Hrvatsko vprašanje.
Pred tedni se je poiavila v listih spomenica takozvanega „hrvatskega bloka". V tej spomenici se je zahtevalo v bistvu za Hrvatsko popolno izločitev iz naše države ter ustvaritev lastne kmetske republike.
Skrajno mučen utis je napravila ta spomenica ; posebno še radi tega, ker je bila naslovljena ne samo na genovsko konferenco, kjer se bodo razmotrivala izključno gospodarska vprašanja, temveč je bil to jednako časno klic sovražnim državam v prvi vrsti Italiji, ki naj bi eventuelno z mečem razdelila naše državo ter poklonila samoljnbnemu Radiču Hrvatsko, da bi ji mogel predsedovati. Ta spomenica se je smatrala v prvem momentu upravičeno kot veleizdajalsko dejanje na naši državi.
Tem dalje pa, ko traja, tem bolj nekako izginja ta spomenica v svojih prvotnih učinkih.
Hrvatski „Obzor", upliven list hrvatskih blokaških poslancev, toraj tistib, ki so to spomenico izdali, zataji kratkomalo taisto ter pravi, da je potvorba. Drugi blokaški list „Hrvat" označuje to spomenico samo kot načrt članka, ki še pa ni bil dovršen.
Problem, o katerem razmišlja jug. javnost je ta, da sestavljalci spomenice same ne vedo, kaj so hoteli z njo povedati.
Mi vidimo v tem Radiča v njegovi osebnosti "V polni meri, ker on kot politik in državnik ne ve nikdar konkretno, kaj hoče ali pa neče vedeti.
Mi pravi Jugoslovani pa vemo eno: jugoslovanski parlament ima 419 poslancev.
Brez orijentacije je v najslabšem slučaju prilično 65 mož, Radičevci, Frankovci in Za-jedinčarji.
Proti tem možem brez orijentacije stoji velikanski blok male antante |pod (egido velikega voditelja Masarvka in njegovega adlata Beneša.
T* koncentracija pomeni oživotvorjenje velikanske skupine, zmožne velikega življenja na zunaj in znotraj, po številu prilično 80 milj. prebivalcev. Trdno upamo, da ta mala antanta postane v dogledni dobi trdna celota, v kateri bodo Radiceve avanture izginile kot mala nevarna otroška bolezen naše ožje domovine Jugoslavije.