Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 35.
V LJUBLJANI, po mlel jek, 13. februarja 1928.
Posamezna številka Din 1*—.
LETO V.
NARODNI DNO/NK
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemšl nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani In po pošti: Din 20'—j inozemstvo Din 80'-%
Neodvisen politiien list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UtfRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV, S. TELEFON ŠTEV. 8852.
Rokopisi 36 ne vračajo. — Oglasi po tarifa«
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu itev, 18.638«
Dr. Vladimir Ravnihar:
Ljuba N. Jovanovič
Malokatera politična osebnost naroda srbskega je stala nam Slovencem tako blizu kakor ona Ljube M. Jovanoviča. Pri tem pa niti najmanje ni souplivala okolnost, da je bil rojen »prečan«, torej nam krajevno bliže nego onim preko Save in Drine. Saj je že v zgodnji mladosti zapustil rojstni kraj ter se svojo drugo domovino izbral naš Piemont, ki mu je odtlej posvetil vse svoje velike duševne sile ter ves svoj delovni in udejstovalni nagon.
Zgodovina je bila njegova stroka. S prefesorsko temeljitostjo se je poglobil v njen študij. Bil je učenjak.Pa ne, da mu je bila historija sama sebi namen. Pridobitve svoje učenosti je nameraval pokloniti interesom svojega naroda. Priznana resnica je, da je zgodovina najboljša učiteljica. Ker — zgodovina se vedno ponavlja. Zategadelj je postal politik. Njegovo globoko znanje o preteklosti je dalo izredno veljavo njegovi besedi, ki je bila sijajna, pa naj je bila izrečena na svečanem zboru ali v politični debati. In samo naše razorane razmere v nenormalni povojni dobi so bile krive, da njegova avtoriteta ni prišla do polne veljave. Bil pa je predestinirani naslednik našega velikega državnika Nikole Pasica. Tragika je, da mu ja ne-usmiljenja Parka prestrigla nit življenja v njegovi najboljši moški dobi baš v trenutku, ko bi moral nastopili svoje mesto, ob državnem krmilu. Naša tragika je, da nas zapuščajo naši najboljši možje, ko bi nam bili najbolj potrebni.
Bil je ideolog svoje stranke. Bil pa je tudi ideolog državne misli, kakor se nam je zasnovala ob našem ujedinjenju na temelju popolne ravnopravnosti in bratskega sporazuma. Politika pravkar odstopivše vlade je bil njegov koncept, kakor ga je bil zamislil realizirati že v letu 1924. Ta koncept bo morala biti temeljna misel vsaki bodoči državni politiki, ako naj je ta politika zdrava ter koristna celoti kakor tudi poedinim delom njenim.
Absolutno stoječ na stališču državnega edinstva je odklanjal Pribičevičev centralizem kot škodljiv za našo notranjo konsolidacijo. V nekem svojem pismu izza časa razprav v ustavotvornem odboru mi pravi doslovno: »od svih njih samo je g. Proti« precizan, a na njegov predlog d onakoj teritorijalnoj podeli države niko od nas uikad neče pristati« <podčrtal sam).
V drugem svojem dopisu od 7. decembra 1922, torej že po sprejeti Ustavi, pa je naslednji značilni odstavek: »Vi želite nedeljivost Slovenije, a je brani ustav koji je deli. Sad vidite, ja sam se u ustavotvOrnoj skupštini uporno in sil* no borio da očuvam to njeno jedinstvo — to znajti svi ondašnji ministri i svi demokratski i kmetiski poslanci iz Slovenije, koji so bili članovi ustavotvor-nog odbora, a imam i jedan pismen trag o tome. Ali ja sam onda tučen, pored drugoga i za ito Sto me Slovenija ni-je tada ni u koliko po mogla. Sad me-djiitim ja izlazlm neprijatelj njene celine! A kd ovo nije sasvim komično, mož-da je malo i tragično! Ali ja nisem sasvim položio oružje. Pri izradi zakonskih odredaba o samoupravnim oblastima, ja sam s mojim prijateljima imaona umu i to pitanje i ipak nešto uspe«.«
»Izvolite uzeti član 88. zakona o samoupravama, koji kaže: »Za izvršehje večjih ekonomskih i kulturnih poslova koji bi iziskivali zajedniču u radu, mo-gu se dve iii više oblasti udružiti. Odlitku o tome donose oblastne »kupšting po odobrenju kraljevske vlade.« Meni
se čini da je Slovencima na osnovi ovo-ga pružena mogučnost da rade zajedno sve moguče poslove koji Sloveniju kao celinu mogu interesovati i koji ne spa-daju prirodno u kompetenciju države kao celina. Sve ovo naravno pod pogod-bom da Slovenija to hoče i da ona predr stavljena u dvema svojini oblasnim skupštinama, tu svoju volju izkaže. Na-pomenuču Vam da se navedena odredba čl. 88. može zakonskim putem, bcz ustavnih revizija, i dopuniti na način koji bi predvidjao — bilo specijalno za Sloveniju, što bi ja voleo, bilo za celu zemlju — i obezbedjivao još 1 drugo šte bi Vaši interesovalo. Na pr. moglo bi se za Sloveniju predvideti kako bi se taj rad na zajednici organizovao, kako bi se to udruživanje vršilo, ko bi odluke izvršivao, pa onda obezbediti, da takav rad ue bude zavisan od dobre ili zle volje vladine i t. d.«
»Kad se dobro prouči naše zakonodav-stvo od donošenja ustava do danes, videče se da ono daje vrlo mnogo maha svim posebnim energijama po našoj kraljevini za primenu, razvitak i napre-dak. Samo treba jedared š voljom pri-stupiti njegovom uvodjenju u život. Kolike su samo prostrane kompetencije dane oblastima članom 2. ovoga zakona. Su-višno je, da red jam njegovu sadržinu, nego ču izpisati samo stav koji, posle dugog niza najrazličnijih poslova koji se poveravaju samoupravnim oblastima, dolazi kao poslednji: »i drugi poslovi mogu biti zakonom povereni oblastnoj samoupravi«. Pa zar ovo ne ostvara još šire, najšire polje zadovoljevanja zahteva Vaših jednomišljčnika? Zar ne bi bilo bolje, mesto teške i po svoj prilici sterilne ustavne borbe, proučiti ta pitanja i iznesli zahteve, šti bi se, s obsi-rom na ovu i ostalu sadržinu čl. 2., čl. 88. i svega ostaloga u tom i drugim za-konima, moralo menjati ili inače uraditi pa da potrebe Slovenije budu zadovoljene? . . .«
Iz tega malega primera se vidi, da je bil Jovanovič politik širokega pogleda. Niti najmanje mu niso zameglili oči partijski; interesi. Popolnoma je obvladal položaj, ki ga je odmerila svetovna zgodovina usodi naših narodov. Da bi ga bili slušali, da bi ne bili pustili motiti harmonije po raznih sezonskih šlagerjih, — pa bi bilo danes marsikaj drugače.
Kremenit značaj, poštenjak od nog do glave, Sokol prožet neskaljene sokolske misli, nesebičen do skrajnosti — je te lastnosti brezpogojno zahteval tudi od drugih, posebe še od onih, ki jih narod kot svoje mandatarje postavlja na odgovorna mesta. Odtod njegova neizprosna borba proti korupciji in partizanstvu ter za čistost javne uprave. Morda je bil za današnjo dobo, ki pušča na površje elemente, nemogoče v riormalnih časih, prevelik idealist. Bilo je na videz Sisifovo delo, ko se je z vso njemu lastno odločnostjo obračal proti zloglasnim metodam, ki so jih bili zanesli v našo javnost izvestni politiki, metodam, katere so razkrajale spajajoči ferment, katere so razdvajale, katere so zastrupljale medsebojne odno-šaje — vse v znamenju — medsebojnega jedinstva, v rešnici pa, kakor dokazuje najmlajša politična zgodovina — v znamenju lakomne borbe za oblasti.
Ljuba Jovanovič je zatisnil svoje oči s pomirjeno zavestjo, da mu njegovih političnih načel ni bilo treba ponesti v prerani grob, marveč da so ostala živa med živimi. O njihovi popolni zmagj, ker zasnovana na etičnih principih, ne
Vukičevič dobil mandat za sestavo delovne vlade.
RADIKALNI KLUB BREZ DEBATE ODKLONIL PRETIRANE ZAHTEVE RADIČA IN POZVAL PERICA, DA VRNE MANDAT. — PERIC VRNIL MANDAT - MANDAT ZA SESTAVO DEL0VNE VLADE DOBIL VELJA VUKI-CEVIC. — NJEGOVI VLADI ZASIGURAN TUDI VOLILNI MANDAT.
Beograd, 13. februarja. Včeraj popoldne ob 4.46 se je začela seja radikalnega kluba. Prisotnih je bila 72 poslancev. Zastopane so bile vse frakcije.
Sejo je otvoril Velja Vukičevič in dal takoj besedo mandatarju krone dr. Nin-ku Periču, ki je poročal o razgovorih s šefi parlamentarnih skupin. Po nasvetu Vel je Vukičeviča je kralj njemu poveril mandat za sestavo koncentracijske vlade.
Razgovarjal se je najprej s predsednikom radikalnega kluba Veljo Vnki-čevičem, potem z dr. Korošcem, s Šte-i fanom Radičem in z dr. Hrasnico. Vsi zastopniki klubov so v načelu pristali na koncentracijsko vlado. Dr. Korošec je rekel, da tudi pristaja, vendar bo v njegovem imenu dal odgovor Velja Vukičevič. Tudi dr. Hrasnica je načelno pristal, dodal pa je, da je bil njegov klub zelo Zadovoljen s sedanjo vlado g. Vukičeviča. Taka politika naj bi se tudi v bodoče nadaljevala. Radič je Izjavil, da gre le skupaj s Pribičevičem in da 'govori v imenu vse kmečko-demokrat-ske koalicije. Postavil je posebne pogoje, od katerih pravi, da ne bi mogel odnehati. Razen tega je izrazil še nekaj želja, o katerih pa bi se dalo govoriit: Kot pogoj je stavil, da kmečko-demo-kfatska koalicija dobi 5 ministrskih portfeljev in sicer ministrstvo za finance, za poljedelstvo, za agrarno reformo, gozde in rudnike in za pravosodje.. Razen tega je zahteval, da predsednik skupščine ne sme biti radikal, temveč demokrat. Radič je dalje želel nekaj mest državnih podtajnikov.
