XIII. letnik. V Gorici, dne (». julija 1005. 27 Številka. Izhaja vsakičctrte ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Neirankovana pisma se ne spre jemajo. Cena istti znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo lelo 3 krone, za pol leta K 1'50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-lurini št. 9. % lovensKo S&/ i— Naročnino In naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semcniška ulica š. 16 Posamezne številke se prodajajo v toba-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-k ilišču nasproti mestnemu vrtu ‘n na Korenjskern bregu (Riva Como) št. 14 pn 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni arednik: Ivan liajt v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. Proč z nemškimi napisi! Zadnje čase se mnogo piše in govori o napisih in tablah. Povod temu jo dalo t«4Jii gorsko županstvo z odredbo, da smejo biti v ozračju mosta Maribora samo nemški napisi, bodi javni, bodi privatni, zasebni. „Slovenec“ je nato pozval slovenske občine, v prvi vrsti pa Ljubljano, naj odgovore na to strupeno nemško nestrpnost z enako odredbo. Kakor je videti, je bil poziv nevspešen; zakaj to, ne bomo tu premotrivali, in za zdaj sploh prezrimo Ljubljano, našo „belo Ljubljanico*, popolnoma, pa se rajo oglejmo malo po deželi. V „blaženiha časih slovenske nezavednosti so se utihotapili po širni naši domovini, po vseh naših občinah dvojezični, slovensko-neraški ali celo neraško-slovenski javui na pisi, ki še dandanes pričajo o slovensk ..miroljubnosti", da ne reče no o slovenskem hlapčevskem dahu. kar bi mnogo bolj pristajalo in odgovarjalo resnici. Vsakega zavednega in odkritosrčnega Slovenca mora zaboleti, ko vidi v popolnoma slovenskih, celo najoddalje-nejših, zakotnih, hribovskih vaseh — povsod poleg domačenoga še tuj, nemški ali laški napis, ki je v največje veselje našim smrtnim sovragom. Ako pa prestopimo mi Slovenci meje svojih občin, v katerih imamo večino, v katerih mi gospodujemo, zaman iščemo dvojezičnih napisov vasij, kažipotov itd. Nemec piše tudi v krajih mešanih narod-nostij — le nemški, Lah ravnotako. Ali mi n e moremo živeti brez nemščine in laščine? Kakor je videti, živimo lahko; — bojimo s e le, da bi tnjec — naš sovrag, ko pride na deželo kazat nam svojo oholost, poti ne zgrešil; bojimo se mu zameriti in užaliti njegovega starega gospodovalnega duha nad nami, bojimo se, da bi nas ne pogledal očitajoče — da bi nas za nevljudnost ne okrcal, in zato mu te- LISTEK Na polju križ stoji. Na sredi tam polja, spominek stoji Križ sveti, znamenje rcšenja, Se v jutranji zarji podobi sveti V prekrasni nebeški milobi. Z veselim, ubranim pa petjem časte Zveličarja v mukah vse lice, Oj tiče hladite bolesti Mu le, S peroti ljubečimi tuge I Golobčki vi nežni tecite takoj, In zbirajte Kri sveto skupaj, A angeljev svetih, nebeških naj roj V presvetih posodah Jo brani. Cvetlice dišeče posrkajte v se To Kri nam presveto in Itešnjo, Varujte Jo skrunstva in zlobnosti vse Hudobnežev krutih, brezbožnih. A rane presvete naj Hešnja se Kri duše izvoljene hrani, Ker v Jušnih si bojih Nje vsakdo želi. Mladina in starost zdihuje po Njej V valovih nevarnih življenja, Naj cerkvi v rešenje sedanji bo vsej! čomo nekako naproti, ko prihaja k nam, s tablo v roci, so mu ponižno odkrijemo in ga proseč nagovorimo : „Prosimo lepo, žlahtni gospod, poglejte, kam ste prišel, poglejte, kam greste! Ali nismo uljudni? Pohvalite nas !“ Proč s tem hlapčevstvom, ki pristoja komaj — psu ! Proč s sramotnimi oziri, proč z brezbrižnostjo in kimanjem ! Dokler bomo Slovenci hlapčevskega duha, nas ne bo nihče spoštoval in se no bo oziral na sicir opravičeno zahteve o jednakopravnosti 1 Zahtevajmo, naj se z nami govori in uraduje slovenski, sklicujoč so na vse mogoče paragrafe in pa na svoje ime Slovenci’1 — zraven besede „SIovonci“ pa imamo zapisano na čelu še nemško „S I o v e n e na I Saj se nam mora vsakdo smijati — pomilovalno smijati I Zlaj se poganjamo na Goriškem za dvojezične napise ob bohinjski železnici. Kdo ve, ali jih dobimo ali ne ? Pravzaprav bi morali dobili na slovenski zeml|i — sam o slovenske — bojevati se pa moramo še le za nemško-sloveneke! In ako no dobimo zraven nemških tudi slovenskih napisov, se nimamo pravzaprav nič čuditi. Odločujoči faktorji bodo lahko ironično, s posmehom dejali, ozirajoč se na občinske slovensko-nemške napise, da slovenskih ni treba, ker itak razumejo vsi Slovenci tudi — nemški ! Kvišku, slovenske občine 1 Pokažite, da ste res in izključno slovenske! 