Leto v. V Celju, dne 10. novembra 1910. St. 45 U Iahaja vsak četrtek; ako je ta dan prazr.ik, pa dan poprej. — ?«e pošUjatTe (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati ai sadov: „Narodni List" « Celju. — Reklamacije sc ^oltnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva oesta štev. 3. Železniške zveze z Dalmacijo ne bo? Opeharjeni slovenski klerikalci. V soboto, dne 29. oktobra je izjavil ministerski predsedn. Bienerth v delegacijskem odseku za zunanje in bosanske zadeve sledeče glede takozvane dalmatinske železnice: »Ogrska vlada se ni nikoli izgovarjala, da ni njena dolžnost zgraditi onih prog železniške zveze (Kranjskega) z Dalmacijo, ki bi tekle po ogrskem ozemlju. Nasprotno, ona je to dolžnost ponovno izrecno priznala, a je ni mogla navzlic pogostemu opominjanju z avstrijske strani iz gmotnih in drugih ozirov izpolniti. Sedaj so se tudi pojavili proti načrtu liške železnice pomisleki glede gradnje in prometa; povdarjalo se je, da bi morala ta proga teči preko dvoje visokih pogorij (Kapelo in Velebit) in sploh preko zelo suhega Krasa, kar bi povzročalo visoke režije za gradnjo in promet. Zategadelj nameravate sedaj obe vladi uresničiti že poprej dogovorjeni načrt, namreč železnico po Unski dolini... Premišljuje se tudi o železniški zvezi iz Rudolfovega čez Metliko in Kar-lovec in o zvezi Ogulina z Bihačem... Ali temu načrtu nasprotujejo gotove financijelne in tehnične težave...« Ali z drugimi besedami: avstrijska vlada je na ljubo ogrski skoraj popolnoma opustila načrt liške železnice, ki bi zvezala Avstrijo in spe-cljelno Kranjsko čez Karlovec in Ogulin z Dalmacijo. O tej dalmatinki železnici se je pri nas zlasti L 1907, ko so tudi slov. klerikalci pomagali avstrijski vladi iz zadreg pri sklepanju pogodbe z Ogrsko, jako veliko govorilo. Ko smo naprednjaki na Štajerskem opravičeno grajali to stališče klerikalcev in očitali našim črnim prijateljem, da so zlasti hudo udarili našo vinorejo, so vpili kranjski klerikalci na nas, da bo dežela kranjska od te železnice neizmer-Ho veliko pridobila, naši štajerski klerikalci pa so svojim volilcem v Slov. goricah in po Sotelski dolini skrivnostno namigavali, češ, če pride do železniške zveze z Dalmacijo, tudi vam ne bo trebalo dolgu čakati na toliko zaželjeno vzhodnještaj. transver-zalsko železnico, to bo šlo vse kakor po vrvici... In verni volilci so pozabili na svojo škodo pri vinu in živini in čakali, kedaj jim blagoslovljeni gospodje izposlujejo železnico... Toda z Bienerthovimi be- „Narodni List" stane ca celo leto 4 £, za pol leta 2 K, ca četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 6 £ 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna itevllka •tane IO vin. sedami je padlo vse v vodo, razun različnih strankarskih in osebnih profitov, katere so pa vtaknili v žep za svoje glasovanje vprid nagodbi naši klerikalni politični kolovodje ... Kapitulacija glede liške železnice pa znači tudi grdo blamažo za avstrijsko vlado. Naj bi si upal Khuen kaj tacega povedati v ogrskih delegacijah! Pri nas pa se je uprl vladini nameri edini poročevalec dr. M. Ploj: odsekovo poročilo pravi, da se je toplo zavzel za belokranjsko železnico, toda večina odseka je prikimala ministerskemu predsedniku. G. dr. Šusteršič je pa ostal doma v zapečku, ko bi moral v tem važnem odseku zagovarjati liško in belokranjsko železnico; gospod ni hotel postati vladi neprijeten — interesi Kranjske in posebno še belokranjskih volilcev, katere so klerikalci še pred par tedni ogoljufali za sn mandat, so mu popolnoma vsejedno. Žalostno poglavje iz našega političnega življenja, ponovna sramotna kapitulacija slovenskih klerikalcev pred slabotno Bienerthovo vlado! Bienerth ima korajžo proti Čehom in Slovencem — a napram madžarskim čifutom in baronom mu žalostno zleze srce v