Vukičevič je glede programa vlade želel, da se sprejme proračun, zakon o državnem posojilu in tisti zakoni, ki so že pred skupščino. Davidovič je glede resorov stavil samo zahtevo, da mora zunanji minister še dalje ostati dr. Marinkovič. Drugače Je izrazil več želja, kakor pa konkretnih zahtev. Dr. Perič je dobil vtisk, da je Davidovič mnogo bolj pomirljiv in da bi se dala ustvariti koncentracija. Vprašal je na koncu klub, kaj naj stori.
Poslanci radikalnega kluba, ki so že med naštevanjem Radičevih zahtev te spremljali s smehom in medklici, so odgovarjali Periču: Ni treba več razpravljati. Vrnite mandat!. Besedo je povzel Vukičevič in vprašal poslance, kaj mislijo o stavljenih pogojih. S soglasnim odobravanjem so poslanci odklonili vse pogoje. Soglasno je bilo tndi sklenjeno, da mora dr. Perič vrniti mandat.
Vukičevič je nato rekel, da bo prelagal kralju koalicijsko delovno vlado. Izrazil pa je dvom glede uspeha, ker so se zadnje dni pojavile razne težave. On bo delal z vsemi silami na to, da se sestavi koalicijska vlada. Ce ta ne uspe, potem je dejati, veste vsi, kaj pride. — Omenil je intrige zadnjih dni proti radikalnemu klubu in spomnil poslance na zadnjo sejo, iz katere se vidi, da ni v klubu uikogar, ki ne bi bil za edinstvo kluba. Prosil je poslance, naj tudi sami skrbe za edinstvo kluba in strank. Ce nasprotniki groze radikalom ia alučaj
more biti dvoma. Bodočnost mu bo dala svoje pravo, dala sijajno zadoščenje tu-intam nerazumevanj njegovi veličini, tedaj pa tudi pravično ocenila vso njegovo visoko vrednost.
volitev s postavljanjem skupnih list, potem naj vedo, da bomo tudi mi enako postopali, ker imamo zveste zaveznik^. (Klici: Živijo Slovenci, živijo muslimani!) Mi imamo dosti moči, nismo pa za volitve. Po seji je Vukičevič povabil poslance na radikalno zabavo v hotelu Parizu.
Po seji radikalnega kluba je dr. Perič odšel v svoj kabinet v predsedstvu skupščine, kjer se je sestal z Davidovi-čem, Hrasnico, Pribičevičem in Joco Jovanovičem ter jih obvestil o soglasnem sklepu radikalnega kluba, da ne sme sprejeti Radičevih pogojev. Ker je Radič izjavil, da od teh pogojev ne odstopa, smatra dr. Perič, da je misel koncentracija definitivno propadla. Dr. Perič je obvestil načelnike strank, da odide takoj k kralju in mu vrne mandat.
Ob 6.20 je šel dr. Perič res na dvor. Z dvora je odšel okrog 8. zvečer in dejal novinarjem, da je vrnil kralju mandat za sestavo koncentracijske vlade.
Ko je prišel z dvora, je šel dr. Perič v predsedstvo vlade in tam obvestil Veljo Vukičeviča o vrnitvi mandata.
Ob 7.40 zvečer je bil sprejet v avdi-jenci pri kralju g. Velja Vukičevič, ki je pri tej priliki prejel mandat za sestavne koalicijske delovne vlade.
VUKIČEVICEVI DELOVNI VLADI ZASIGUARAN TUDI VOLILNI MANDAT.
Beograd, 13. februarja. S tem, da dobi Vukičevič mandat za sestavo delovne koalicijske vlade, se je povrnila situacija v stadij, ki je bil v začetku. Za Vu-kičevičev uspeh bo odločilno, kako bo nastopal Ljuba Davidovič. Iz tega, da je Davidovič kot pogoj za sestavo koncentracijske vlade stavil zahtevo, da mora dr. Marinkovič ostati zunanji minister, sklepajo, da so se odnošaji med njima pomirili in da bi utegnila vsa demokratska stranka sodelovati tudi v koalicijski delovni vladi Velje Vukičeviča. Radikali trde, da bi bil z mandatom- za delovno vlado zvezan tudi volilni mandat, t. j. da bi šla vlada na volitve, ko dovrši določene posle ali pa če ne bi mogla svojega programa izvršiti.
DR, KOROŠEC PRI VUKICEVICU.
Beograd, 13. februarja. Včeraj je dr. Korošec posetil Vukičeviča, ki ga je obvestil o razgovorih dr. Periča z načelniki parlamentarnih skupin in o njihovih pogojih. Sicer se pa razgovor med Vu-kičevičem in dr. Korošcem drži tajno. Radikali odklanjajo od «ebe odgovornost za Peričev neuspeh, ker kot najmočnejša stranka ne morejo sprejeti pogojev, ki jih je stavila demokratska unija.
olipinic.
Beograd, 18. februarja. V predsedstvu demokratskega kluba je Davidovič do ft. dopoldne konferifal z Joco Jovanovičem in z Grolom, kfcsneje pa se je sestal še s Pribičevičem, s katerim se je razgovarjal do 12. ure;
Pričevič je nato dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri je dejal, da je situacija taka, kakor je bila predsinbčnjim ia da se ni nič spremenilo. Mandatar krone dr. Perič najbrž čaka na odločitev in sklep radikalnega kluba, zato ni napravil nobenih novih korakov. On ni stopil z nami v noben stik. Popoldne je poseb-
no dementiral vesti, kakor da bi kmeč-ko- demokratska koalicija ne bila za koncentracijo in da bi stavljala prehude zahteve.
Pogoji, ki jih je stavila kmečko-demo-kratska koalicija, so dosti skromni (?), sicer pa še niso natančno formulirani. Nič se ni govorilo o programu vlade, kar je v tem vprašanju pač najvažnejše. Očita se kmečko-demokratski koaliciji, da je pretirana nje zahteva, da dobi finančno ministrstvo. Varajo se, če mislijo, da se bomo zadovoljili s kakšnimi postranskimi resorti, ki bi nam jih vrgli kakor drobtinice z bogataševe mize. Kmečko-demokratska koalicija ima 85 poslancev in ima zato pravico do enega od velikih resorov. Mi ne gremo v nobeno vlado, če se ne bo vpošteval naš položaj, ki ga imamo v parlamentu, in bodo radikali hoteli obdržati zase vsa važna ministrstva. Naših poslancev je 85, ki so vsi svobodno izvoljeni, in to pomeni več kakor 109 radikalnih poslancev, ki so izvoljeni z nasiljem. — Tudi ni pretirana zahteva demokracije, da dobi predsednika narodne skupščine. Tudi ta zahteva odgovarja razmerju moči v parlamentu, potem mi še z večjo pravico lahko zahtevamo predsednika skupščine. Od te zahteve sem prepričan, da ne bomo odstopili. Če bodo radikali pravični in iskreni v želji za koncen» tracijo, potem se bo ta ustvarila. Pogoj pa je, da se sprejmejo naše zahteve, ki se tičejo političnega programa. Kardinalna zahteva bi bila revizija novega davčnega zakona, dalje depolitizacija državne uprave, razširjenje samouprav in njih samostojno financiranje. O tem se bomo podrobno razgovarjali, če se bodo pogajanja nadaljevala. — Drugače smo mi zahtevali samo bolj gospodarska ministrstva (kjer je denar, op. ured.), ker & to za kmečko-demokratsko koalicijo naravno. Te naše zahteve niso še definitivne in bi se dalo o njih še govoriit. Ra* dikali bi hoteli zase predsednika vlade, predsednika skupščine, notranje ministrstvo in finančno ministrstvo, za vse druge pa naj ne ostane nič. (Sedaj so vse te Pribičeviceve fantazije padle v vodo. Op. ured.)
Po seji izvršilnega odbora udružene demokracije se je vršila kratka seja demokratskih poslancev, na kateri je Davidovič poročal o položaju.
SILEN ORKAN V ANGLIJI.
Berlin, 13. februarja. Po vesteh iz Londona je v vsej Angliji razsajal hud orkan, podoben burji, ki je napravil silno škodo, posebno v Londonu, Liverpoolu in Birminghannu. Razrušenih je bilo mnogo hiš. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Brzina viharja je znašala 170 km na uro. Potrganih je bilo mnogo telefonskih žic, dalje kabel, ki vodi v Nemčijo in vsi kabli na Irsko.
ODEŠKI PROCES.
Odesa, 13. februarja. Tu se je pričel* sodna razprava proti Dobrovoljskemu, morilcu italijanskega podkotuzula Cosi-ja. Na zatožni klopi sedi pa tudi Grže-vič, ki je naropane stvari prodajal.
LETONSKI POSLANIKI ZA BEOGRAD IMENOVANI.
Beograd, 13. februarja. V Beogradu je bil imenovan za letonskega poslanika Ducmas, ki je hkrati stalni delegat pri Zvezi narodov v Ženevi in ima tam tudi svoj sedež. Svoja poverila bo oddal Kralju koncem tega meseca. Ob početku le-tonske neodvisnosti je bil poslanik na
Švedskem, potem za generalni konzul na Danskem.
POGAJANJA MED NEMČIJO IN SSSR SO SE PRIČELA.
Berlin, 13. iebruarja. Začela so se pogajanja ii^ed Nemčijo in Sovjetsko Rusijo.
širite »Narodni Dnevnik«.
Zaključna beseda o nasiti davkih.
Davčni zakon je torej sprejet in žolč in pljuča opozicije in vlade so se oddahnila za nekaj časa, dokler ne pride nov titulos. Za poznavalca razmer so sicer taki parlamentarni boji brezpotrehno zapravljanje časa in denarja, kajti med .prvimi in drugimi bojevniki so redke bele vraue osebe, ki imajo o predmetu v resnici strokovne pojme in ■podlago. Vsi 'hvalijo ali kriče le iz principa v kakršnem položaju pač so: vlada hvali, opozicija graja; a isti ljudje bi isii zakon grajali ali hvalili, ako bi vloge zamenjali. Na take »strokovnjake« torej ne damo nič, ker tudi ne pomenijo nič. i ač pa moramo s stvarnega stališča pr.ponuuti loie:
Zakon sloni na starih, predvojnih 'principih; ozira se in posnema vzglede v Nemčiji, Avstriji in deloma v Bosni. V splošnem pa je sestavljen po šabloni podobnih zaiko-nov ne da bi upošteval nove čase in zlasti, ne da bi vpošteval novo državo, ki mora imeti svojo, sebi primerno zakonodajo. V tem tiči stara napaka, saj je že predvojna Avstrija prepisovala cele naredbe in zakone po nemškem uzorcu.