0 d-režite nemško polovico občinskih tabel, postavite povsod samo slovenske napise I Kakor občine same, tako naj se zganejo pa tudi posamezniki, ki imajo morda dvojezične napise! Dežela pojdi z lepim vzgledom naprej, vasi in trgi naši naj nam otvorijo pot slednjič tudi v naša mesta! Poživljamo naše občinske zastope, naj čim prej ukrenejo, da pokaže naša čisto slovenska zemlja čisto slovenske lice ! Objednem prosimo, naj se blagovoli listom naznaniti, v katerih občinah so že In dokler nam bije še v prsih srce, Z zaupanjem gor se ozrimo Na križ, kjer nam leče studenec za vse. D. G. Zdrava, morska zvezda! Povest z obali Jadranskega morja. I. Mohorov. (Dalje.) Ul. „T.ho bodi žena, ukazano mi je, da ti zavežem usta, ako ne molčiš !■* „Kje je moj otrok, moje dete mi dajte, umorite me, ali otroka mi dajte, kaj sem vam storila, da ste mi ga vzeli. O Marija, pomagaj, hsmili se mene!* „Ne smem !“ „Kaj, ali ni moje, moraš, moraš, daj mi dete, brezsrčni P In žena se je vspela v vezeh, hoteča jih raztrgati. Čuvaj jo gledal z nekim pomilovanjem nanjo, in človek bi se bil čudil: v tem od solnca in viharjev zagorelem licu, podivjanem v ropih in meritvah, je za hip blisnilo nekaj kakor usmiljenje in mehkoba. A kako je sedel na ta način človek, ki je imel vendar nekaj srca, v duplini razbojnikov ? Ali je samo slovenski napisi, in ravno tako naj se blagovoli naznaniti takoj vsako občino, ki uvede samoslovenske napise. Imena takih občin bomo v listu redno objavljali. Prepričmi smo, da ta poziv ne estane brezvspešen ! Govor posl. Sukljcta dne 15. junija v državnem zboru. (Dalje.) G. dr. Tavčar naj mi ovrže naslednja dejstva, ako mu moja trditev ne ugaja. Slovenci smo mal in reven narod, j Po naravi smo sicer telesno krepak, po- j gumen in dober narod, vendar le z ve- j liko težavo napredujemo. Naš napredek j je jako počasen. Zakaj to ? To prihaja j po mojih mislih iz pomanjkljive socialne | strukture. Svoje plemstvo smo že davno ! izgubili. Od Karolingov nimamo sloven- j skega plemstva Naše plemstvo je ali nemškega pokoljenja, n. pr. Auerspergi, ali so potomci prisiljenih Italijanov, kakor n. pr. grofje Barbo. Tudi krepkega meščanstva nimamo. — Naše meščanstva je redko sejamo. Žito so ravno oni stanovi, ki predstavljajo moč naroda, politično misel in narodno moč naroda, politično misel in narodno čustvo, pri nas mnogo preslabi. — Masa naroda, kmetje in v najnovejšem času delavci, ti bi težko iz .svoje moči vzdržali na- : rodno individualnost nasproti pritisku onih dveh velikih kulturnih narodov, med katerima živi slovenski narod. Da smo ohranili svojo narodnost, to jo v prvi vrsci zasluga naše duhovščine. (Pritrjevanje.) Njej gre v prvi vrst hvala, a ne taka kakor jo je danes izrekel poslanec dr. j Tavčar. Ako je dr. Tavčar dragega • mnenja, more se vsak trenotek poučiti n. pr. pri gospodih nemške ljudske stranke. Ravno na to stranko se sklicujem, ker so morda naši najodkritejši nasprotniki. Vpraša naj n. pr. g. dr. P o m m e r j a ali g. dr. S t e i n w e n d e r - j a, ali bi se s bilo vse to, kar jo šlo tačas čez njegovo lice le daven spomin, lep a trpek in grenak, a vendar drag kot izgubljen dragulj ? Morda je imel sam ženo in jo je ljubil in imel je dete, ali pa ga je imel nekdaj in je vede1, kaj je materino srce. Zato se mu je zasmilila ta čas žena in obrnil se je vstran, da bi zapokazal. da ima še srce. Tedaj je zajokal Jelin otrok in mati, začuvši njegov jok, je s hrepenečimi pogledi iskala dete, ponavljajoč 1 kakor iz sebe: „0trok moj, moj zlati, moj dobri !‘* Hotela si je oprostiti roki in nogi vezi, vzbudila se je v ženi levinja in jo videla pred seboj samo dete. Čuvaj, videč njeno početje, ni vedel sprva kaj. Potem pa, kakor da mu je nekdo velel stopil v kot in prinesel otroka, položivši ga v naročj« ženino. Ta je pozabila na vse, hvaležen pogled iz njenih oči je 1 zadel moževo srce, da je neke tihe groze vstrepeta! in se obrnil' k odprtini. Sedel je tam in se zagledal doli na morje, ki j je brizgalo pene visoko proti nebu In kakor da ga jo objela lahka omotica je ! prišlo nadenj. Vdal se je tačas ves temu svojegu narodnega stališča posebno bali, ko bi se potrojilo število slovenskih advokatov. * Nn verujem, da bi se jih posebno ustrašili. A'c > bi jim mogli zatrditi, da bi bili vsi ti advokati Tavčarjevega kopita, morali bi z