hlače! Klerikalnno časopisje osramočeno molči in ne pove ljudstvu resnice. Zato pa jo bomo povedali slovanskemu ljudstvu mi!! K boju za slovensko šolo v Ciršaku ob Muri. Ciršak je najbolj severna slovenska občina na Sp. Štajerju. Broji po zadnjem ljudskem štetju 528 prebivalcev, med njimi 495 Slovencev in 31 Nemcev. Torej je trditev nemškega časopisja, da gre tukaj za veliko nemško manjšino, prazna bajka. Ne motimo se, ako stavimo še te Nemce, bolje rečeno, nemškutarje na račun nemške tovarne za obdelovanje lesa, ki je privabila v že tisočletje do cela slovenski kraj nekaj Nemcev in ustvarila iz od tovarne odvisnih Slovencev nekaj običajnih nemškutarjev. Ali kraj je po svoji legi ob Muri slovenska postojanka, zato so ga Nemci sklenili po-nemčiti; za tistih 31, reci in piši enaintrideset Nemcev in nemškutarjev, ki nimajo vsi skupaj pet otrok obiskujočih šolo, je postavil bojda Schul-verein lastno šolo. No, med nami in Nemci, ki poznajo razmere, ve vsak otrok, da se gre le za zavod, kateri zasleduje ponemčujoče namene. Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine ca oglase je plačevati po pošti na naslov: „>'»!>ori ni List" r Celju. Za šolo se je prezidalo neko poslopje in te dni bi imel začeti v njem bivši nemškutarski nadučitelj v Jarenini, Breznik, pouk. Mož se je na svoja stara leta vdinjal za Schulvereinove groše tujcem v službo. Deželni šolski svet pa še ni dal dovoljenja, da se sme rabiti za šolo in slovenski župan Haue je kratkomalo šolo zaprl. Ker se je s slovenske strani dovolj podučilo občane, kaj hočejo doseči Nemci s svojo šolo, je došlo k pouku le celih 7, beri in piši sedem otrok. Da bi zakrili svojo blamažo, pišejo sedaj Nemci in nemškutarji po časopisju, da so Slovenci s silo odganjali deco od nemške šole! Nemškutarji hočejo sedaj zaradi postopanja župana Hauca, ki ni bilo ničesar druzega kot to kar Nemci z dovoljenjem vlade nepravičeno prakti-cirajo napram Čehom na Dunaju, napraviti véli-kansko afero. Graški in mariborski listi vpijejo po policiji in orožništvu. Ne dvomimo, da isto ni potrebno, ali gotove nemškutarske hijene bi rade videle kri in razdražile slov. prebivalstvo do skrajnosti. Eno je gotovo: svojega cilja Nemci na ta način ne bodo dosegli! Kajti vsaka sila rodi protisilo in iz Ciršaka se bo razlegel klic na boj proti nemškim šolam tudi v druge, narodno doslej še zaspane občine! V Ciršaku bodo sicer Nemci imeli svojo šolo — ali obiskana ne bode in njihovo nasilstvo proti slov. prebivalstvu bode rodilo svoje sadove! Kajti tako daleč še vendar nismo, da bi orožniki tirali našo deco v nemške šole! Dogodki v Ciršaku nas uče, kako važno je obmejno šolstvo in kako vztrajno se moramo brigati zanj. Naj se zatorej kesajo in poboljšajo tisti, ki se niso niti najman j uprli nameščenju nemškutarja Dreflaka za šolskega nadzornika v mariborskem polit, okraju! Dogodki v Ciršaku nas uče, da bode treba krepiti našo mejo denarno in umstveno — in ali ne bode ta naloga pretežka za naše slabe gospodarske sile, ako se bodemo cepili in ako bodo klerikalci gnali do zadnjega svoje razdiralno delo v narodni obrambi? Razmere same govore za skupnost — naj slišijo ta glas v Mariboru in Ljubljani! Od poslancev Robiča in Roškarja pa zahtevamo v ciršaški aferi odločnost kakor jo je pokazal vsenemški Malik! LISTEK. Lepa Anka. 4 Spisal Avgust Šenoa. — Poslovenil Jože Namreč. Gospod Lackovič, Ankin oče, je bil poseben čudak. Po svojem poklicu je bil odvetnik; prej je stanoval v mestu, kjer si je napravil precejšnje premoženje, toda na pošten način »po svoji« vestnosti. Ljudje so mu zaupali vse svoje posle. Gospod Lackovič je sprejemal pravde, kjer je videl, da bode mogel na pošten način braniti svojega klijenta, mrzel je različne odvetniške zvijače. »Branitelj sem prava, nisem pa zastopnik neprava«, je imel navado