Vendar to ni posebno zlo, kajti glavno je, da smo pometli s starimi sedmerimi različnimi sistemi in imamo en zakon za vso državo.
Poslancem in vladi svetujemo, naj končno uiede še niouus piačevanja, in sicer po angleškem sistemu, u čemer se že dogovarjajo, in smo že opetovano pisali, to je: za vse j davčne vrste enoten, skupen termin plače-j vanja. Dandanes prinašajo listi 4—O-.krai na leto cele kolone dolgo navodilo o splošnih dolžnostih davkoplačevalcev: škoda časa in dragocenega prostora za delo, ki bi moralo biti priprosto in umevno, brez kolone dol-i gih razlag. Različni termini pri plačilih posameznih davkov pa niso le pristna birokratska nadlega za urade, davkoplačevalca in nepotrebno podraženje uprave, temveč tudi niso v ničemer utemeljeni; so pač prosta pisarniška kaprica, — nič druzega. Zato priporočamo en sam enoten, plačevaien termin:	četrtletno	naprej,	kar	je
je prav in dobro za vse, za davkoplačevalce in državo. Kaj nas briga deset vrst davkov! Plačati moraš tako ali itako!
V siplošnem torej naj vlada upelje angleški sistem, kakor so listi poročali (»Narod-ni Dnevnik«, 5. januarja 1928, št. 4) in vstrežno bo tudi opoziciji, ki je v principu nasprotovala samo okornosti obdavčenja, ne namenu samemu.	J.	Z.
Gonja rumiinske opozicije proti liberalcem
Potovanje rumunskega ministra za zunanje zadeve g. Titulesca na zapad in predvsem njegov poset v Rimu, je ukrenil vso pozornost rumunski zunanji politiki in oslabil interes za rumunske notranjepolitične dogodke. Toda tu se razvoj ni zastavil, pač pa je posebno po konou parlamentarnih počitnic izpričal svojo pot z raznimi, na videz brezpomembnimi dogodki.
Vlada in liberalna stranka sta težko prenesli potovanje dveh predstavnikov opozicije v tujino, ker sta zrli v njem poizkus, zlomiti zaupanje inozemstva v liberalno vlado. Zaradi tega sta bila oba poslanca takoj na drugi sejj parlamenta pozvana, naj se opravičita, Mia škodujeta dobremu imenu Ru-munije«. Liberalni napad je bil dobro prir pravljen, pa je kljub temu propadel. Poslanca Maglaru in Popavici sta dokazala neopravičenost liberalnih insinuacij. Liberalni poslanci ,in ministri so se v svoji obtožbi opirali glavno na brošuro, pisano v francoskem jeziku, kjer je opisano bedno gospodarstvo v zemlji in za katero so mislili, da jo je izdala narodna kmečka stranka. Toliko večje pa je bila konsternacija v parlamentu. Ko je Madgearu izjavil, da je dotično brošuro izdala 1. 1921 »tBanca Romaneasca«, katere predsednik je bil današnji ministrski predsednik in vodja liberalne stranke Vinti-la Bratianu in člani upravnega odbora pa sedanji minister za notranje zadeve Duca in drugi ugledni pristaši liberalne stranke. Na ta način je liberalni naakok na narodno kmečko stranko končal s krutim porazom liberalcev.
Ti d..g.-dki v parlamentu so bili predigra n.isiopa združenih strank narodne kmečke in narodne (.prof. Jorgy) za skupen pohod prou liberalni stranki med volilci. 29. januarja je bil v Jasi : shod narodne kmečke stranke. Klub vsem ukrepom vladnega aparata (oružništvo je zaprlo vhod v mesto, prefekt je prepovedal oddati dvorano za s od in je rezerviral za sebe v vseh hotelih po § 15—20 sob, da bi ne mogli opozicijski poslanci najti prenočišča) se je shod vršil ob udeležbi 10.000 pristašev stranke predsednika Mania. Shod je imel popolen uspeh. Njegov pomen je mogoče pojmiti, če pomislimo, da je v Rumuniji edino agitacijsko sredstvo neposredni stik voditeljev z volilci, ker je preko 50 odstotkov prebivalstva analfabetov.
Drugi del v tej gonji proti liberalcem je bil shod v Faragaši. Tudi ta je imel velik uspeh. Ti prvi uspehi narodne kmečke stranke v boju proti vladi so povečale koncentracijsko gibanje v vrstah opozicije. Brzojavno javljajo iz Rumunije, da se je soci-jalistična stranka zvezala z narodno kmečko stranka v boju zoper vlado. Liberalci ne podcenjujejo gibanja opozicije in so pričeli sklicevati shode povsod tam, kjer jih je napovedala opozicija. Ta praksa krije v sebi nevarnost, da pridfe pri stopnjujočih se strasteh do spopada med obema taboroma, kjer razpolaga vlada ne le z administrativnim aparatom, ampak tudi z vojaško silo.
Politične vesti.
= Dr. Perič dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade. V petek zvečer je bil Vu-kičevič sprejet od kralja in mu svetoval, da poveri mandat za sestavo koncentracijske
vlade dr. Periču. Kralj je tako storil in v soboto dopoldne je dobil dr. Perič mandat, ki ga je tudi sprejel. Dr. Perič (je takoj nato stopil v stik s šefi parlamentarnih slcnpin, raz-
ve n z načelnikom SDS, kar je bil jasen znak, da je SDS iz koncentracijske vlade izključena. Vsi načelniki parlamentarnih klubov ao Periču izjavili, da so načelno za koncentracijsko vlado, ki bi jo on sestavil. Vseeno pa je malo verjetno, da bi do te koncentracijske vlade tudi prišlo, ker je stavila zlasti »Združena demokracija« naravnost pretirane zahteve.
= Pretirane zahteve Radiča in Davidovi-ča. Predvsem je Radič zahteval, da vstopi v koncentracijsko vlado vsa setjačka demokracija, torej 'tudi SDS. Ker to radikalni klub odločno odklanja, je že vsled tega skoraj ne-mcgtče, da bi se koncentracija posrečila. Radič je nadalje zahteval, da dobi seljačka demokracija pet ministrstev in sicer: finančno (ki bi ga prevzel Radič), za agrarno reformo, poljedelstvo, pravdo in šume ter rude. Davidovič je zahteval zunanje (Marinkovič mora brezpogojno ostati), železniško in notranje. Če bi dobila notranje ali železniško kaka druga stranka, potem zahteva Davidovič v obeh svojega drž. podtajnika. Radič je poleg tega zahteval, da mora 'biti novi predsednik skupščine iz vrst združene demokracije. Ker je vojno ministrstvo nevtralizirano, ministrstvo za izenačenje pa se odpravi, bi torej preostalo radikalom, muslimanom in jugoslovanskemu klubu samo 7 ministrstev in sicer samo manjvrednih. Da radikali na take zahteve ne bodo nikdar pristali, je jasno in to je včerajšnja seja radikalnega kluba tudi dokazala.
= Voja Veljkovič — nesreča Davidoviča. »Samouprava« je objavil pod naslovom »Zli duh demokratske stranke« članek, v katerem pravi, da je Voja Veljkovič kriv vse dvolične Davidovičeve politike. Voja Veljkovič je danes brez dvoma najbogatejši človek v Srbiji in kot visoko kulturen je imel vse predpogoje, da zavzame visok položaj. Ali on je vseskozi negativen in ni mogel trpeti v klubu najmočnejšega človeka dr. Marinkoviča. Zato je dobil v svoje roke Ljubo Davidoviča in pod Veljkovičem uplivu vodi Davidovič danes politiko, ki more samo demokratski stranki škodovati. To je Marinkovič spoznal in je bil proti razbitju vladne koalicije, ki je demokratski stranki samo koristila. Zato pa je Veljkovič bil tisti, iki je Davidoviču sufliral znano resolucijo proti demokratskim ministrom. Ta resolucija bi morala nujno povzročiti razkol demokratske srtranke, če ne bi Marinkovič nastavljeno past spregledal in razkol preprečil.
= Važna konferema. V soboto se je vršila ■ponovno konferenca voditeljev vladnih strank. Konference so se udeležili Vukiče-vič, Korošec, Hrasnica in Angjelinovič. Splošno se sodi, da so bile te konference odločilne važnosti. O -poteku konference pa ni hotel noben udeleženec dati nobene izjave.
= Napančna kalkulacija Radiča. Radič je trdno računal, da se bodo radikali njemu na ljubo razcepili. Bila je to njegova usodna zmota, ki je dala zanj samo negativne rezultate. Ker je govoril Radič, da bodo paši-čevci zapustili Vukičeviča, so ti nalašč poudarili svojo solidarnost z njim. Na drugi strani pa je Radič kompromitiral svojo demokracijo, ker je odkril, da je navezan na pomoč pašičevcev. Vse kaže, da so ga gotovi suflerji čisto premotili in da vsled njihovega upliva dola take napake, kakor Davidovič vsled Veljkoviča. Na vsak način pa je že dosedanji potek krize dokazal, da so bili računi »Združene demokracije« napačni in da je situacija vedno bolj v rokah radikalov in njihovih zaveznikov.
— Ruske strokovne organizacije so orgau sovjetske vlade. To se je jasno pokazalo ob priliki proslave desetletnega jubileja iteh organizacij in to je njih glavni ‘tajnik Lozov-ski tudi odkrito priznal. Lozovski je tudi navedel tri temeljne točke, po katerih se razlikujejo ruske strokovne organizacije od vseh ostalih: 1. Ruske strokovne organizacije so podlaga diktature proletariata v SSSR in torej politične. 2. Ruske strokovne organizacije štejejo 10 milijonov članov, ker je članstvo pri njih za V9e delavce obvezno. 3. Iz komunističnega gibanja so tudi nastale ruske komunistične strokovne organizacije.