veseljem zaklicat : Le sem ž njimi, še desetkrat toliko, kajti boljših sodelovalcev nimamo za-se in svojo narodno stvar, kakor so možje sla dr. Tavčar. (Pritrjevanje). Ko pa bi jim obljubili, da slovenska duhovščina odloži narodno delo in orožje, da poneha čutiti za narod, iz katerega je izšla, potem bi začuli šumenje veselja. Narodni nasprotniki bi namreč vedeli, da je padla najsigurnejša in naj-trdnejša obramba, ki je še ohranila obstanek slovenskega naroda nasproti premočnemu pritisku in navala narodnega nasprotnika. Zato jako obžalujem Tavčarjev govor. Prašam g. tovariše poljske narodnosti (Poslanec dr. Tavčar: Tudi Poljake potrebuje!) g. tovariš Tavčar, Vas nisem motil, torej bodite toli prijazni in me pustite govoriti. (Posl. dr. Tavčar: Saj govorite le o meni). Kar se tiče Poljakov, so vendar večja moč nego mi, narod, po števila desetrat močnejši, imajo veliko ia slavno zgodovino, slovstvo, ki se more v vrsti staviti svetovnim slovstvom; imajo staroslavne univerze, velika mesta, mnogoštevilno plemstvo, ki ga prošinja goreče rodoljubje. In Poljaki so ravno tako katoliški kakor Slovenci in njihova duhovščina gotovo ravno tako strogo izvršuje svoje cerkvene dolžnosti kakor naša. Ko bi torej med Poljaki stopil nadarjen voditelj in v svojem glasilu dan na dan ponavljal parolo: Ven s poljsko duhovščino, ona nima pravice, da ostane v narodnem organizmu, tak mož bi bil v trenutku obsojen, da je v političnih stvareh ali n e v e d n e ž, idiot, ali pa vedoma izdaja svoj narod (Tako je I) Dr. Tavčar je trdil, da naša du- mehbeinu, ki je prihajalo od daleč davno pozabljeno pokopano. Vstali so pred njegovo dušo obrazi, ki jih je ljubil nekdaj. Moj Bog, je pomislil, kako je pa sedaj vse prazno tn notri, tako prazno in hladno. Težko mu je postajalo, zakaj izgubljeno lepo iz davne dalje je prišlo k njemu. Bela hišica ovita s trto, samo okna gledajo tako lepo v mlado jutro. In na vrtu ob hiši so gredice in rože so po njih. Za hišo prijetna trata, za to gozd, gora, tiha, pozabljena steza k studencu. Pogledal je na Jelo, ki je dojila otroka. Otrok se je bil privil k materi, ki je bila videti vsa zaverovana le v otroka. In ni rnogel več gledati, znova se je ozrl na morje in mislil. Taka je bila ona, in on je bil tako srečen, ko jo je videl sedeti tako, živečo le njegovemu otroku In kakor da se ne more domisliti, ali se mu le sanja ali je res minilo vse ono lepo, mu je bilo čelo zgubaneeno in kakor vihar je ležal nad njim. A tisti hip se je zavedel docela vsega, in zob je škrknil ob zob. D i, bil je srečen tedaj. Vse je imel, kar je poželel, dasi je bil priprost de- hovščina ne potrebiro boljše kongruo. To jo za-me najnovejše, dasi poznam deželo in ljudstvo ravno tako kanor dr. Tavčar. Zato rečem: Med 400 kruijskimi župniki sta morda dva, ki imata po 3000 gid. skupnih dohodkov, velika večina pa ima pod 1000 gld. Razmere v deželi pa so, kakor je tudi dr. Tavčarju znano, zadnja desetletja mnogo slaMo in torej linančne razmer« duhovščine pri nas mnogo neugodnejšo. Proti tem dejstvom tudi siat;stikH nič ne pomaga. Dasi se je na Kranjskem povijalo v Številkah cerkveno premoženje, kar je povzročilo strožje proc“njovanje in ostrejše postopanje pri prNtnjbinskih ekvivalentih, je financielno stanje posameznih duhovnikov mncgi slabše. To je povzročilo padanje kupne moči de-narjeve, ker ima vsaka f.;ra nekaj posestva in so tudi tu pojavlja agrarna beda. Danes na Kranjskem — to vem iz lastne izkušnje— ne mnre v>*č obdelovati male kmetije z najmanjšim dobičkom, kdor inora vse dolavske m či najemati. (Tako je! Resnično!) (Konec prih.) Politični pregled. O položaju v Avstriji. — Praški .Politiki" brzojavljajo z Dunaja, da bi državni zbor skoro odloion čim reši še nekatere nujne stvari, izlasti trgovinsko pogodbo z Nemčijo in kredit * zi alpske železnice. Parlamentariški krogi se nadejajo, da se ti predmeti gladko r-*šijo. Češki agrarci so ae zadnje dni pro ti vili razpravi o rečeni trgovinski pogjdbi. Sedaj pa se zdi, da so odjenjali od tega nasprotovanja, ker si vlada prizadeva, da vzame primerno v poštev gospodarske zahteve agrarcev. Kakor stvari stoje, se češke stranke — izvzemši narodne so-cijalisto — ne bodo protivile rečenim predlogam. Odposlancc dr. Duinba. — Na čast odhajajočega avstro-ogrskega odposlanca v Belgrad dr. Dombe, je bil v pondeljek v kraljevi palači obad, katerega sta se udeležila tndi avstro-ograki odposlanec in