reči. Nekatere svoje tovariše, ki so znali na poseben način pripeljati kmete do pravdanja, je on nemilo šibal. Ko se je v neki družbi razvnel prepir o tem med odvetniki, je odgovoril gospod Lackovič svojemu tovarišu: Spectabilis domine collega! (Spoštovani gospod tovariš!) Vem slučajno, kako mislite vi o pravdi in resnici. Boginja justica ima, kakor pravijo, zavezane oči, in z njo igrate slepe miši. Ni častno za naš stan, da draži mirni neuki svet na pravdanje. Naš kmet je še tako hitre narave, in če ga pripraviš do pravde, prodal bode zadnjo kravico, da se bode le mogel še naprej pravdati in tožariti. Da sem jaz sodnik, vedel bi napraviti. Vsakemu brezvestnemu odvetniku bi dal staviti na glavo roge vseh onih volov in krav, ki so jih morali prodati ubogi kmetje radi njegove zdražbe; tako ovenčanega in zavezanih oči bi ga dal peljati po mestnih ulicah, naj ljudje vidijo, kako fin človek je.« Čeprav je bilo mnogo njegovih tovarišev drugih misli, pa so ga vsi pravniki, odvetniki in sodniki spoštovali kot posebno redkost. Pred sodiščem je bila nekoč pravda za dedščino. Priležnica nekega bogataša se je pravdala z zakonitimi dediči za celo pokojnikovo zapuščino. Mnogo se je govorilo o tej pravdi. Tudi Lackoviča je zanimala, čeprav ni bil zastopnik ne ene ne druge stranke. Obsodba je bila izrečena. S pomočjo odvetnika, morda tudi s pod-kupljenjem je priležnica dobila pravdo in uboga rodbina je prišla na beraško palico. To je žalostilo Lackoviča, zabolelo ga je v srce. »Dovolj! reče, »svet ne pozna več pravice. Obraz naj mi bode črn, če še enkrat pomočim pero za kako tožbo. Srečen je oni, ki je kolikor mogoče oddaljen od tožarenja; idem na deželo. Tako bode!« Gospod Lackovič je izročil vse pravde svojemu tovarišu, naznanil vsem svojim klijentom, da je pustil odvetništvo ter je odšel iz mesta. Poleg posestva gospe Miličks je kupil v Zagorju lepo gospodarstvo, kamor se je preselil z vso družino. Corpus iuris in vse zakonike je stlačil gospod Lackovič v veliko škrinjo, zabil jo z velikimi žeblji in jo dal odnesti v najtemnejši kot na podstrešju. »Tako«, reče, »kuga naj vzame vse tožbe! Sle-kel sem starega in oblekel novega človeka. Postal sem Cincinatus.« Nato je šel Lackovič repo sejat. Gospodarstvo ni bilo samo zabava upokojenemu odvetniku, temveč prava strast. Nalašč je obrisal tudi najmanjši sled svoje preteklosti, da ga ni nič spominjalo na pravde. Zjutraj ga je mogel človek videti pod širokim slamnikom, v platnenih hlačah, v visokih škornjih, kako je v vrtu kopal, pulil, sejal, zalival in to do vročega poldne, pozneje do mraka, da je curkoma tekel z njega pot. Kadar se je vsedai med svojo družino, je z velikim veseljem zajemal žgance iz prstene sklede. Svoj klobuk z orlovim peresom, s katerim je nekdaj zahajal na županijske skupščine, je postavil v koruzo za strašilo vrabcem. Vkljub temu, da je bil velik domoljub, je malo čital V novinah je poiskal kvečemu žitne cene, drugače je čital samo razpravo o špargeljnih, svilenih bubah, o modrem krompirju in rudeči koruzi. Edino velik spomin svoje klasične preteklosti je nosil vedno v žepu, Virgilove pastirske pesmi: »Bu-kolika«. Njegova strast je bila znana po vseh dvorih v Zagorju in cel svet ga je imenoval »zagorski Cincinatus«. Na patrijarhalne gospodarske običaje je pazil kot na deset zapovedi. Kadar so rezali zelje, je morala speči gospa Lackovička delavcem gos, kadar so vozili gnoj, speči potico, o vseh svetih je dobil vsak pastirček pečeno pišče, pogačico in čuta-rico vina. (Dalje sledi.) Pisma Komarovega Mihaleka s Hüde liikje. VI. Liibi gospodi tan pr narodnen listi! Lepo Vas prosin, nesmite hiidi biti, ka Van že tak dngo nesen nič pisa. S srca rat bi Van že davno gi kaj značebreka pa znapisa, ka bi se lidje pa malo režali, pa vete pr najtibojši voli nesen moga, dà sen