Ivan Hribar:
30
MOJI SPOMINI.
Od 1853. do 1910. leta.
Obiskal sem več znanih in premožnih rodoljubov; a povsod sem našel le zmigavanje z rameni. Svota 1000 goldinarjev, o kateri je vsakdo — menda ne po krivici — sodil, da bode izgubljena, je bila vsakemu previsoka. Enake izkušnje doživel je inženir
k ?v,	,
ING. FRANJO TOMŠIČ.
Tomšič po Dolenjskem. Ko smo se teden dni kasneje zopet sešli v prostorih ^Matice Slovenske«;, kjer sva midva poročala, naznanil nam je dr. Janez Bleiweia na najino in vseh ostalih iznenadenje, da so nekateri onih gospodov, ki so bili pri prvem posvetovanju navzoči ln so vpisali deleže, kasneje preklicali svoje deleže. Na
drugo zborovanje jih seveda že ui bilo več. Ideja ustanovitve »Narodnega doma« je torej padla v vodo.
Nekako začetkom leta 1882. — torej takrat, ko je v Ljubljančanih vsled priprav za dopolnilne volitve v občinski svet vzkipelo navdušenje — povabil me je nekega dne dr. Alfonz Mosche k sebi, češ, da mi ima nekaj jako važnega povedati. Ko pridem k njemu pravi mi: Zveživa se midva, da izpeljeva veliko narodno stvar. Odgovorim mu, da prav rad sodelujem, a da mi mora, predno se odločim, povedati, za kaj gre. Nato mi je prišel s starim — že leta 1878. pokopanim projektom — ustanovitve »Narodnega doma« na deleže; a ne po 1000 goldinarjev, temveč po 500 goldinarjev. Odgovorim mu takoj, da se silno moti, ako misli, da bo v Sloveniji dobil 200 ljudi, katerih vsak bi hotel prispevati po 500 goldinarjev. Takrat sem bil namreč gospodarske razmere na Slovenskem že do dobrega spoznal in sem vedel, da pravih bogatinov — izvzemši kakih 20 oseb — tiste čase Slovenci imeli nismo; kar je bilo resničnih bogatinov pa, da so bolj stiskali, kakor tisti, ki so težko kaj žrtvovali za narodno stvar. Pač pa sem takoj pripomnil, da bi bila misel izvedljiva ako se skuša polovico potrebne glavnice dobiti z deleži po 200 goldinarjev, ki bi se deležnikom obrestovali, drugo polovico pa s prostovoljnimi doneski, pri čemur bi moral biti pogoj, da se »Narodni dom« ne začne zidati preje, dokler se ne zbere 100.000 goldinarjev darov in dokler ni podpisana enako velika svota deležev. Dr. Mosch6 je ta moj načrt odobril ter se je kmalu nato osnoval odbor »Narodnega doma«, kateremu sem bil jaz tajnik. Dne 21. februarja 1882 izdal je po meni sestavljeni oklic za nabiranje prostovoljnih prispevkov.
Po seji podam se v »čitalnico« na večerjo. Pri prvaški mizi v zadnji sobi najdem navadno družbo. Na čelu mize je sedel dr. Valentin Zarnik. Večerjal je ravno obistno pečenko. Okrog vratu je imel po svoji navadi privezano servijeto, po razmršeni bradi pa se mu je cedila mast. Dr. Zarnik se navadno med jedjo za nobena stvar zmenil ni in je tudi čisto prezrl, da sem prisedel k mizi. Ko pa začnem pripovedovati, da prihajam od seje, v kateri smo sklenili izdati oklic za nabiranje prostovoljnih prispevkov za gradnjo »Narodnega doma«, preneha z večerjo in — držeč v eni roki vilice, v drugi pa nož — začne v svoji originalni maniri: »Koga?! »Narodni dom« hočete zidati in prostovoljno doneske zbirati? Jaz ne dam krajcarja (sledila je kletvina), rajše ga vržem s frančiškanskega mostu na sredo Ljubljanice, saj bo tako ves denar za »Narodni dom« proč vržen (sledila je zopet kletvina)! No nazadnje, ker ste sitni dovolj, boste denar še zbrali. Potem boste pa zidali prav veliko poslopje, palači podobno, z visokimi dvoranami, polnimi zrcal. Na koncu boste še električno luč vpeljali. Pa mislite, da vam bodo Slovenci noter hodili? Figo! Če hočete »Narodni dom« imeti, kupite pod Golovcem nizko hišo z zatohlo, kolikor mogoče zakajeno sobo, postavite na mizo lojeno svečo, pa boste videli, da bodo vsi Slovenci vanjo drli!« Gromovit smeh sledil je tem v pristno zarnikovskem humorju izgovorjenim besedam. Meni je ta prizor ostal v spominu, ko da se je vršil včeraj in če danes premišljujem, moram pač reči, da je dr. Zarnik, dasi je rad pretiraval, glede »Narodnega doma« imel v marsičem prav.
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne vesti.
— Uredbe za pospeševanje živinoreje. Nekateri listi so te dni poročali, da je izdelalo kmetijsko 'ministrstvo moderno uredbo o (pospeševanju živinoreje. Da bo javnost pravilno informirana, moram poudariti, da je omenjena uredba tako pravno, 'kakor tudi strokovno absolutno nesprejemljiva. V zadevah živinoreje ima uredbodajno pravic) edinole oblastna samouprava. Država bi mogla izdali edinole okvirni živinorejski zakon, ki bi dajal vsem oblastnim uredbam v najvažnejših tačkah enotne smernice. Uredba ipa je tudi strokovno za naše kraje povsem neprikladna in n. pr. z zahtevo po občinskih živinorejskih referentih z akademsko strokovno naobrazbo naravnost otročja. Uvaja nemogoč centralizem n. pr. nadzorovanje občinskih (!) bikov po ministrstvu, fond za pospeševanje živinoreje v Beogradu (!) in slično. Toda podrobna strokovna kritika spada pred forum strokovnih društev in v strokovno časopisje. Tukaj naj zadostuje ugotovitev, da je uredba absolutno nesprejemljiva. — Ing. B. Wenko.
— Zdravje pesnika Iva Vojnoviča se je, kot poročajo iz Dunaja, zadnje dni obrnilo na bolje. Ivo Vojnovič je že dalje časa bolehal. Ko pa je priredilo te dni pevsko društvo »Dubrava« sivolasemu pesniku časten večer, ga je napadla momentano slabost, tako da se je na stopnicah v gledališču nezavesten zgrudil. Vojnovičevo stanje je bilo opasno. Sedaj je krizo srečno prestal.
— Naši dijaki na nemških univerzah. Po informacijah nemškega generalnega konzulata v Zagrebu študira na nemških univerzah vsega skupaj 235 dijakov iz naše države, in sicer 110 na pruskih, 48 na bavarskih, 33 na saksonskih, 16 na virtemburških, 19 na badenskih univerza, 2 v Hamburgu, 1 pa v Braunšvajgu. Od ostalih inozemskih študentov na nemških univerzah je 265 Grkov, 608 Bolgarov, 604 Romuni, 304 Madjari in 7 Albancev.
— Starokatoliški pokrct v Hercegovini. Iz Mostarja poročajo: Kljub vsem oviram od strani oblasti se je vršila te dni v Mostarju prva svečana starokatoliška maša. Številno občinstvo je nagovor in mašo pobožno poslušalo. Starokatoliški pokret zavzema v Mostarju vedno večje dimenzije. V kratkem se ustanovijo po vsej Hercegovini staraka-•toliške župnije.
— Strokovna razstava za gostilničarsko, hotelsko in kavarnarsko obrt od 2. do 11. junija 1928. Uprava Ljubljanskega velesejma se je odločila, da svojemu letošnjemu velesejmu od 2. do 11. junija priključi še posebno strokovno razstavo za gostilničarsko, hotelsko in kavarniško obrt. Namen te razstave je, da pokaže zainteresiranim, kako naj izboljšajo svoje obrate, da bodo v vsem ustrezali zahtevam gostom, tako domačih, kakor tudi bolj razvajenih tujih. Tujski promet v naši državi vedno bolj narašča. Vendar samo krasote naših dežel tujcem niso dovolj, oni hočejo tudi udobja in prvovrstne postrežbe, kar vse se jim pri nas še ne nudi v toliki meri kot v drugih državah in na kar so oni navajeni. Zato je korist te prireditve na dlani. Razstava bo nudila najmodernejše na tem polju, nove strokovne izume Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije in ostalih držav, inozemstvo razstavi pretežno stvari, ki se pri nas ne izdelujejo. Kot razstavljalci pridejo torej v poštev tud.i naše domače tvrdke, ki spadajo v eno ali drugo sledečih skupin: 1. Kuhinje in oprema kuhinj.. 2. Konservi-ranje živil. 3. Pohištvo. IV. Oprema točilnic. 5. Svetlobna tehnika. 6. Kurjava, zračenje, hlajenje. 7. Kurilna tehnika. 8. Pralni in snažilni pripomočki. 9. Oprema kopalnic in stranišč. 10. Samopresknba z vodo, plinom, elektriko, naprave. 11. Vrtovi, igrišča, garaže. 12. Kletarstvo. 13. Organizacija strokovnega knjigovodstva in zaračunavanja. 14. Knjige, tiskovine, plakati An slično. Tvrdke, ki se zanimajo za to posebno prireditev, naj se prijavijo uradu Velesejma v Ljubljani.
— Tečaj sa živinorejske inšpektorje. Nedavno je bil zaključen prvi tečaj za živinorejske inšpektorje za vso državo. Vršil se je v Zagrebu pod vodstvom univerzitetnega profesorja za živinorejo dr. ing. Sava Ul-inasky-a. Od desetih sprejetih kandidatov, se je le sedmerica udeležila; od teh je bil eden iz Slovenije, dva iz Hrvatske, eden iz Dalmacije, dva iz Bosne in eden iz Srbije. Vsi absolventi so se prijavili na inšpektorski izpit, 'ki se bo vršil, kadar bo to kmetijsko ministrstvo odredilo.