avstro-ogrski konzul. Peti splošni avstrijski katoliški shod se bo vršil od 18 do 21. novembra na Dunajn. Bavil se bo le s praktično aktuelnimi vprašanji. Rus Menčlkov o papeštvu. — Mogoče bo tudi naše c bralce zanimalo zvedeti, kako sodijo o papeža Rasi. V času homatij in zmešnjav v političnem in verskem življenju je donesel ,,Nov. Vremja" članek o papeštvu, ki nas skoraj zadovoljuje. Mislili bi kmalu, da se bližajo dnevi, ko bo „en hlev in en pastir*. Ne smemo pa preveč pričakovati, ker je to menda le osebno mnenje Menčinkova: „Ve£krat mora £lov državo A on trgi ne more storiti — papež pa mu petintrideset let vzdržuje anuthema! Simotni starčok, kmečki sin. vončan s troj n > krono, zavarovan ol piščica aristokratskih stražarjev je b:l do dan m dosti močan, da je /.sprl vrata v Italijo kutoIHkema vladariu. Vkljnb tonkim žoljain ni mogel katoliški vlad ir do danes obiskati svojegi zaveznika na njegovem dvoru. Primerjajte se lij to devetnajststoletno oblast in slavo z našim patrijarhatom I Zdi se mi, da bi lahko dili peter-burškemu patrijarhu tudi'naslov „arhi-papa-1 (nadpapež), a vendar ne bi sledila neodvisnost cerkve od države. Da bi bila neodvisna, bi trebalo pri nas osnovati p i-trijarhat od samega početka kršianstva. A sedaj sanjali o patrijarhatu — po dveh tisočletjih — je malo prekasno. Da dobimo neodvisnega patri-jarha, kakor je papež, je edino mogoče — ako prinoznamo papeža za p a t r i j ar h H.a Dogodki na Ruskem. Ruski vladni list je priobčil uradno pjročilo o ne i i ih v Odesi in o punta na „Knjazu Potemkina-1. Poročilo pravi: Dne 25. junija so imeli odposlanci raznih tovarn shod, da proglasijo splošni štrajk. Glasom vesti, ki jih je prejela policija, so bili med odposlanci tadi čleai socijali-stiško revolucionarnega lokalneg odbora. Udeležniki shoda so bili torej aretovani. Pri enemu are*ovanih je redarstvo našlo pismo, iz katerega je bilo posneti, da hočejo umoriti nekega policijskega komisarja. Sledečega dne sta bili blizo neke policijske straže aretovani dve osebi, katerih ena je iraala dva revol- verja in pisino, v katerem je bil omenjeni komisar obsojea na smrt. Dne 27. junija je bil aretovan drugi člen socija-listiško-revoluc;jonarne stranke. Pri njem so našli 14 revolverjev s patronami. Istega dno je bil zopet aretovan neki mož, ki je imel pri sebi bombo. Ko so ga aretovali, je vrgel bombo ob tla, vsied česar je bil ubit sam in neki po- licijski uradnik. Dne 28. junija so se delavci zbrali blizo neke tovarne, da bi proti aretovanju omenjenih oseb prote-stitali. — Bili so pozvani, naj se razidejo, na kar so odgovorili s tem, da so pričeli metati kamenje na policijo, potegnili poveljnika došle stotnije kozakov s konja, ga ranili ter pjtem streljali na četo. Ko so bili zopet večkrat pozvani, naj se razidejo, je 12 kozakov ustrelilo, vsled česar so bili ubiti trije delavci, eden je bil pa ranjen. Ves dan so skupine delavcev korakale po ulicah. Tovarne so bile prisiljene ustaviti delo. Prirejene so bile barikade in streljalo se je na policijo. Rtnjenih je bilo pet policijskih uradnikov. Zvečer so ustaški delavci zasedli neko železniško progo v okolici mosta. Ustavili so neki vlak, pri- silili popotnike, da so izstopili ter so potem vagone razbil1. Po noči je potem vojaštvo zasedlo že'oznico. Istočasno z nomiri v mestu Od tsi so bili nemiri tudi med kmetskim prebivalstvom v okolici. Glasom poročila eskadro jo p i aadka ^Potemkina14 na potu v Odeso dne 28. junija pobila vse častnike, izvzemši pot inženirjev za strojo. Na „Potemkinu“ je bilo 3')0 tovarniških delavcev. Za ča>a nemirov v pristanišču je ^Potemkin’* o lplul po živila v Oiakov. Govorice, ki krožijo o nemirih na križarju .Mininu-1, češ, da so križaria odvedli 25 milj od Kronstadta, so popolnoma noosnovano. .Minin11 je zapustil pristanišča v Kronataltu v sredo ter se nahaja sedaj pri eskadri v Libtvi, Ki dela vaje. Poveljnik brodovja in pristanišč bališkega morja, podadmiral Mikovov, je izjavil, da ni slišal ničesar o nemirih na ,.Mininu“. Vladni list poroča: Minister m)r-narice je prejel nastopno brzojavko od admirala Kriegerja : MoUvo transportni ladije „Pruf‘ ue je spnntalo, je zaprlo poveljnika in častnike ter je u.norilo praporščaka Nesterceva in mornarja Kozlitineva. Ko jo „Pratu dospel v Si-vastopol, je skesano mištvo osvobod lo poveljnika in častnike tor jih prosilo, naj je zopet vsprejmejo v svojo službo. Na vojni ladiji .Potemkin-1, ki