bija strašno betežen — kolero sen meja. Nič se ne strašte, sa se totega pisma ne drži kolera! (Če bi se pisma prjela te bi jas fsakši den Vrstofšeki pa Korošci pet pisen pisa, ka bi jih ja bole gvišno vraer vzeja). Zdaj pa sen že zdraf. Pa vete ge sen se kolere znaleza ? To etan me je moglo ueke zmotiti, ka ser ša k Vekoj nedli na tisti zvezariki shot gi so gospodi dohtari Ploji zrekli nezavüjpnco. Tičas ke sta Korošec pa Meško gučsla še je fse bilo dobro kak pa je ti stari liberalec pa zavolo dijet spo-korjeni grešnik Vrstofšek gor stana, pa začeja neke ot kmečke zveze pa ot vere gučati, te pa ìi političnega sVeta. Državni zbor bo sklican na 22. ali 23. t. m. Bosanski deželni zbor ie 7. t. m. začel zopet z zasedanjem. Za predsednika je imenoval cesar na mesto prejšnjega, ki je umrl, mohamedanskega poslanca dr. Safveta bega Bašagiča. Dež. zbor bo razpravljal proračun za 1. 1911. V avstrijskih delegacijah je 8. t. m. govoril tudi general slovenskih klerikalcev dr. ŠusterŠič. Klerikalni listi so naznanjali, kako bo mož ostro nastopil proti vladi. Pa so nas varali. Šusteršič je vse lepo pohvalil, zvezo Avstrije z Nemčijo, našo zunanjo politiko, tudi izmetavanje stomiljonov kron za nove ladje in kanone je odobraval. Lep ljudski zastopnik! Iz Španskega se je koncem minulega tedna poročalo o revolucijonarnem gibanju. Vendar se je izkazalo, da je prebivalstvo povsod mirno in da o kaki vstaji ni govora. Puraz nemških klerikalcev na Dunaju. Na Dunaju se je vršila minoli četrtek ožja volitev za Lu-egerjev deželnozborski poslanski mandat med krščanskim socijalcem Preyerjem in soc. demokratom Schuhmmeierjem. Izvoljen je bil socijalni demokrat, ki je tako postal Luegerjev dedič v nižjeav-strijskem deželnem zboru. Gotovo huda blamaža za brate naših klerikalcev. BeležKe. a Proti zvišanju tarifov na Južni železnici se vrši v redutni dvorani v Gradcu dne 13. nov. ob 10. uri dop. veliko protestno zborovanje. Zborovanja se udeležita tudi naša poslanca dr. Kukovec in Roblek. Kolera je postrašila slednjič ve.idar tudi naše politične oblasti. Izdale so za županstva obširne instrukcije za slučaj, da bi se v njihovih občinah pojavila kolera, in splošna navodila za povzdigo higijene na deželi. Iz statističnega dežel, štajerskega urada. Iz ravnokar izišlega 23. zvezka dež. statističnega urada („Doneski k zgodovini obč. gospodarstva") posnemamo sledeče številke: Lota 1907 je imel Gradec 138 030 prebivalcev; prejemkov 10,975.355 kron, izdatkov 9,511.190 kron. Maribor 24.601 prebivalca, prejemkov 1,605.497 kron, izdatkov 1,559.545 K. Ptuj 4223 prebivalcev, prejemkov 830.205 K, izdatkov 823.786 K. Celje 6713 prebivalcev, prejemkov 353.557 K, izdatkov 336.144 K. Razven tega še omenimo 3 občine z več kot 10.000 prebivalci: Ljubno 10.200 prebivalcev, prejemkov 516.719 K, izdatkov 464.143 K. Dona-vice (največje industrijsko podjetje) 13.137 prebivalcev, prejemkov 320.312 K. izdatkov 165.480 K. Trbovlje 10.843 prebivalcev, prejemkov 92.444 K. izdatkov 83.514 K. Ptujski in laški okrajni zastop razpuščena. Sinoči smo prejeli iz Dunaja sledeče važno obvestilo: Upravno sodišče je vsled pritožbe Slovencev razveljavilo volitve v ptujski in laški okrajni zastop. Glede volitev v laški okrajni zastop se je postavilo upravno sodišče na stališče, da se ne morejo volitve izvršiti brez v redu konstituirane volilne komisije; pri volitvah zastopnikov iz kmečkih občin sta došla namreč samo dva volilca, ki sta pa brez redne komisije.volila 8 članov iz te kurije. Že zadnjič so bili nemškutarji glede tega okr. zastopa V hudi nevarnosti; čas je, da se jih bo vendar enkrat spravilo s sedla. Za volitve v ptujski okrajni zastop pa bode treba ponovnega dela glede veleposestva. Upamo, da se ga lotijo energično vsi vodilni slov. možje v okraju brez razlike strank! Razveljavljen