— Razširjenje zračnih zvez v Rusiji. Kat poročajo, bo v kratkem vzpostavljena zračna zveza med Rusijo preko 5000 metrov visokega Hindukusa in Afganistanom. Polet iz Telmeza v Turkestanu do Habula bo trajal 5 ur, dočim traja potovanje z mezgi 6 dni. Vozna cena bo znašala 250 rubljev. Obenem se otvori zračna proga med Moskvo in Teheranom preko Harkova, Sebastopola in Ba-tuina.
— Žrtev babjoverja. Petnajstletna Ruia Macanovič se je vračala te dni v mraku domov preko zapuščenega starega pokopališča. Spomnila se je strahotnih bajk, ki jih pripovedujejo ljudje o tem pokopališču. Zbala se je in jela bežati. Pri tem se Ji je zapletlo krilo v grm. Bahjevema deklica se je zgrudila na zemljo ter obležala od strahu od kapi zadeta pri priči mrtva.
— Radi 85 kuvert. Te dni so prignali v zapore osiješkega vojaškega zapora inžener-akega poduradnika Prodanoviča. Eoper moža se yrši v kratkem kazenska obravnava, ker jo ukradel 35 kuvert. Prodanovič čepi radi tega svojega greha že osem mesecev v preiskovalnem zaporu.
— Karambolaža dveh parnikov v reški luki. V reški luki ije prišlo te dni do kararn-bolaže med italijanskima .{»mikoma »Tre Maric in »Citta di Roma«. Oba parnika ata poškodovana.
— Samomor podpredsednika danajske borze. Iz Dunaja poročajo: Podpredsednik
dunajske borze, Robert Wortmann, šef tvrdke Nagel & VVortmann je izvršil te dni .samomor. Obesil se je z vrvico zastora. Motiv samomora je polom Wortmannove tvrdke, ■katere pasiva se cenijo na preko 7,000.000 šilingov (okoli 56.000.000 Din). Bankir Wort-mann je užival med svojimi stanovsskimi kolegi velik ugled in splošne simpatije. Osebnega sovražnika koncijilantni in dobrosrčni mož pač najbrže ni imel nobenega. Dasi je polom deloma sam zakrivil, ga smatrajo za žrtev veliike avstrijske gospodarske ikrize.
— Velika družabna afera v Bukarešti. V enem prvih hotelov v Bukarešti je izvršila te dni samomor znana krasotica, gospa Ma-galea. Preiskava je ugotovila, da je iskati vzrok samomora v prekomernem uživanju •modernih strupov, predvsem kokaina in mrofija. Policija vodi preiskavo zelo obširno, ker je zapleteno v afero veliko število oseb iz prvih bukareštanskih krogov. V zvezi s samomorom gospe Magalea je ministrski svet poostril prepoved prodajanja modernih strupov, ki so zahtevali v zadnjih letih že več žrtev iz najboljših krogov Bukarešte.
— Katastrofalni požari v ameriških rafinerijah petroleja. V delavnicah petrolejske rafinerije v Everestu (Massacluasets) se je pripetila te dni težka eksplozija. Deset delavcev je bilo ubitih, nad 50 težko poškodovanih. Vsled zračnega pritiska sa se stresla poslopja v okrožju več milj. Po eksploziji je izbruhnil požar, čigar svit je bilo videti 60 milj daleč. Številne požarne brambe so požar z največjim naporom lokalizirale na rafinerijo. — V 'petrolejski rafineriji v Long-beacliu v Kaliforniji .je izbruhnil požar, ki se je razširil na sosednja poslopja. Po dosedanjih poročilih je zgorelo 6 oseb.
• — Požar v zlatem rudniku. Iz Nordbaya v državi Ontario poročajo: V zlatem rudniku v Jollingerju, enem največjih rudnikov na sevtu je izbruhnih požar. V rovih se nahaja še 44 delavcev, ki se bodo vsi zadušili, če jih ne bo mogoče pravočasno rešiti. Rešilno moštvo je moralo dela prekiniti, ker so vsi rovi polni strupenih plinov, mask pa ni na razpolago. Medtem se odposlale oblasti na kraj nesreče maske z aeroplani.
Zamenjani ulogi moža in žene. Nedavno se je vršil v Oklahami (Amerika) zanimiv proces. Neka feministka je dokazala ne samo s svojim bubikopfom in svojo obleko, da je enaka moškemu ter mu dela lahko v njegovem poslu konkurenco, temveč celo dejstvom, da jo je proglasilo sodišče za poglavarja rodbine: Mož je bil obsojen, da je moral prevzeti vlogo služkinje ter vršiti njene posle. Patrick Keans, oče šesterih otrok je namreč silen lenuh. Nikakor ga ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi se bil lotil •kakega posla in vzdrževal svojo rodnino. Ko so postale rodbinske razmere že neznosne, se je odločila njegova žena, precej upoštevana zdravnica, da se bo doslej sama brigala za vzdrževanje rodbine, obenem pa prisilila svojega moža, da bo vsaj nekaj delal. Vložila je zoper njega tožbo, v kateri je predlagala, da naj obsodi sodišče moža, da prevzame domače posle, da pazi na otroke in kuha, češ, da čuti ona v sebi dovolj sposobnosti, da prehrani rodbino. Nenavadni predlog je spravil sodnika sicer v nemalo zadrego, ker se mu navadno sličen slučaj se ni bil nikdar primeril tekom vse dolgoletne prakse. Po dolgem razmišljanju je pa končno predlogu ugodil ter obsodil moža, da prevzame vlogo služkinje ter vodi gospodinstvo tako kot se dobri gospodinji spodobi....
Ljubljana.
1— Ker se pripravlja za misijon v Indiji
je resignirala na svoje profesorsko mesto na mestni ženski realni gimnaziji gdč. dr. Mirjam Zalaznik.
1— Proslava g. Betetta. 25-letni jubilej našega odličnega mojstra-pevca in pevskega pedagoga se vrši v Četrtek 16. t. m. Vprizori se opera »Marta«. Opozarjamo na pravočasno rezerviranje vstopnic.
1— Naše narodno ženstvo opozarjamo na koncert, katerega priredi pod okriljem Ljubljanske Filharmonične družbe jugoslovanska umetnica gdč. Jelka Stamatovič iz Beograda. Navado imamo, da pri vsaki priliki poudarjamo kulturne stike, ki jih moramo radi boljšega medsebojnega spoznavanja gojiti, zato smatramo, da je predvsem dolžnost našega narodnega ženstva, da se v obilnem številu odzove in poseti koncert jugosloven-ske umetnice v Ljubljani. Umetniški sloves pevke same, kakor tudi skrbno izbrani spored jamčita za umetniški užitek. Umetnico spremlja na klavirju naš nadebudni pianist g. Marjan Lipovšek. Koncert v pondeljek, 13. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani, predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
1— .Spored koncerta Jelke Stamatovič v pondeljek, dne 13. februarja ob 20. uri v dvorani Filharmonične družbe. Wevkerlin-Bergerettes; a) Mati povejte mi; b) Lahkomiselna pastirica. Cesar Franck: Procesija. V. .Davico:	4	orijentalske pesmi:	Edina
cvetka, Talisman, Večni spomin, Molitev. Gabrijel Faure: op. 46, št. 2: Mesečina; op. 89, št. 2: Cvetka. Henrik Duparc: Vabilo na potovanje. Claude Debussy: a) Zvonovi; b) Vrtiljak. Manuel de Falla: Iz zbirke 7 španskih narodnih pesmi: Črni ogrtači, Astu-riana, Jota, Nana, Polo. Maurice Ravel: Radost. Pri klavirju: Marjan Lipovšek. Predprodaja vstopnic po navadnih koncertnih cenah v Matični knjigarni.
J— 106 romunskih pevcev v Ljubljani. V pondeljek, dne 20. t. m. se pripelje v Ljubljano iz Pariza pevski zbor »Kantarea-Romn-nea« iz Bukarešte, ki je bil sedaj v Franciji na koncertni turneji ter priredi isti večer v Unionski dvorani vokalni koncert, na katerem izvaja v prvi vrsti zbore iz romunske glasbene literature. Predprodaja vstopnic od pondeljka dalje v Matični knjigarni.
1— Klub ljubiteljev ptičarjev naznanja vsem svojim članom in prijateljem kinologije, da se vrši klubov ODčni zoor dne 3. marca t .1. ob 8. uri v restavraciji »Ljubljanski dvor«. Samostojni predlogi naj se javijo kluoovemu odboru S dni pred občnim zborom.
1— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Redni občni zbor društva se vrši dne 3. marca 4. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije »Ljubljanski Dvor«.
1— Jerka Stamatovič, koncertna pevka velikega stila ima v svojem repertoarju poleg vseh pomembnejših del domače jugoslovanske glasbene literature, predvsem tudi literaturo velikega francoskega naroda, Njen obsežen glas kakor 'tudi izvrstna 'pevska tehnika, katero si je pridobila na konservatoriju v rragi, kjer je študirala, 'ji izvajanje takega programa v umetniškem oziru popolnoma omogočata. V Ljubljani je nastopila prvokrat januarja 1926 ter si s podava-njem srbskih samospevov osvojila tako občinstvo kakor tudi kritiko. Sedaj naun poda na svojem ponedeljkovem koncertu v prvi vrsti francoski repertoar. Vse točke sporeda so izredno srečno izbrane ter nam prinašajo v nekakem zgodovinskem razvoju vse bisere francoske samospeve literature. Koncert se vrši v pondeljek 13. t. m. ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani. Pri klavirju: Lipovšek Marjan. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Maribor.
m— Ljudska univerza v Mariboru, Slomškov trg št. 17. V pondeljek, dne 13. februarja ob 8. uri zvečer »Srbska narodna pesem«. Predava na podlagi skrbno sestavljenega materijala glasbeni pedagog g. prof. Druzovič. Najznačilnejše in najlepše pesmi bo pa pela priljubljena konc. pevka ga. Druzovičeva. V petek, 17. februarja »Beograd« predava g. dr. Sušnik na podlagi lepih skioptičnih slik.
MARIBORSKA OPERETA.
»Grofica Marica«. Opereta v treh dejanjih. Vglasbil Emerik Kalman. Režiser Kurt Bach-mann. Dirigent Lojze Herzog.