je odplula iz Sebastopola na morje, da bi imela tam strelne vaje, so se vojaki spuntali. Pritoževali so se namreč o slabi hraul in nekoga dne so izjavili, da hj-čejo josti mesa, katero se jim podaja zi hrano, češ, da je isto nezdravo. Povol -nik ladije je sklical na krov vse vojaštvo ter je vprašal, ako je večina mnenia, da je hrana, katero dobivajo mornarii, neužitna. Ker je večina mornarjev bila mnenja, da ni meso tako slabo, kakor trde nezadovoljneži, je poveljnik zaukazal, naj se vsi oni, ki so mornarje ščuvati zaradi hrane, zabilježijo. Ko se |e začelo to vršiti, pograbili so nezadovoljneži paške in so ž njimi začeli žagati častnikom. Nato je poveljnik zaukazal stražam, naj streljajo na upornike. Kor so se straže ustavljale in niso hotele pivolja izvršiti, izpulil je jedeu iz ned častnikov nekemu vojaku puško iz rok, pomeril ž njo na npornika ter ga tudi smrtno ranil, tako, da je kmala amrl. V tem hipu pa so se spravili vsi mornarji proti častnikom, in začeli bo vsi mornarji na nje streljati. Poveljnika ubili so prvega. Nekaj častnikov je poskakalo v morje, a uporniki so začeli na nje streljati in so jih v resnici tudi pobili Osnoval se je med uporniki koj poseben odbor, ki je prevzel vodstvo vojne ladije. In v takih razmerah plula je vojna ladija „Potemkin“ proti Odesi. Na krovu razobesili so rdečo zastavo, in ko ho pripluli v pristanišče v Olesi, pridružilo se jim je vse polno nemirnežev, kajti takrat bili so nemiri v Odesi uže v največjem razvoja. Truplo mrtvega mornarja iskr-cali so na kopno ter obrnili topove pro.i mesta, žugajoč, da bodo mesto bombardirali, ako bi hotela policija truplo mrtvega mornarja odnesti, ali pa zaprečiti pogreb. Vsled tega so tudi v resnici pogreb mirno izvršili, in udeležilo se ga je vse polno ljudstva, in govorili so od grobu razni govorniki v resolucijonarnem smislu. Drugi dan priplule so iz Sebs- lavec. Kaj to, da je vse dni podiral hraste v šumi, ko je prišel večer, vrnil se je domov. Zakadila se je večerja na mizi, žena je sedla k njemu in pogovarjala sta se o bodočnosti. Tedaj pa je bilo prišlo drugače. Bogat graščak, znan kot janak, toda nič manj znan in razvpit brezsrčnež je živel v bližini. In nekega dne je zašel v kočo njegovo. Pa mu je menda ugajalo, zakaj drvar ga je videl odslej večkrat. In ko se je nekega večera vrnil, objela ga je žena in ga prosila, naj bežita. Zaman je spraševal po vzroka; par dni pozneje mu je postalo jasno. In tedaj jo zaprisegel, da nruori zapeljivca, če ne odneha. Srečal ga je v gozdu, in se obrnil v stran. Ta pa je zarenčal vanj. .Me li ne poznaš?- „Go»pod, hodi svoje poti in ne segaj po tajem blaga !■* .Glejte ga, kdo te je naučil tako govoriti'. In prej ko se je zevedel drvar, ošinil ga je bil graščak z bičem. TeJaj je vskipelo div.e v njem. „Vzadnjič si me, zapomni si !* P d noge drvarjeve se je zgrudil do smrti zadet. Še isti dan je bežal z ženo. Toda hlapci so ju bili dotekli, ženo mu je nekdo poteptat s konjem, on I sam je ranjen ušel.' In tedaj je zakrknilo srce njegovo in šel je k njim, ki so osvetili ženo njegovo in razdejali grad F rO mati zapuščenih, usmili se nas !-1 Mož se je zdrznil. Kakor iz davne prošlosti je zazvenelo v njegovo dušo: nisi delal prav! Grešil si, dasi si trpel, a za greh se nisi pokoril, odpuščal nisi in ne bo ti odpuščeno! Nikdar, nikdar 1 .Saj nisi še nikdar nikogar zapustila !* Nikogar, torej tudi njega ne, in vse mu odpusti. rTi si presveta, prečista in mogočna ia tvoje oci omehčajo vsa srca, omehčaj jih tudi tem nesrečnikom, da vidijo, kako greše I-* Telaj se je dvignil mož in stopil pred Jelo. Smrtna bledota je bila razlita po njenih licin, tiho vdanost so kar.ale njene oči. Čadom čudeča je gledala v moža, ki je stal pred njo teman in osurovel kol volk in vendar tih in zaverovan v njo in otroka kakor jagnje. „Daj mi dete!11 „Nikdar !' A tisti hip je razširilo dete svoje roke in debeli njegovi prsti so se zarili v brado korzarjevo, da mu je sreče zažarel ves obraz. Nevedoi kako in kedaj izpustila je mati otroka in mii ga je kakor iz sebe vzdigoval in ujektl. Potem se je obrnil k materi. r\ kako mu je ime ?•* »Marko!