevanjem knjig iz Izole, s formiranjem pevskega zbora, dramske skupine in orkestra, in so pripravljeni sami vložiti potrebna sredstva za nabavo instrumentov. CIC, ki v glavnem zadovoljuje kulturne potrebe italijanske manjšine, je iz prejšnje močne gledališke dejavnosti počasi prešel v fazo popevkarstva. Čutili so namreč ipotrebo po tem, imeli pa so tudi primerne kadre. Zaradi razpadajočega ansambla se je krožek oprijel le bolj splošnega kulturnega življenja in zbliževala v klubskem življenju, za katerega pa ne moremo trditi, da je samo kulturni klub. To je splošna oblika združevanja pripadnikov italijanskega in tudi slovenskega življa v komuni. Občinski odbor SZDL je na razširjeni seji obravnaval problematiko kulturno-prosvetne dejavnosti in sprejel naslednje sklepe: V zvezi z nekaterimi stališči, naj bi se vsa kulturno-prosvetna dejavnost obalnih občin združila, ugotavljajo, da fizična integracija Izvajalci »Klobčiča« ni nujna, je pa potrebno enotno programiranje, 'kar je pogoj za dosego večjih rezultatov. Združitev vodstev glasbenih šol ne bi predstavljala nobenih ovir, prešla bi lahko na višji nivo in vzgajala glasbenike za potrebe komune. V Izoli se razvija le splošna glasbena vzgoja. S preselitvijo kina v telovadnico bi pridobili dvorano, v kateri bi lahko organizirali ples. Organizacija industrijske civilne zaščite Naloge protipožarne službe Ko govorimo o nalogah in dolžnostih protipožarne službe, naj pojasnimo, kaj vse je potrebno ukreniti, da ne pride do požara. V vsaki tovarni, ustanovi, v gozdu ali na polju obstajajo nevarnosti požarov. Zaradi tega moramo vedeti, kje so te nevarnosti ali vsaj kje so večje. Ko so nam ta mesta znana, moramo upoštevati Scena iz »Bratovščine sinjega galeba« vse določene preventivne ukrepe, ki nam omogočajo, da smo ob vsakem času pozorni na ta nevarna mesta ali predmete. Vsak požar v manjšem ali večjem obsegu nam povzroči materialno škodo, velikokrat na tudi človeške žrtve. Ker smo z vsem tem seznanjeni, smo vsak na svojem mestu dolžni storiti vse, da do požarov ne pride. Kadar vidimo, da požara sami ne bi mogli zadušiti, moramo na čim hitrejši način obvestiti za to pristojne službe, sami pa aktivno sodelovati pri gašenju ali lokaliziranju požara. Naloge protipožarne službe so zlasti: skrbi za izvajanje potrebnih in predpisanih ukrepov požarne varnosti v miru in vojni, proučuje požarne nevarnosti in skrbi za njihovo odstranitev, skrbi za vzgoio in stalno pripravljenost moštva ter za pripravljenost gasilske opreme in sredstev, usposablja gasilske enote za izvrševanie nalog v pogoiih ra-dio-biološko kemijskega razkuževanja, v primeru potrebe na določenih mestih organizira dežurno službo, v okviru možnosti nudi vsestransko pomoč ostalim službam industriiske civilne zaščite, zlasti inženirsko-tehnični službi pri reševalnih akciiah in drugih delih, ki jih narekuje trenutna situacija. Iz zapisnika o referendumu V kombinatu smo imeli 21. aprila referendum o pripojitvi Kmetijske zadruge Izola h kombinatu Delamaris. Priprave za to odločitev so bile že dalj časa, obširnejšo analizo obeh podjetij smo objavili tudi v prejšnji številki našega lisa, temu obvestilu so sledili sestanki po enotah, tako da je lahko vsak zvedel vse, kar ga je zanimalo. Izid referenduma je naslednji: Od tega Volišče Obrat Štev. vpis. volivcev Štev. oddan glasov