Opereta »Grofica Marica« je polnila mariborsko gledališče že v dveh prejšnjih sezonah s skoro isto razdelitvijo vlog kakor je letošnja. Gdč. Marica Lubejeva je naša grofica Marica. Brez nje bi si jo težko predstavljali. Od velike večine drugih operetnih div se odlikuje g. Lubejeva po svojem globokem čuvstvu. Ona ne igra, ona živi, se joče in smeje zares in ne samo na videz, in v tem je njena največja moč in vrednost. S to svojo lastnostjo -in s pomočjo svojega prijetnega glasu, je postala uglajena in zato priljubljena pevka in igralka našega gledališkega občinstva, ki ji je hvaležno za vsak nastop, morda bolj ko kateremukoli drugemu članu naše operete.. Taka je tudi v vlogi grofice Marice. Njen partner, grof Tasilo, je g. Bratuž. Tudi on se odlikuje po čuvstvu in po rutini, da je danes izvrstna operetna moč. Edino kar moti je to, da je skoro v vseh vlogah enak. Svetovali bi mu, da skuša v bodoče svoje vloge diferencirati, iskati zunanje in notranje novih oblik. S tem bo pridobil silno veliko, kajti sicer se mu lahko zgodi, da bo postal šablonski, šablonstvo pa lahko ubije interes publike in jo prenasiti. Isto pa velja precej tudi za gdč. Lubejevo in za g. Harastoviča, našega neumornega komika in koreografa. Iskanje novih oblik je spiritus movens vsake umetnosti in v prvi vrsti še igralske. V svetu fantazije in življenja je na milijone tipov in njihovih odtenkov; treba je samo pogledati v ta pestri svet likov in izbrati prikladno formo. Stanislavski, Reinhardt in drugi so postali veliki režiserji in hudožestveniki ravno radi tega, ker so spoznali važnost študija tipov vsakdanjega življenja za odersko umetnost. Ne strinjam se s kopiranjem gole realistike, a realistika je kot osnovni temelj individualističnega ustvarjanja umetnikovega neobhod-110 potreben in dragocen -materijah To resnico so potrdile vse dobe umetnosti in k njej se vrača zopet tudi naša današnjost, gledališka, literarna in likovna. Dobro pa se zaveda tega g. Vladimir Skrbinšek, ki je zelo iznajdljiv in je to pokazal tudi kot knez Po-pulescu, čeprav se z vsem njegovim pretiravanjem mestoma ne strinjamo. Dober tip ji ustvarila dalje ga. Zakrajškova kot kneginja Kuddenstein, a originalen je bil tudi Tovornik kot Penižek. Ga Zamejičeva je prišla v vlogi ciganke Manje kot pevka do odlične veljave, gdč. Kovačičeva pa po svojem temperamentu, katerega je vlila v kreacijo kontese Lije. Pohvalo zaslužita seveda tudi dirigent g. Lojze Herzog, ki dobro obvladuje orkerster in zbor, in g. Bachmann kot spreten režiser.
Grajati je pa treba pretiravanja prisilne komike in banalne šale, ki se vedno bolj množe v naši opereti in postajajo že bolezen. Da je vse to dobro sredstvo za dviganje zadovoljstva in sme^a v publiki, verujemo, in če bi šlo le za inkaso in za čisto nič drugega, bi molčali. Toda naša opereta je del našega gledališča, ki mora biti kulturna institucija tudi kot celota. Zato bo treba prej ali slej izločiti banalnosti, ker surovost ne spada v Tali;in hram. Dober igralec doseže efekt lahko tudi brez tega.	R.	R.
TOLMAČ SLOVENSKEGA JEZIKA ALI SLOVENSKI ETIMOLOG.
Sestavil E. Rakovec, Boštanj ob Savi. Samozaložba. Cena Din 42.—.
To je pač nekaj novega pa tudi drznegaI Pisatelj gre popolnoma nova pota, razlaga vsako besedo po njenem ustroju in po vseh v nji ležečih pomenih in trdi, da je v vsaki besede ne s pomočjo kakih abstraktnih kore-je njen pomen vsestransko opisan. Razlaga besene ne s pomčjo 'kakih abstraktnih korenin, ki nikjer ne eksistirajo, ampak s pomočjo gotvih vzor-besed, ki tičijo v njih. Navaja sorodne besede iz slovenskega in drugih jezikov. Glasovi še po gotovih za-
konih menjavajo med seboj, in pomeni, ki jih vsebujejo naše besede, so izvedeni iz malega števila prapojmov in še ti so v medsebojni matematični zvezi. V raziskavo so pritegnjeni tudi semitski jeziki, ker je prednja Azija pradomovina vseh narodov. Krasna filozofija jezika se nam tukaj odpira! V začetku vsake črke so navedena obširno svojstva do-tičnega glasu, kar je povsem novo. Zanimiva sta uvod in sklepna beseda, kar naj čitafelj najprej prečita, potem se bo njemu šele zanimanje za vsa vprašanje zbudilo. Potem naj pogleda razlago besed: car, korošica, krščen-ca, opat, svet, zakon, poroka, svoboden, so-, bota, trezen, šola itd. Potem šele naj sodbo si naredi. Ker navaja povsod sorodne izraze iz drugih jezikov, mu bo knjiga dobra pomoč pri učenju tujih, tudi klasičnih jezikov. Dobi se knjiga v vseh knjigarnah in pri avtorju v Boštanju ob Savi. Naročila sprejema tudi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Slovenski evangeličani v Prekmurju.
Med tem, ko je slovensko ljudstvo v vseh pokrajinah enotno katoliško, je v Prekmurju razdeljeno na katoličane, ki tvorijo nekako dve tretini in na evangeličane, ki sestavljajo ostalo tretjino prebivalstva. Ti evangeličani, ki imajo svojo samostojno in zelo zanimivo zgodovino in kulturo, so edini Slovenci in sploh Juž&i Slovani, ki so ostali zvesti reformaciji in se ji niso odrekli niti v časih najhujšega preganjanja in zatiranja. Tako so danes edini slovanski protestanti v naši državi in dajejo Prekmurju oni posebni značaj, ki se tako močno razlikuje od značaja naših ostalih p>okrajin. Ker so del našega narodnega in državnega telesa in so posebno ob priliki raznih volitev oni faktor za katerega naklonjenost se potegu jejo vse naše stranke, neizvzemši strogo katoliške SLS, se mi zdi potrebno spregovoriti o njih, najbolj nepoznanih in neupoštevanih.
Zgodovina slovenske evangelske cerkve v Prekmurju se ne razlikuje mnogo od mad-žerske, s katero je bila dolga stoletja v najtesnejših upravnih in kulturnih stikih. Zdi se pa, da so bila v Prekmurju, 'kakor sploh na Ogrskem, tla za razvoj reformacijskega gibanja v splošnem ugodnejša kakor v ostalih slovenskih deželah. Splošne kulturne in politične razmere, katerim se je pridružil še upliv turških navalov, so storile med takratnim tamkajšnjim ljudstvom močno razpoloženje za versko prenovitev. To razpoloženje so spretno izrabili fevdalni plemenitaši in veljaki, ki so imeli nad ljudstvom skoro neomejeno oblast. Med prvimi veljaki, ki so vsled tedanjih razmer sprejeli evan-gelsko vero, je bil gomjelendavski magnat Tomaž Nadasdy s svojo soprogo Uršulo Ka-nizsay. Ta dva plemenitaša sta ustanovila na vseh svojih posestvih nebroj evangel-skih cerkvenih občin, cerkva in šol. Občuten poraz, ki so ga doživeli ogrski kristjani leta 1526 v znani bitki s Turki pri Mohaču, katerega (posledica je bila, da je tudi v prekmurskih Martjancih stoloval več let turški upravnik, je povzročil med prebivalstvom silno zmedo in obubožanje, zato je bila v domačem narodnem jeziku oznanjena evan-gelska vera še edina tolažba revnih in trpečih. Slovensko bogoslužje je bilo prekmurskim Slovenskem neprimerno bližje An tolažilnejše kakor latinsko katoliško, zato vidimo že L 1627 skoro vse slovensko Prekmurje v evaugelskem taboru.
Iz zapiskov škofovske viziitacije, ki se je bila vršila omenjenega leta .po Prekmurju razvidimo, da je bilo takrat v slovenskem delu železnega komitata že 15 evangelskih cerkvenih občin. Te občine so bile v Sv Juriju, pri Sv. Heleni, v Tišini, Murski Soboti, Martjancih, Sv. Benediktu, Selu, Dolencih, Petrovcih, Gornji Lendavi Gornjem Siniku, Bogojini, Resniku, Kordoni in Gjar-matu. Enako naglo je uspela reformacija tudi v slovenskem delu žalskega komitata, toda razni politični An drugi uzroki so povzročili, da se je tod evangeličanstvo prav tako naglo zapet porazdelilo, in leto 1661 je razpadla tudi že cerkvena občina v 'Dolnji Lendavi, ki se je bila ohranila n ajd a 1 je.
Prvo preganjanje evangeljske vere je v Prekmurju povzročil ravno vnuk onega Na-dasdyja, ki je bil reformacijo razčistil in utrdil. Bil je to Ferenc II. Nčdasdy, gospod v Gornji Lendavi. Da bi dvignil svojo moč in svoj upliv, se je hotel grof Ferenc II. .poročiti s hčerjo mogočnega An bogatega grofa Mikloša Eszterhazyja. Grof EszterMzy se tej zvezi ni protivil, zahteval pa je od NSdasdy-ja, da prestopi v katoliško vero, ker samo P«j pogojem more postati njegov zet. Nada«dy si je nekaj časa sicer pomišljal, toda 1. 1643 se je vdal, zapustil evangeljsko vero in se po katoliškem obredu poročil z mlado konteso Eszterhdzyevo. Sprva je to spreobrnjenje gornjelendavskega gospoda sicer ostalo brez posledic za njegove evangelske podložnike, ko pa mu je to toleriranje protestantizma na svojem ozemlju nakopalo nezaupanje visoke katoliške posvetne in cerkvene aristokracije, od 'katerega je bil v mnogem oziru odvisen, je posegel po skrajnih sredstvih in postal najhujši zatiralec in preganjalec evangeličanstva. Ker se njegovi slovenski podložniki niso hoteli zlepa odreči svoji novi veri, jih je hotel do tega prisiliti s silo. S četo oboroženih vojakov je hodil od vasi do vasi, kaznoval neposlušne podložnike in s silo .podiral An požigal evangeličanske cerkve, župnišča in šole. Mnogo evangelčaaov je bilo takrat pobitih, zmprtih ali pregnanih, pregnani »pa <ao ‘bili tudi vsi pastorji, predikanti in kantonjl. Naj-i dalje, najbrže do L 1732, ee je ohranila evangeljska cerkev sv. Benedikta, katero sa stražile in branile ženske, s katerimi se vojaki niso hoteli bojevati. Omenjenega leta je pa prešla tudi ta v last katoličanov.