-4 In mož je vzrastel ta hip za polovico, iz zaraščenih ust so zadonele tihe in odločilne besede: .Marko, nocoj boš rešen I-* Jela je vrisnila in omedlela premagana od veselja. Nji se je zazdelo, kot da se je izgubila solnčna lui v duplini, zakaj ravnokar so bile prodrle prečudne oči Gospe na Gori v arce človeško. Tam doli ob obali so se igrali valovi z malim čolnom, komaj vidnem v belih penah — (Dalje pride.) stopola drui'-i vcjne la lije, da bi vojno lad.Jo „Potemkin“ prisilile h kapitulaciji, a dosegli niso ničesar, marveč ravno nasprotno, kajti pri ti priliki spuntala so je posadka drug-* vojne ladije, namreč oklopnjače „Pobjodonoscevu. Mornarji to ladije izkrcali so častnike na kopno, pa so se začeli bratiti z uporniki na ladiii ..Potemkin-1, a premislili so se kmala tor sporočili guvernerju v Odesi, da s« kesajo svojega čina ter da prosijo carja milosti. Vsled te izjave so se vrnili častniki na krov, in mornarji so vnovič prisegli zvestobo carja. Med tem časom pa i« uporna ladija „Potemkin“ oJplula iz O lese in je priplula, kakor se poroča, 3. t. in. v Konstanjo, v rnmunsko Inko, ter so jo z »čel dotični odbor upornikov pogajati z romunskimi oblastmi glede pr.oduje. Uporniki, katerih je baje 700, bi bili pripravni izročiti ladijo romunski oblasti, ako bi iim ta zagotovila, da jih no izd* Rusiji. Tako pravijo neka poročila. Druga poročila pa trde, da je vojna ladija „Potemkinu že odplula iz KoDRtance tor da se že bliža bolgarskim lukam. Ker se boje, da bi ne poskusila vojna ladija „Potemkin“ ubežati skozi Dardanele iz Črnega morja, obvestilo je rusko poslaništvo o tem turško vlado, ki je dala vsem pomorskim oblastim natančna navodila za slučaj, da se prikaže vojna ladija .Potemkin" v turških vodah. „Budapesti H'rlapa“ poroča iz Konstance od dne 3. t. m.: Poveljnik pristanišča, ki ae je bil podal na „Knjaza Potemkina-1, je bil vsprejet z največjo častjo, in sic upanje, da se rana v želodca popolnoma zaceli, dasi bo trajalo popolno ozdravljenje jeden ali dva meseca. Svojo obžalovanje radi bolezni so izrazili km zo-nadškofu poleg domačih odličnih o»eb med njimi tudi tržaški namestnik Hohenlohe, naučni minister H a r t e I, danajski nadškof kardinal G r n s c h a, solnograški nadškof kardinal Katschthaller, zagrebški nadškof P o s i 1 o v i č, škofie goriškp metropolije ter sv. oče papež Pij X., k o j i mu je poslal svoj posebni apostolski blagoslov. Kanonično vmeščen na dekanijsko župnijo v Tržiču (Monfalcone) je bil dne 1. julija preč. gosp. Janez Kren, dosedajni župnik v Št. Petra ob Soči. Imenovanja. — Župnim upraviteljem v Št. Lovrencu pri Neblemje imenovan o. Rafael Bogataj iz reda očetov kapucinov v Gorici. Za izpraznjeno faro v Št. Potru ob Soči je imenovan žapnim upraviteljem č. gosp. Angelj Molaro, kapelan tamkaj. Razpisana je župnija v Št. Lovrencu pri Neblom do 10, avgusta t. I. Patron te fare je verski zalog. Do 15. avgusta t. 1. je razpisana tudi župnija v Št. Petru ob S)či, pre-zontacija tiče grofovski družini Cassis-Faraone. t Urban Golmajer. — Dne 2. julija 1905 je preminol v Tomaju na Krasu po dolgi in mučni bolezni prečastiti monsignor Urban Golmajer, župni in častni kanonik, vitez Fran Josipovega reda, ustanovitelj tamkajšnjega zavoda „Elizabetišča“, neutruden boritelj tudi za gospodarsko blaginjo naroda, za povzdigo prosvete itd. Blag mu spomin! Smrtna kosa. — Na Srpenici umrl je včeraj po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti 'za umirajoče trgovec in posestnik g. Izidor O s t a n v 77. 1. svoje dobe. Pogreb bodo jutri ob 7. uri zjutraj. — N. p. v m. Za »Slovensko sirotifcče": P. n. gg. Marija Živec 1 K, Terezija Černe 1 K, Marija Lukežič 1 K, Nekdo 32 v, I. B. 1 K, Josip Ravnik 60 v, M. M. 3 K, Miha Drešček z Livka 1 K, ,,Slovenska Beseda* 1 K, pl. Posarelli 50 v. P. n. Leske je nabrala v Gorici še 46 K 84 v. — Bog plačaj 1 Zn „Alojzijevišče“: Preč. monsgr. Št. Kafol 10 K, bi. g. And. Berginc 10 K, za kip M. B. nabrali v Batah še 6 K in Marijina družba v Podgori 3 K. Bog povrni! Fprava „Prim. Lista“ je prejela za „ŠoIski Dom1* 1 K, katero je darovala „Slov. Beseda* in za „Alojzijevišče“ 4 K, katere je daroval N. N. Za „Slogo“. -- Naš poziv v „Go-rici“ in v „Primorskem listu“ je imel obilo vspeha. Želja našega poverjenika v Brdih, „da naj bi „Sloga“ na Goriškem spet ozelenela in razcvetela", se že iz-polnuje. Mnogi so poslali letnino za več let. Sedaj se obračamo do gg. poverjenikov na deželi in jih prosimo, da naj podvojijo zanimanje za „Slogo“ vsaki v svojem kraju in naj poberejo malo letnino 1 K za vsakega uda. Za nekatere kraje je odbor .imenoval nove poverjenike. Ti dobe soznamek udov od odbora v kratkem času. V nadškofijskem deSkern semenišču je bilo