je obojih volitev je pokazalo, da naši renegatje vendar ne smejo in ne morejo tirati v svojem sramotnem boju za nemštvo krivice do skrajnosti; možem, ki so dosegli ta uspeh, gre najprisrčnejša zahvala! v Kako naj se obhaja slovenska botri nj ai Vladica Sancin Drejčeva je bila nedavno krščena in na njenih batrinjah je dobila škedenjska podružnica CM na predlog vrle roiioljubke Jožics Sancin-Drejčeve 10 kron v dar. Jožica gotovo poskrbi, da bo tudi Vladica, ko odraste, ljubila svoj slovenski narod. v Koliko je sedaj otrok v zavodih CMDI Konec lanskega šolskega leta jih je bilo 2691, sedaj je njihovo število prekoračilo tri tisoč. — Razdele se takole; A. Vrtci: Celje 33 (11 dečkov + 22 deklic), Gaberje 65 (29 -f- 36). Hrastnik I. 40 (18 + 22), Hrastnik II. 61 (28 + 33), Jesenice 44 (23 -j- 21), Maribor 61 (31 + 30), Ormož 27 (17 -f 10), Pevma 38 (21 +17), Rocol 52 (22 + 30), Rojan 91 (41 + 50), Sava I. 57 (22 -j- 35), Sava II. 53 (28 + 25), Sv. Ivan poleg Trsta 95 (41 +54), Skedenj 192 (78 + 84), Venleica 86 (47 + 39), Tržič 75 (40 + 35), Krmin 22 (8 + 14), Devin 20 (9 +11), Podgora I. 55 (22 + 33), Podgora II. 30 (16 + 14), skupaj 1167. B. Šole: •Krmin 66 (36 + 30), Maribor 52, Muta 86 (48 + 38), Trst deška 640, Trst dekliška I. 510, Trst dekliška II. 284, Št Rupert poleg Velikovca 214 (79 + 135); poslednje šole število je vzeto iz minulega šo.lskega leta, ker se novo še ni pričelo — skupaj 1852. Vseh CM otrok je 3019. Na to visoko število je ponosna družba sv. C. in M., a hkratn je to število glasen opominjevalec k čim vztrajnejši iu obilnejši požrtvovalnosti. v Zvišanje tovornih tarifov pri Južni žel. Dunajski listi poročajo, da bode dovolila vlada J. železnici samo za letošnje leto veljavno zvišanje tovornih tarifov do I. 1917 in sicer pod pogojem, da Južna železnica ne bode pobirala zvišane to-vornine pri nekaterih predmetih, katere določi vlada. To je izvanredno važna zadeva, ki sega glcboko •/ gospodarske interese dežel, katere so tako zelo navezane na Južno železnico kakor baš slovenske. Zato pričakujemo, da se naši poslanci v tem vprašanju odločno zganejo in sicer takoj ob otvoritvi drž. zbora če ne že popreje. Tu mora pasti vsaki strankarski obzir! Štetje živine. Vsled ministerijalne odredbe z 20. avgusta t. 1. se določa, da se ima obenem z letošnjim občnim ljudskim štetjem vršiti tudi štetje živine v stanju 31. decembra 1910. Poljedelsko mi-nisterstvo polaga z odlokom z dne 8. okt. 1910. št. 39.532 posebno važnost na temeljito in skrbno izvedbo štetja živine, ker se smatra temeljito poznanje živinskega stanja za prvi in neizogibno potrebni predpogoj, da se pravilno in namenu primerno rešujčjo vprašanja tičoča se povzdige živinoreje, uporabe živine, oskrbe mesa za večja kon-zumna središča itd. Političnim oblastvom se naroča ljudstvo poučiti, da daje pravilne in popolne podatke glede stanja živine v prvi vrsti v lastnem j interesu posestnikov in da nikakor ne bodo ime* I ti podatki — kakor se navadno žalibog vedno Misli — zvišanje davka za posledice. v Razpis učiteljskih mest. Razpisana so: na enorazredni ljudski šoli v Plešivcn 2. plačilni razred, mesto učitelja in šolskega vodja; na triraz-redni povečani ljudski šoli v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu, 3. plač. razred, mesto defini-tivnega ali provizoričnega učitelja; na petrazredni ljudski šoli pri sv. Duhu—Loče, 2. plač: razred mesto definitivnega učitelja;na petrazredni ljudski šoli v Kamnici pri Mariboru, 2. plač. razred, mesto definitivne učiteljice; na petrazredni šoli v Ja-renini, 3. plač. razred, mesto definitivnega näd-učitelja. Prošnje za göri razpisana mesta so vložiti do 31. novembra pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Ctl]5ti eKraj. ; Martinov večer »Slov. del. podp. društva,v Celju« je v nedeljo 13. t. m. ob 