(Kanec prih.)
Drv« - čebin
WolloValflI;*'T*lef.20M
tovarna vlnikaga kisa, d. s o. z., Ljubljana
naJVineJSI in naloKusneiil namiliti kis is vihskgif H i s a.
aaaurfflMi. ftaai
P(P*»awa|ia
TahnlCno In blglJanlCno najmodarnaja arajana kitama v Jugoslaviji.
f*ynj
Ljubljanska porota.
VLOMILEC ANKERST — OBSOJEN.
Kat zadnja v tein porotnem zasedanju se je vršila v scbto obravnava proti 29-1 etn emu Janezu Ankestu, brezposelnemu delavcu, doma z Brezij na Gorenjskem.
Ankerst je znan 'tat in vlomilec in je bil radi navedenih hudodelstev že kaznovan na več let težke ječe.
Senatu je predsedoval sod. sv. dr. Gradnik, votanta sta bila sod. svetniška Avsec in dr. Sajovic, državno pravdništvo je zastopal dr. Felacher, obtoženca je zagovarjal dr. Gruden.
Leta 19,19 je bil Ankerst uslužben pri ljubljanski špedicijski tvrdki Rajko Ranzinger kot delavec. V svoji službi se je izkazal kot spreten, velikopotezen vlomilec in tat, za kar je prejel leta 1920 pred ljubljansko poroto nagrado 5 let 'težke ječe in bil oddan na odslužen je kazni .v mariborsko kaznilnico.
Že leta 1922 .pa je 'pobegnil in se vrnil v Ljubljano, kjer je večkrat vlomil s ponarejenimi ključi v Ran-zingerjevo skladišče in pokradel raznega modnega blaga 498 metrov, 102 in pol kilograma raznega usnja, perila, lovsko puško, novo dvokolo, 25 gumijastih plaščev in 25 zračnic za kolo itd.
Ukradeno blago je razpečaval pri podeželskih trgovcih in na sejmih po Gorenjskem. V Mengšu ga je zasačil pri prodaji ukrade-denega blaga orožniški narednik Maligoj in ga povabil na zaslišanje v orožniško kasarno. Ankerst je imel 's seboj kolo, 'ki ga je peljal poleg sebe. Ko sta prišla pred orožniško postajo, je Ankerst naenkrat potegnil samokres in ustrelil Maligoja v tilnilk. Nato je skočil na kolo in pobegnil. Maligoj je sicer po daljšem zdravljenju okreval, vendar ima ikrogljo še vedno v vratu.
Ankerst je nato izvršil v-eč vlomov in tatvin po Gorenjskem, kjer je bil 14. novembra ponoči zasačen od orožniške patrulje na Posavcu pri Brezjah.
Toda Ankerst je prav malo pomišljal; oddal je iz neposredne bližine tri strele na orožnike in dva orožnika tudi zadel, nakar je izginil v temni noči.
Eden od orožnikov je bil zadet pod vrat in mu je krogla ostala v telesu. Štiri leta nato je umrl.
Obtoženi je krivdo deloma priznal. V dvorani sita ga stražila kar dva sodna paznika.
Porotniki so vsa stavljena jim vprašanja glede hudodelstva tatvine, težike telesne poškodbe, pregreška zoper oblastvo, zatem in javni red po § 93. srbskega kazenskega zakona in radi prepovedane nošnje strelnega orožja potrdili, nakar je bil Ankerst obsojen 8 )et težke ječe s poostritvami.
Ankerst je izjavil, da kazni ne more sprejeti.
TRAGEDIJA PETOŠOLCA KRANTZA.
Pred porotnim sodiščem v Berlinu se zagovarja ie dni peiošolec Paul Kraniz radi umora, -rroces vzouja koiosalno senzacijo, ir vi dan se je gnetla pred sodnim pt.siop-jern že ob raniu jutranjih uran asovgi^va množica radovednežev, ki so sitni v ,poiViti\i dvorano. V nabito polni dvorani je ono videli zanimive ljudi. JVied drugim.-sj |.ri^„-stivoivali obravnavi razni znanstvenici u .Nemčije in u Danske, da celo neka japonska študijska komisija.
O aieri smo svojeoasno že poročali. Petošolec Foul Kraniz je sm Kavarniškega muzikanta. .Ko je izvršit umor je bil star let Lii 4 meseje. t o neiit.in.eui 'jvazensKum zakonu ga torej tanko obsodijo na sni rt. Bil je izredno dooer aijaK, Ki je pusat vedno najboljši naloge. iNjegvvi pruiesorji ga karaK-ierizirajo iiunu^.a, nor js Koval že zgodaj in pogosto elegične pesmi.
Aadaje dve len so veizaie Kraniza ozke prijateljske vezi z njegovim sošolcem Gun-verjean ScUellerjem. ivonoem Jne.-.eou maja ga je povabil (junier v vilo tvojega očeia. i ri lej priliki se je zaljuou i k u i v Uumer-jevo sestro Hildo. Hikia juu je prijateljstvo' vračala. Je pa prefrigana deklica, ki ;je imela opraviti že a več nuadinn iju-dmi. V ifem oziru jo karakterizirajo. najOolje verzi, ki jih je zapisala Paulu v spominski knjigo:
Docli denk’ ich, da du noch sehr jung an
Jahren,
Dass dein Erleben in der Liebe nur er-
traumt;
Ich fiirclite sehr, du bi st darin neon umeril aiir en,
Beeile dich, du hasit schon viel versaiimt.
\Vas nutzt die Liebe in Gedanken,
Kum nit die Geiegenheit, danu kanuist du
s’ nic.it... Ein Madel wird sich schon bedanken,
Wenn deine Liebesglut nur aus Gedichten
sprioht.«
'Ko se je odpeljal dne 25. junija Hildin oče v Kopentiagen, sta bila mladenič in mladenka biez nadzorstva. Hilda se je peljala v 'Berlin na ples. Zvečer jo je počakal Paul na kolodvoru. Povedla ga je seboj domov. Tam sta šla vsa.* v svojo spalno sobo. Ponoči pa je prišla Hilda v spalnem 'kostumu k zaljubljenemu petošolcu in prišlo je do prve ljubezenske noči.
Hilda se je peljala naslednjega dne v Ber-iln. Paul je napravil z njenim bratom izlet. Ko sta se vrnila pozno zvečer domov, sva opazila v Hildini sobi luč. Giinter se je prvi hip prestrašil, misleč, da so v vili vlomilci. Hotel je poklicat policijo. Paul pa ga je potolažil, češ, saj imam pri sebi nahit samokres. Na sivoje začudenje pa jima je prišla v stanovanju nasproti Hilda. Bila je v vidni
zadregi. Imela je pa tudi v.zrok zato; kajti imela je obisk: V njeni sobi se je nahajal eden od njenih prijateljev, kuharski vajenec Hans Stephan. Umevno je, da vsled tega Paula hi Gun terja ni pustila v svojo sobo. Njen brat ni opazil ničesar sumljivega, .pač pa je zaupala Hilda v neopaženem trenutku skrivnost Paulu. Na Paula je učinkovala novica, da Hilda ne ljubi samo njega in da ga vara, porazno. Hilda ga je prosila, da naj njenemu bratu ne črhne niti besedice o tem, j da je Hans Steiplian v njeni sobi. Pozneje je i vprašal Hildo tudi njen brat, kdo je v njeni | sobi. 'Odgovorila je: »Star znanec, ka ga ne | poznaš«, nakar ,je peljala Stehpana v spal-i nico svojih starišev, kjer sta ostala preko | noči.
j Paul in Giinter sta ostala v kuhinji, kjer j sta pila vso noč sadjevec in liker. .Medtem je pregovarjal Paul Giinterja, da naj mu pove (kdo je v sobi. češ, da vendar nima interesa, da bi Hildo branil, ker ga je razžalila in varala. Paul se je končno udal ter imenoval Stepi)ana. Giinter se je silno razsrdil. Dejal je, da je Stephan smrtni sovražnik rodbine, specijelno pa še njegov, češ, da ga je Stephan nekoč izdal, ko je imel siike z nekim homoseksualcem. Po daljšem po svetovanju sta prijatelja sklenila, da bo Giinter naj,preje Stephana ustrelil, nato pa še samega sebe. Nato je imel ustreliti Paul Hildo ter izvršiti pravtako kot Gunter samomor.
Po tem dogovoru sta napisala prijatelja troje poslovilnih pisem. V enem od teh pisem sta svoj načrt natančno opisala.
Zjutraj je skušala Hilda Stephana zaman spraviti neopaženo iz stanovanja. Po brezuspešnih poizkusih je skrila svojega ljubimca št. 2 v kot za obešalnik ter ga zakrila s kopalnim plaščem, nakar je odprla okna in vrata ter se podala v kopalnico.
Kmalu nato sta padla dva strela. Ko je prihitela Hilda v sobo sta ležala Giinter in Stephan umirajoča na tleh, poleg njiju pa je klečal Paul. Držal je v roki revolver ter dejal Hildi: iSedaj se ustrelim tudi jaz, iker se bojim, da bodo hoteli naprtiti vso krivdo meni. Deklica ga je prosila, naj tega nikari ne stori ter mu je odvzela revolver. Pozneje je poklicala zdravnika, fei pa je mogel ugotoviti samo to, da sta 'bila Giinter in Stephan mrtva.
Zdravnik je aviziral policijo. Paul in Hilda sta bila aretiran. Dočim pa so Hildo kmalu izpusiila, je podala preiskava momente, na podlagi katerih je državni pravdnik Paula osumil in obtožil nagovarjanja k umoru in sodelovanju pri izvršitvi zločina.
Tik pred obravnavo je obtožil državni pravdnik tudi Hildo pregreška neprijavlje-nja zločina, češ, da je morala iz situacije uvideti, kaj se bo zgodilo, da pa kljub temu ni poklicala policije.