začetkom šolskega leta 7 3 gojencev. Eden je izstopil med letom, dragi ni bil radi bolezni klasificiran. OJ ostalih 7 1 gojencev so prijeli v s i prvi red, 1 8 izmed njih prvi red z odliko. Pa tudi neodličnjaki imajo v veliki večini dobra in prav dobra spričevala, mnogi so prav blizu odliko. Od abiturjentov sta prestala do sedaj znlostni izpit dva s pohvalnim, eden z odličnim vsp -Inm. Tako ugoden očni napredek je časten za gojence, kakor tadi za veloč. g. vodjo, ker kaže, da je zavod v najboljših rokah. Dal Bog, pa bi vstrezal zavod vedno bolj tadi svojemu glavnemu namena, po čemnr stremi v prvi vrsti neumorno delovanje gorečega in požrtvovalnega g. vodje, vzgojiti namreč dovolj ne le umsko izobraženih, marveč tudi nravstveno kar najpopolnejših mladeničev, da postanejo svoj čas vredni in vneti delavci v vinogradu Gospodovem ! Konce šolskega leta na zavodih „Solskega Doma“. — Ravnokar dobilo je vodstvo „Š. D.“ brzojavnim potom od tržaškega namestništva ukaz, da se ima šolski poduk koj zaključiti, in sicer zaradi prehude vročine. Vsled tega poslali so se nčenci in učenke že danes domov z opombo, da se jim bodo jutri razdelila spričevala. Kadi tega ne bo torej v soboto in nedeljo nameravane šolske veselice kakor tudi ne razstave šolskih izdelkov v nedeljo in pondeljek. Tako tudi ne bo sv. maše, ki jo imela biti v pondeljek pri sv. Ignaciju. Občni zbor zavarovalnice za govejo živino v Gorici. — To proko-ristno in velevažno društvo je imelo v nedeljo dno 2. t. m. ob 10. ari na slovenski kmetijski šoli svoj redni občni zbor ob prav obilni udeležbi. Iz poročila društvenega predsednika g. Viljema Dominko posnemljeno, da je imelo društvo v minulem poslovnem letu vseh dohodkov 1090 K 53 v, stroškov pa 945 K 18 v. V minulih dveh letih je imelo društvo izredno mnogo slučajev nosreč in bolezni. Na predlog g. predsednika izreče občni zbor javno zahvalo g. d r. Pavletiču, odvetniku, ki nas je v neki sporni zadevi zastopal brezplačno. Za cenilce so bili določeni: Za Ro z e n t ha 1 i n S t a r og o r o : gg. Pav. Mladovan in Matevž Bensa; za Leone: Anton Plahuta, namestnik: Janez Markič; za Grčno: Štefan Pavlin, namestnik : Blaž Prešeren. Za pregledovalce računov so bili izvoljeni : Gg. Anton Štrekelj, kmetijski učitelj, Milton Klavžar, pristav kmetijske šole in Luka Dngar. Za blagajnika jo bil izvoljen g. Peter Perko, opravnik kmetijske šole. G. Štefan Perko je odstopil radi premestitve. G. učitelj A. Štrekelj je nato govoril o škropljenju trt. Priporočil je kmetom, naj hitro drugi dan škropijo zopet, ker drugače ne bo letos vina. V deževnem letu je treba škropiti do 7krat in sicer grozdje in listje. Svetoval jim je, nhj denejo zdaj poldrugi kilogram galice in poldrugi kilogram apna na hektoliter. Pri nadaljnih škropljenjih naj se ta mera zmanjša. Priporočal je, naj kmetje skrbijo za zavarovalnico goveje živine s tem, da plačujejo redno in vestno in da skušajo pridobivati vedno novih udov za to prevažno društvo. Strela je vdarila dne 3. julija ob 8. uri zvečer v hlev Mihaela Kolenec (Matalnar) na Lokvah: hipoma je bil ves hlev v ognju, in komaj je drnžina zapazila ogenj, gorela je tudi s slamo krita hiša. Ljudje so se vsi rešili, čeprav sta bila dva otroka v veliki nevarnosti ; nekaj živine pa je zgorelo, obenem skoro vse premakljivo blago, ker ni bilo mogoče skoro ničesar odnesti iz groznega ognja. Škode je okoli 5000 kron. Nesrečni pogorelec prosi milodarov, da si bo mogel zopet postaviti do tal pogoreli dom za svojo mnogobrojno družino : darove sprejema župni urad na Lokvah ali ž n p a n 3 t v o na Trnovem pri Gorici. Posledice hude vročine. — Te dni bila je pri nas taka vročina, kakoršne ljudje ne pomnijo. Zahtevala pa je vsled te^’a tadi mnngo žrtev. V pond. je pričel namreč tuk. pešpolk svojo bataljonske vaje. V popolni vojni opravi in samo s par požirki črne kave odkorakali so vojaki proti Ločniku Muši in potem proji Prevalom že ob 5. uri zjutraj. Ali ko so se proti poldnem vračali z vaj proti mestu, onemoglo jih je, kakor nam nekateri pripovedujejo, 70, a kakor pravijo drugi colo 120 vsled prehude vročino, ki so popadali na tla kakor mahe. Onemogla sta ir.ed dragimi tudi polkovni zdravnik dr. Hiager, ki je bil na kolesu in pa nadporočnik Fritsch, kakor tudi jeden poročnik in jeden kadet. In res, bilo je videti vojake, ki so posamezni počasi prihajali v mesto in druge, ki so jih morali na vozeh pripeljati. Nekaj vojakav