Ali je res kategorija učiteljic ženskih ročnih del obsojena na smrt. Ali je to res, nekaj nepotrebnega, morda zato, ker tega v Srbiji nimajo, in pa ker lahko literarne učiteljice to delo prevzamejo? — Česar nlmajo Srbi, da naj bi i pri nas odpravili — to gotovo ne drži. Da si lahko porazdele pouk žensklh ročnih del izključno literarne učiteljice, pa je le navidezno pravilno. Zakaj? 1. Vsaka učiteljica osnovne in meščanske šole se je morala ženskih ročnih del prav dobro naučiti na učiteljišču; 2. tu je bila tudi usposobljena metodičnega postopanja v tej stroki. — Učiteljicam osnovnih in meščanskih šol se torej nikakor ne more odrekati vsestranske tozadevne sposobnosti. Druga stvar pa je. dali tnorejo zbog svoje ostale službe Imeti tudi toliko uspeha pri tem za ženski svet neoporečno toli eminentno važnein pouku, da zadoste vsem tozadevnim predpisom in potrebam v polni meri? — Skoro bi rekel, brezdvomno. da ne; kajti: 1. vsaka vestna učiteljica se mora skrbno vsak dan pripravijati — brez ozira na ženska ročna dela — na ves svoj pouk.; 2. vse šolske izdelke, pistnene in risarske, mora redno podvreči skrbni reviziji in kvalifikaciji tudi izven šolskega časa; 3. ima z učnimi predmeti v šoli posla v izobilju. Vse v teh treh točkah našteto da vestni in marljivi učiteljici, ki ji je na tem, da doseže višek tega, kar si je s svoio službo naprtila v blagor izročenim gojencem in gojenkam, toliko zaposlenja, da ji za revizijo ženskih ročnih izdelkov in skrbno pripravo tudi za ta predmet preostaja bore malo ali nič časa, in ji odvzame toliko duševne in fizične sile, da za pouk v ženskih ročnih delih, ki je po navadi v končnih urah, primanjkuje v to potrebne energije. Navadno je že duševno in telesno izmučena, ko bi ji bilo biti za ta pouk sveža in čila. Važnost pouka v ženskih ročnih delih je pač tolika za žetiski svet, da je vreduo posvetiti ji vso pozornost in težiti po največjem uspehu. Da se to posebni učiteljici ženskih ročnih del more in mora posrečiti, leži na dlani; kajti 1. ona ne zaostaja v svojih spretnostih kar nič za Hterarnimi iičiteljicami; 2. se lahko redno pripravlja samo za ta predmet in se čim bolj izpopolnjuje; 3. imajo za pregfedovanje ročnih izdelkov iii za poučevanje vedao dovolj sveže volje. moči in pripravljenosti, ker jo nič druzega službenegs ne ovfra. Da so bife posebne uateljice ženskih ročnih del na mestu, menftn, so se dovolj izkazale. Vzemimo na pr. domžalsko osnovno šestrazrednico. Tu je bila pred usodno redtikcijo taka strokovna uči.eljica. Dve leti in pol je vi*šila svoje piodno delo. Gojenke in po njift posebno matere so dobile tako izredno reselje in umevanje za stvar, da so prvijtt kakorl drugiin .zginili vsi poraisleki, kaSerih je bilo prej vse polno. O resničnosti tega je dala sijajen dokaz razstava na domžalski šofi ob koncu minolega- šolskega- leta. Kakor na navedeni šoii, tako se je i po drugih osnovnih in meščanskih šolah, koder je delovala taka vestisa strokovna moč. izredno povzdignilo pravo tozadevno zanimanje. Krivica, ki se je z usodnim iztreMjenjem ptosebnih trčnih mest za ž_snska ročna dela učinila. je prekričeča, L. glasna zahteva, da naj se jo skoro pocavna, Je malone vsespl_šna in popolnom* opravirčena. kajti nepobitno je, da so potrebne učiteljice ženskil. ročnih del nele na šolali, kjer sicer poučujejo same moške učne osebe, ampak so tudi na večirazrednicali po mestih; trgih in sploh večjih krajih velikega in neprecenljiveŁa pomena. ker je sanio tem mogoče afesezati predpisani in krajevnim potrebam amerjeni smoter v čim višji meri, med tem. ko se morajo literarne učiteljice. na veliko škodo napredku ženskega sveta, rsled prevelike zaposlenosti pri drugih š_Cskih predmetih do skrajnosti omejevati isri izvrševanju tega pouka.