Poslano.
LJUBLJANSKI JAVNOSTI IN PRIZADETIM!
Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani je pričelo že meseca novembra 1927 akcijo, da se odpovedi stanovanj po 1. novembru 1927 do 1. maja 1928 omeje na najnižje število, torej že davno preje, predno je storil ljubljanski občinski svet svoj neumestni sklep z dne 9. t. m., da se podaljša stanovanjski zakon. S podaljšanjem stanovanjskega varstva se ne bo rešilo stanovanjsiko vprašanje, na drugi strani pa je stanovanjski zakon v največjo škodo vsemu trgovstvu, industriji iu obrti, torej tudi delavstvu, radi česar so se vse trgovske zbornice, zlasti tudi ljubljanska, kakor tudi druge gospodarske korporacije izrekle za takojšnjo odpravo vsake stanovanjske zaščite. Iz splošnega gospodarskega stališča ne more stanovanjskega zakona nihče zagovarjati, torej tudi ne občinski svet ljubljanski. Vzroki res prevelikega števila odpovedi za 1. maj h 1. še do danes niso znani. Res je, da sedanji stanovanjski zakon sam direktno favorizira odpovedi, češ, da bi se .najemniki s hišnimi lastniki pobotali za najemnine ali pa da hi medsebojno menjali stanovanja po 'svoji resnični potrebi, vsled česar določa v slučaju odpovedi višjo najemnino. Na drugi strani pa ■najemniki nočejo uvideti, da se stanovanjsko varstvo odpravlja in so dostikrat odklanjali vsak sporazum s hišnimi gospodarji.
Prvo društvo hišnih posestnikov kljub temu obsoja vsako nepotrebno odpoved stanovanja, kakor tudi vsako neupravičeno zvišanje najemnin, glede katerih je društivo vedno dajalo navodilo, da se kot smernica vzame le 10 krat,na predvojna najemnina v dinarjih. Društvo bo preiskalo vse slučaje odpovedi in vsako prekomerno zvišanje najemnin in je uvedlo akcijo, da se 'doseže med hišnimi posestniki in najemniki sporazum v tem smislu, da se bodo deložacije omejile na najnujnejše slučaje in da se tudi previsoko zvišanje najemnin uredi po našem navodilu. Apeliramo na vse posestnike, ki bodo vabljeni na potrebni sporazum, da se temu vabilu točno odzovejo, ne samo v njih lastnem, nego v interesu vseh hišnih lastnikov, da se ta način izognemo vsaki intervenciji državnih oblasti. Opozarjamo vse posestnike, da sedanji odbor odklanja vsako odgovornost, če bi se hišni lastniki ne odzvali njegovim vabilom in ne upoštevali natančno njegovih dobro premišljenih navodil. Odklanjamo posledice, ki bi s tega nastale in ki ne škodujejo samo našemu ugledu, temveč tudi našemu interesu.
Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani.
Cene solidne
Charlie Chaplin.
Oni, kateri so imeli že .priliko videti ta Jiim, pravijo, da se v poedinih trenutkih v tem filmu v Chaplinovih očeh zablesti tuga človeka, iki ga je nekaj časa del ameriške javnosti .bojkotiral radi ».neumne goske«, kot ge njegovo ženo z zaničevanjem imenovala znana skandinavska pisateljica, gospa Karin Miehaelis.
V »Cirkusu« nam Chaplin kaže cirkuško življenje, pa, ne samo ono v areni, ki je ckraženo s privlačnimi in paradnimi kostumi, temveč tudi drugo zakulisno življenje, v katerem se maske z vazelinom in vodo izpirajo iz lic, a se mesto njih pojavljajo drugi obrazi, izmučeni in polni brazgotin, bolj fantastični kot v areni, ali vendar pravi obrazi teh ljudi, ki zabavljajo občinstvo.
V istini to nasprotje med .človeška tragičnim iu veselim, ki se kaže v vsakem Chaplinovem .filmu ni moglo najti boljšega polja za predstavljanje, 'kot je atmosfera cirkusa.
•	... Cirkus. Charlot kot cirkuški hlapec
hodi .po hlevu in čisti. Nenadoma pride do svojega smrtnega sovražnika, konja, ki rita in grize. Ta konj iz neznanih razlogov mrzi in ne more videti Charlota. In zato besno gleda tega malega .človeka poleg sebe. Charlot sname klobuk in najponižnejše s prijaznim nasmehom pozdravi. Teda ne posreči se mu, da bi spravil svojega nepri-jateija v dobro voljo: konj se zaleti vanj, ter ga z vso silo sune. Preganja« teče Charlot v n^jvečjean strahu nekolikok ra t preko vsega
hleva in nazadnje zbeži iz cirkuškega, šotora. Leta okoli, razmišlja in išče skrivališča, v katero bi se mogel umakniti pred svojim zasledovalcem. Tedaj mu pride nekaj imenitnega na misel: skoči k najbližji kletki, odpre vrata, smukne noter ter zabije vrata svojemu preganjalcu tik pred nosom. Ko zapre vrata, se ta avtomatično zaklenejo in tako ne more več ven.
Konj vidi, da mu je možiček ušel im da mu sedaj ne more do živega, zato se obrne ter gre počasi v hlev nazaj.
Charlot je vesel, ker se je rešil konja, ter se premeteno smeji, ali...
Pogleda na desno in oči mu od groze vstanejo iz duplin, kajti...
Zadaj v kletki leži ogromen lev in spi.
V smrtnem atrahu skuša Charlot odpreti vrata kletke, ali zaman. Obupno pregleduje železne drogove rešetke, upajoč, da morda le nekje najde kašno odprtino, skozi katero ■bi mogel zlesti na prosto. Njegov obraz je smrtno bled strahu. <Ne upa si pa klicati na pomoč, ker se boji, da bo leva zbudil. Gleda na vse strani, kje bi bila kakšna rešilna odprtina Ln k sreči zapazi v stranski steni vratiča, ki vodijo v sosedno kletko.
iPo prstih se priplazi do teh vratič, a pri tem pazno gleda na leva in se skoraj sesede od strahu, ko se mu zdi, da se je lev malo premaknil. Poklekne pred vratiča, jih z največjo previdnostjo odpre, ter vtakne skozi glavo in ramena. Že ie s polovico telesa v skednji kletki, prepričan je že, da je rešen
in radostno se smeji. Tedaj pa tt grozo zapazi...
Cgromen tiger se nahaja v tej 'kletki, ga poželjivo gleda, ter strašno odpira svoje žrelo. Charlot se kot blisk potegne nazaj in treskovito zabije vrata. .Obrne se proti levu, ki spi in mu s kretnjami prijazno kaže, da mu ne misli nič hudega. Zal mu je, da ga je vznemiril in da je hotel zapustiti tako prijetno družbo. Toda lev spi Se nadalje.
Pred kletko pride psiček im začne lajati. Charlot je ves preplašen. 'Boji se, da bo lajanje prebudilo leva. Miga psu, naj molči, toda ta radi tega še bolj laja. Charlot ves nesrečen gleda leva. Zapazi veliko kost tik levovega repa, se skrajno oprezno priplazi do nje, jo vzame, ter zaluča v psa. Kost je ravno trikrat večja cd psa in zadene ga naravnost v glavo. Pes ne laja več, temveč naravnost tuli. Charlot si pa v obupu puli lase.
Sedaj mu pa pride druga misel na um. Morda je pes žejen? Ponovno se prikrade k levu in izvleče veliki sod vode, ki je tik poleg njega.
Medtem pride Merna, plesalka na vrvi, mimo kletke. Charlot ji daje znamenja, naj odpre vrata. Ko pa ta zapazi hlaipca v levji kletki, se tako .preplaši, da se onesvesti. Charlot gleda ves nesrečen sikozi rešetko. Pred seboj ima sod z vodo. Z glavo miga psu naj se umakne, plesalko Merno za Škropi z vodo, da zopet osvestila. Edini rezultat vseh njegovih naporov je ta, da se lev nazadnje prebudi.
Lev se liže in mrko opazuje neznanega gosta. Charlot ga gleda kot hipnotiziran.
Merna leži še vedno onesveščema »red kletko.
Charlot se umakne v kot, 'ki je od leva najbolj oddaljen. Lev se liže naprej ter ga preteče gleda. Charlot spozna, da je to njegov najzadnji trenutek. Lev se dvigne, ter se počasi približa. Charlot se stisne čisto na rešetko. Lev stoji pred njim in ga meri do nog do glave. Charlot Btisne roke za seboj, upre svoj pogled v nebo in ča.ka samo. da se tudi on onesvesti. Lev sklone glavo, in prične vohati Charlotove čevlje, nato njegove noge in slednjič njegovo telo Charlot je 'bolj mrtev kot živ. Bodisi, da je lev sit, ali mu pa Charlotov duh ne ugaja, kajti nezadovoljno strese z glavo.
Počasi dvigne glavo do Charlotovega lica in tako se gledata obraz v obraz. Nesrečni Cliarlot poskusi zadnje sredstvo. Skuša se dopasti levu, ter omiliti njegovo ®rce. Prijazno se mu smehlja ter igra vlogo starega znanca, kot bi hotel reči: »Saj se poanava... Kaj ne, da sva dobra prijatelja?«
Kralj živali se pa medtem ne zanima več za Charlota. Obrne mu hrbet, gre v svoj kot in se vleže. Charlot ne more verjeti svojim očem. Z odprtimi usti gleda za levom in spreleti ga velikansko veselje. Ostal je pri življenju.^ Srce, ki mu je bilo padlo globoko v hlače, se polagoma vrača na svoje staro mesto in Charlot tedaj zavzema pozo zmagovalca.
-	(Dalje prih.)
  — aa ■-	■■■ -
Velika izbera:
c. • - V •- *• T • j
Nogavice, rokavice, trikotaža za dame in gospode. — Srajce, ovratnike, Kravate. Razne toaletne in kozmetične potrebščine. Za šport: nahrbtnike, palice, dokolenke, smučarske ovojke, čepico, rokavico i, t d. pri
MALI OGLASI.
1% vsako besedo sc plat« 50 par. Za debelo tiskane , pa Din L—.
šivilja,
dobro izurjena, iMe sluft-be. Gro šivati tudi na dom. — Naslov v upravi lista.
blizu Prešernovega spomenika