stotnije, ki je nastanjena na goriškera gradu, onemoglo je na potu, ki pelje iz mesta na grad. Ko so tamošnji prebivalci to zapazili, priskočili so jim koj na pomoč ter jim pomgali, kolikor je bilo mogoče. J )kajoč so namreč ženske in otroci, pa tudi možje pobrali telečnjako in puške ter jih pomagali nesti vojakom na grad. Kakor se nam pripoveduje, imeli so isti dan vaje tudi topničarji in tudi ta so mnogo trpeli ljudje, a največ pa še konji. Teh slednjih padlo je baje pet, ki pa niso poginili. Vprašamo torej, ali bi no bilo bolje, da bi se v taki vročini vaje ne vršile ali pa da bi bilo vsaj za to preskrbljeno, da se vojaštvo povrne v mesto še piedno nastopi najhujša vročina ? la pa, ako bi v resnici tudi do vojske prišlo, potem bi v takih slučajih kakoršen je bil včeraj, kakor se vidi, več vojakov pokončala vročina, nego pa sovražne kroglie. Sicer nočemo nobenemu ničesar očitati, in posebno zaradi tega ne, ker je bila včerajšnja vročina za naše kraje nekaj iz-vanrednega, in ker smo prepričani, da bodo poklicani činitelji za to skrbeli, da se bo glede vaj previdnejše postopalo. V Št. Andrežu poginila sta vsled vročine dva vola. Jednaka osoda kakor goriške vojaštvo je zadela v pond. tudi domobranski polk št. 5, ki se nahaja sedaj v Pulju. Solnčarica nastopila je jako hudo. Popadalo je vsled nje vse polno vojakov med njimi prvi vojaški zdravnik. Govori se, da so nekateri vojaki vsled solnčarica že umrli. Huda neznosna vročina vlada po vsej evropski celini. V Berolinu se je 61 oseb zgrudilo vsled solnčarice, dve sta umrli. Poginilo je blizu 40 konj. V Rimu je 2. julija umrlo vsled velike vročine in zaduhlega juga 8 oseb. Vročine so ondi v pondeljek imoli 38 stopinj C. Na Dunaju so vsled solnčarice umrle tri osebe. 50 oseb se je zgrudilo vsled solnčarice. Na Reki so imeli vročine 34 stopinj. Utonil je v Soči J. Di Tomaao iz r Italiji. Fantu bilo je jako vroče in pri Dolginjivi šel se je tudi on kopit v Sočo, in čeravno je znal plavati, utonil je tudi on vsled krča, ki se ga je polotil ter mu onemogočil plavanje. Pri kopanju v Soči priporoča se veliko previdnost, kajti Sičaješe precej deroča in vsled tega tudi bolj mrzla nego druge reke, ki počasi teko Ziano pa je, da se prerado poloti človeka v mrzli vodi krč. Listnica. — Sonja I. S. vaš0 črtico: Peter smo prejeli, ali žal, da Vam radi neljube pomote nismo odgovorili. Črtica vtegne priti na vrsto. Potrpljenje 1 Isto velja o pismu: M i 1 o s t i v a ! »Krojaška zadruga" Gosposka ulica Postrežba strogo poštena!! v* Priporoča svojo bogato zalogo krojnega blaga za p Vzorci se pošiljajo na zahtevanje zastonj. Cene so stalne. Ml ******* Loterijske številke. 2. julija. Dunaj................12 3 18 13 21 Gradec............... 6 43 32 82 M Oglas. Razpisuje se služba občinskega tajnika v Volčah vsled starešinstve-nega sklepa z dne 12. junija 11)05. Letna plača je 540 kron. Prosilci zmožni za lo službo se lahko zglasijo pri županstvu Volčanskem do donca tega meseca ozironn julija 1905. Županstvo v Volčah, dne 19. junija 195. Majnik župan. ulica Municipio št, 1 Gorica. Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev k-’kor za Šivilji', krojače, črevljarjp, in Uidi za umetno veza-njo (reknmiranje). V zalogi so tudi nahajajo anglcSka dvokolesa ,,/lelical Premier" in slainoreani stroji, samokresi iu razne puške, lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Westfalln“. Prosiva zahtevati listke! viiM A M lak. Šuligoj urar c. kr. železnic Gosposka ulica 25. j/J U ^ Lekarna % Oistoliletli v Girici $ Prave In edine žel. kapljice * z znamko sv. Antona Pado-vanakega. Zdravilna moč ij teh kapljic je ne- prekosljiva. — Te kapljice uredijo * redno prebav- 4 Ijattje, če se jih J dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvenaznamka) p0pjje.— Okrepi Selodec, storž, da zgine v 1 kratkem času omotica in Si- 1,1 votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da Človek raje ji. 1 10.000 porov čevljev 4 pare čevljev samo za 5 K 20 vin. se proda zaradi nakupa velike množine za izvanredno ceno dokler traja zaloga. 1 par moških čevljev, 1 par ženskih čevljev, rjavo ali črno usnje /. močno usnjevo podlago, dalje 1 par moških, I par ženskih modnih čevljev, zelo elegantno izdelanih, zelo ličnih in lahkih — vse štiri pare samo za 5 K 20 vin. l’ri naročitvi naj se navedo samo dolžina čevljev. RazpoSilja se proti poštnemu povzetju. Zaloga čevljev, Splngarn, Krakovo štev.