—    227    —
Novičar iz austrianskih krajev.
Iz Maribora 13. julia. §. Danes so se na tu-kajsni gimnazii dokončale skušnje zrelosti. Dijakov, kteri so te skušnje delali, je bilo 18. Nobeden ni padel, te-moč vsi so se dobro deržali. Vsih skup je letos bilo v osmi soli 26; iz tega je viditi, da le malo število se je te preskušnje ognilo, Tudi iz slovenskega jezika so jo vsi dobro rezali, posebno pa je bilo veselo poslušati, kako urno jim je staroslovenščina od ust šla. Gosp. profesor slovenskega jezika so jim dali v roke staroslo-venski ,,Codex Su praliensis" in dijaki so točno in lepo brez vsake pomote prestavljali v novoslovenski jezik in vse slovniške oblike lepo razlagati. Slava jim in pridnemu učitelju slovenskega jezika l
Iz Bleda 15. julia. J. P. Znamenita prikazen je bila pri nas 10. dan t. m. O pol desetih zvečer za-temnijo čemi oblaki celo našo okolico, samo silna skala z veličanskim našim gradom, farna cerkev in pa nova hiša gosp. Prešerna je bila od lune lepo razsvitljena. V tem se pokaže lepo bela mavrica lune, ktera s svojim kolobarjem imenovane dele oklene. Enoglasno so tukaj bivajoči ptuji gospodje to prikazen občudevali, ker nobeden  popred  lunine  mavrice ni vidii,   kakor   ta   ve-
čer *). — V 54. listu „Novic'' je bilo resnično omenjeno, da je naše jezero letos že polno ptujih gostov. Hudo je bilo poprejšnje leta ptuje dobro pospraviti, ker je manjkalo stanovališ, pa zdaj bo zmiraj boljši. Veliko se jih pospravi v toplice, kterih popred ni bilo, po tem so še v gostivnice pri Malnarjo in Petranu. Pa s časom bo še vedno bolji, zato ker se še zmiraj več zida. Gospod Malnar, kteri je tako rekoč začetnik lepših poslopij okoli jezera, bo sozidal še eno hišo, ktera bo blizo toplic. Tako se pohištvo za pohištvom množi, in prav je, da se zmiraj več penezov privabi v naš kraj. Tudi cesta je zdaj v dobrem stana, posebno ta v Bohinj, kamor ptuja gospoda rada zahaja imenitno Savico gledat.
Iz Ljubljane. Čeravno počasi, ker hitro nemore, se vendar od leta do leta bolj pomikajo Ljubljana v ver-sto večjih mest. Omeniti imamo o tem obzira tiste potrebne nove naprave, ktera se ne pogrešuje v nobenem večjem mesta, in ktero tadi je v Ljubljani gosp. Zala r, posestnik gostivnice pri ,,slonutt ali po domače pri „Mo-karju" lani osnoval, letos pa, ker je zdaj hiša njegova, popolnoma ustanovil, iznova popravil in olepšal, — menimo namreč kop ve, ki so v Zalarjevi hiši. So pa te kopve trojne sorte, kakor jih zdrav ali bolan človek potrebuje; ene so toplice Ogorke kopve v kadeh), druge so merzlice (kalte Tuschbader), tretje soparnice ali rusovske kopve (Dampf- oder russische Bader). Če tedaj zdrav človek želi Da eno ali drugo vižo se oprati, ali bolan se po nasvetu zdravnikovem ozdravljati v ter-dovratnih boleznih, kakor so mnogotere kostolomne bolezni, slabosti in mertudoice posamnih udov itd., najde vse tukaj pripravno, čedne in ne drago. Voda, ki priteka v te kopve, je bistra studenčnica izpod Turna, in je ravno tista, ki teče v vojaško pekarnico in pa v mesto v štirno na placu, ni tedaj mastna in nesnažna Ljubljanica. Sobe so prostorne, čedne, in Lkar je posebno zdravo in dobro) visoke so, da človeka ne duši soparica in ga glava ne boli, če pol ure sedi v topli kopvi; sobe s kamnitnimi kadmi so posebno lepo napravljene; te kadi, kterih bo 5, je kamnar Leveč v Mengšu lično izdelal, kamen (neki marmelj) je iz Ju-hana. Razun merzlic in soparnic je 10 sob s 15 kadmi, ker v nekterih jih je po dvoje. Cena v vsih kopvah je, kar je moč, nizka; v merzlicah po 12 kr., v lesenih kadeh po 20 kr., v kamnitih po 30 kr., v soparnicah po 40 kraje; kdor se v soparnicah naroči na več kopev, plača nekoliko manj. — Ker vsako domačo reč radi očitno pohvalimo, če je zares hvale vredna, smo toliko bolj za dolžnost spoznali priporočiti Zalarjeve kopve, ker je z njimi vstrezeno tudi zdravnik om, da zamorejo svoje bolnike poslati v to ali uno kopvo, če je bolezen taka, da se z dobrim vspehom da ozdravljati z gorko ali merzlo vodo ali z vodenim soparom. Kadar bo gosp. Zalar sozidal celo poslopje, ktero ježe davnej sedanjim časom primerne poprave potrebovalo, zamore res reči, da je ozaljšal dunajske ulice in po napravljenih kopvah naklonil mesta veliko dobroto. Poprej so bolniki, ki so potrebovali rusovskih kopev, mogli potovati v Gradec ali celo na Dunaj; zdaj imamo vse to doma. Hvala tedaj, komur hvala gre, posebno takim, ki kakošno novo dobro reč vpeljejo!          __________
*) Lunina mavrica je res redka prikazen, ktera se primeri, ako se pisani žarki lunine svitlobe v kapljah deževnih oblakov lomijo in razstavijo; večidel pa so te mavrice zlo blede in ocitujejo bel ali rumen kolobar.                               Vred.
—   228   —