7. uri zvečer v Skalni kleti. Na sporedu so nove pevske in täm-buraške točke kot koncertni del, v katerem bo gotovo posebno ugajal krasni bariton-solospev »Dva vojaka« (po Heinejevem »Die zwei Grenadier«), ter licitacija Martinove gosi in druga zabava kot zabavni del. Upamo, da se bo nabralo lepo število 'občinstva pri prireditvi. Vstopnina je samo 30 vin. za osebo. v Odhodnico g. Al. Terčeka priredijo Zvezna podjetja v soboto 12. t. m. ob 8. uri zvečer v Skalni kleti. t Jakob Zdolšek-Suc. V Okrogu pri Ponikvi ob j. ž. je 8. t. m. ob 8. uri zvečer nanagloma umrl vsled nesrečnega padca tamošnji ugledni veleposestnik g. Jakob Zdolšek v 61. letu starosti. Mož, vedno zaveden narodnjak, oče tukajšnjega odvetniškega kandidata g. dr. Jožefa Zdolška, je bil dolgo vrsto iet občinski odbornik na Ponikvi, član okrajnega odbora in okrajnega šolskega sveta šmarskega itd., splošno spoštovan in priljubljen. Pogreb bo jutri ob 1/z9. uri dopoldne. Njegovi rodbini naše najgloblje sožalje! v Iz Celja. V soboto ob 8. uri zvečer je umrl upokojeni profesor veronauka na državni gimnaziji v Celju, ckr. šolski svetnik in duhovni svetovalec Ivan Krušič, star 77 let. Pokojnik je bil med ustanovitelji celjske Čitalnice in je bil ves čas svojega delovanja na gimnaziji dober prijatelj mladine. Osobito se je zanimal za slov. stenografijo ter je isto tudi dolgo vrsto let podučeval. Pogreb Ivana Krušiča se je vršil v torek dopoldne na najslovesnejši našin. Iz hiše žalosti v Šolski ulici se je prepeljalo truplo v farno cerkev, kjer je bilo slovesno cerkveno opravilo. V lepi pridigi je slavil opat zasluge umrlega zlatomašnika in profesorja I. Krušiča. Od farne cerkve je pa šel sprevod na okoliško pokopališče. Vodil ga je opat Ogradi s 36 duhovniki iz domače in sosednih dekanij. Udeležili so se ga poleg sorodnikov zastopniki vseh celjskih oblasti, veliko število članov celjske »Čitalnice« z njenim predsednikom g. dr. Jos. Sernecem na čelu, oba notarja, skoro je meja vrag mlade! Naednok me je začelo met jegovin gučon šipati pa gristi tak ka sen si taki misla ka man kolero. Lidje so me lepo troštali pa mi pravli ka se mi je ot Vrstofšekovega čen-čaja samo želodec obrna, jas pa sen si le ne da nič dopovedati, da sen fčasi za gvišno veda ka man kolero. Meško je še bija tak dober ka mi je posoda svoje jiinčeke te pa so me zàpelali domu. Duma sen se doj vlega, stara mi je na naglen tucant krapcof spekla, jas sen jih poja te pa sen čaka ka bo! Po dohtara nesen hteja poslati, da sen si misla, ka bi še mi ti vragovje gi kaj notri dali ka bi še nazadjo hin bija. Misla sen si ka de kolera že sama vedla ka Komarovega Mihaleka nesmi soboj vzeti, vači bi klerikalci preveč fajn živleje meli če jih nebi niše več v narodnen listi štrigla. To pa sen ali fseglih mojoj staroj moga obllipti, če mo zdraf grata, ka mo ša k svetoj Trojici na božjo pot. No bogi hvala, f pekli še neso meli placa zame, da majo zaj ti prvi prazen plač f ten veken kotli za dohtara Korošca pr-pravleni, te pa sen zdraf grata. No tnoš beseda človik tüdi more biti, te pa sen se enega lepega dne napota pomalen gor na Goričko k svetoj Trojici na božjo pot. Kak sen ta priša pa hteja iti k spovidi te pa so mi rekli ka nega nibenega mešnika duma, ka so šli fsi f sosidno faro gi ophaja najtivekši politik celega sveta ,obiieom ka je 25 let ožejeni. Stenderà sen sen pa ta, pa gor pa doj keri kral ali cesar bi gi bija ka bi meja f sosidnoj fari ot sv. Trojice svoj grat, pa se le nesen moga na nibenega spotiti. Te pa sen le ša mežnara pitat, ka je to za ena kapun-citeta, ki ma gnes jobilejom. Mežnar pa mi je reka ka je to poslanec Roškar, te pa še mi je reka, ka je Roškar v zahvalo zato ka si je pret 25 leti ti teški kriš na rame naloža, zaj kapelo spova kero tüdi gnes žegnavlejo. Te pa sen si misla: Popi do itaki gnes celo noč pr Roškari žrli, zake bi jih te tü čaka. Gren rajši še jas k Roškari, tan de še se mi dobro godilo. Sa se po-znama še s tistih cajtov, gda sva fküper na Nemšken služila. Pr takšen staren znanci še de se že neke za Mihaleka tüdi najšlo, sen si misla, pa hajt k svetemi Jürji na Roškarof dum, Kda sen ta prkotrlina, sen ravno kcoj priša, ka sen vida, kak so eno kočijo z jünci z blata vlačli. Polek kočije pa sta stala fsa blatna dohtara pa poslanca Korošec pa Benkovič pa klela Roškara ka jih je f toto blato scaheka. Te gda še sen jas san f tisto blato zagaza pa en šolen iska gi sen ga v blati zgüba te še sen le vida ka je Roškar ravno tak nareda kak Lempržani ki so si hišo postavli, na okna pa vrata pa pozabili. Gda je tisto žegnaje minolo te pa smo šli f hišo pa žrli tak ka so nekiu skazé tekle. G la sen se zna ja pa gda so te vekše govorance minole, te pa sen se ša malo lüftat, pa sen ravno kcoj priša gi sta za enin vog on stala Korošec pa Benkovič pa si preci glasno neke razlagala. Radoveden sen grata, kaj mata toti dva za ene guče pa sen ša potihen bliže pa ču;a kak je Korošec Benkoviči prava, kak je to hü lo, če je človik ot totih prekletih kmetof tak odvisen kak on kak poslanec kmečke zveze. Rnzlaga je Benkoviči kak on tot,in kmeton v žepi lue kaže f ksiht pa more ž jirai prjazen biti. Benkovič pa je jafka kak je to britko ka se more on kak vü" Prot5na> glavobola, zobobola? Ali ste si po prepihu, prehlajenju 11 H / n r J ? / kaj nakopali? Poizkusite z bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčujočim Fellerjevim J I Uli I U ■ flu5(iom z znamko ,Elsafluid£. To ni samo reklama. Tucat za poskušnjo 5 kron poštnine prosto. Izdelovalec samo lekarnar Feiler v Stubici, Elzin trg št. 264, Hrvaško. Odlikovanje. Gospod Janez Paulšek, nadučitelj v Račah, je dobil pri čebelarski razstavi na Dunaju za svoj predmet, ki je pravcat unikum spretnega čebelarja, najvišjo odliko — izredno veliko zlato svetinjo. Vrlemu rojaku častitamo! v Umrl je 2. nov. v Peklu pri Poljčanah žnpan in gostilničar Kari Mahorič, star 50 let. Požar v Bohovi pri Mariboru — težavna rešitev dveh oseb. V nedeljo zvečer je nastal požar v velikem gospodarskem poslopju posestnika Janeza Lebeja v Bohovi pri Mariboru. Ogenj so zapazili ob četrt na devet gostje v nasprotni gostilni Jakoba Grašiča, ki so takoj planili na prosto in sklicali gospodarja in druge vaščane. Gospodar sam ni sluti! ničesar o nesreči, k ga je pravkar zadela. — Ljudje so pomagali, kolikor se je dalo; vsakdo je mislil najprvo na rešitev živine. V tej zmešnjavi so popolnoma pozabili, da se nahajata v živinskih hlevih tudi 2 mlada hlapca, ki sta se šele vzbudila, ko je bilo že vse okolinokoli v plamenu. Začela sta vpiti in klicati na pomoč, a nikdo jima ni mogel pomagati, ker je bilo že vse v ognju. V kratkem so došle pož. brambe iz Hoč, Raz v a ni, Radvanj in Po-berža. Slednijč se je šele po velikem trudu posrečilo izvleči oba hlapca polmrtva iz Oj'nja. Oba rešenca, lóletni Ivan Pippenbacher in 211etni Anton Schober, se počutita že boljše. Pripovedujeta, da že skoro nista mogla več dihati in da nič ne vesta, kako sta prišla iz ognja. v čudna nevihta je razsajala v sredo 2. novembra v Slovenski Bistrici. Med 3. in 4. uro zjutraj je nastal strašanski vihar. V grajskem vrtu je bil izruvan 100 letni topol ter je padel na mlin I. Vidmarja, razdejal večji del strehe in povzročil veliko škodo. Ob 7. uri zjutraj je bilo najlepše vreme, solnce je sijalo, ob 10. uri je začelo deževati, ob 12. je razsajal spet vihar, ob 1. uri je bliskalo in grmelo, ob dveh je klestila toča dalje časa, potem je začelo deževati in ob šestih zvečer je spet bliskalo in gromelo, nakar je nastal mraz kakor ob Božiču. ptujski Okraj. * Iz Rogaške Slatine. (Knez o'-škofijske mu ordinarijatu lavantinskemn). Pred nekaj dnevi je ona Erna Drofenik, ki je pred kratkim s sodnijo opravek imela, po fari sv. Križ hodila in podpise pobirala za prošnjo na ordinarijat, naj bi ta kaplana Šeška nazaj k sv. Križu dal. Polovica podpisov — kolikor danes konstatiramo — so falzifikati, ker so imena posestnikov sestre, dekle, žene ali otroci podpisovali, tudi je Ema Drofenik posestnike nalagala, da je prošnja za odpravo kaplana g. Cerjaka. V istini je prošnja zato, da bi se naš kaplan g. Penič prestavil in z Šeškom, ki je sedaj kaplan v Hočah, nadomestil. Mi, ki so nas tuje roke podpisale, dosedaj nas ja devet — prekličemo naše podpise — (o stvari se bomo pri sodaiji dogovorili!) izrekamo, da smo s sedanjimi gg. kaplani sosebno a g. Peničem popolnoma zadovoljni in mu mi posestniki v fari sv. Križ popolnoma zaupamo. Sv. Miklavž pri Ormožu. Po poldrngoletnem hudem boju, v katerem so si stali nasproti veli-čanski občinski odbor s slaboznanim Štuhecom, svetinjskim Bratušekom in celo baje lahonskim Meškom v rezervi na eni, in gg. Lovro Petovar in Joško Rajh na drugi strani, se je slednjima posrečilo zadobiti pri Jeruzalemu gostilno s popolno koncesijo. — Smo nasprotniki vsakih krčem, ako so odveč, toda tukaj je bila resnično potreba. Iz Žerovinc pri Ormožu. (Ogenj.) Dne 7. t. m. ob 4. uri popoldne je začelo goreti v Zerovincih pri Zemljiču, po domače Jeraču. Ker je južni veter vlekel, je zgorel tudi strešni stol sosedne, Slavinčeve hiše. Požarni brambi ivanjkovski, ki je dohitela v najkrajšem času z dvema brizgalnama in 28 tirni brambovci na lice mesta, se je posrečilo rešiti pri enem posestvu hišo in svinjske hleve, pri drugi pa Skedenj in hleve. Obvarovalo se je tudi sosedno Novakovo poslopje in ob cesti stoječa stara kovačija. Zažgali so otroci. Iz Središča. Minolo soboto je vozil patentirani izvošček z Sv. Bolfenka skozi naš trg črnooble-čenega gospoda, spoznal sem ga — bil je Hohnjec iz Maribora. Hitro mi je prišlo v glavo — gospod se peljajo pokorit trdovratne, kmečkozveznolene Bolfenčane. V nedeljo jutro pa je stopil mesto našega vzornega in miroljubnega g. župnika naš dve leti stari kaplan na prižnico, kjer je počel po malem in med rožicami zafrkavati. Dosti še povedati ne zna, ker mu še »piskovjč« rase, pa g. Hohnjec bodo ga že naučili, da bo zbrihtan politik in veren oznanjevalec nesloge, nemira in sovraštva — prav po nauku Kristusovem? Da je to resnica, sem po maši videl, ko je kaplan brzih nog, da so mu škri-ci suknje nazaj frčali, hitel k Sv. Bolfanku na lekcijo, da se nauči, kako se verni kmečkozvezarji delajo in Marijine družbe v sovraštvu nasproti ljudem, kateri v njih rog ne trobijo, utrjujejo. Bo že resnica — ker tako hoče Korošec. Iz Žetai. Kako naši klerikalci lažejo, spričuje naslednja stvar: Predzadnjo nedeljo, ko so imeli naš gospodek Kranjc ustanovni občni zbor novega obrekovalnega, pardon izobraževalnega in — »strogo katoliškega« društva, kjer se bo naša mladina odslej pokvarjala, so prisostvovali tudi nekateri drugi gospodi z nasprotne strani. Dotičniki so se popolnoma mirno držali, a kljub temu so jih oče z luftbalonom in naš klerikalček Gašpar, na čelu jim gospod kaplan, grdo napadli ter lagali v »Slov. Gosp.«, da so dotičniki nemir delali. Kleri-kalčki! Le glejte, da ne bodete vi večjega nemira delali! Posebno g. kaplan ima dokaj masla na glavi; naj pazi, ter naj ne ščuje ljudi, sicer bo skupil. Na srce pa polagam našemu »kmetijskemu bralnemu društvu«, naj se sedaj v zimskem času zopet začne bolj gibati. Kakšna igra bi bila primerna. — Zetalski kmet. Nova Ciril-Metodova podružnica na Štajerskem. Na Polenšaku v Slov. Goricah se je ustanovila v nedeljo 30 oktobra za kraje Polenšak, Št. Lovrenc in Sv. Tomaž podružnica naše šolske družbe. Ob velikanski udeležbi domačinov in sosedov je govoril g. pot. učitelj Ciril-Metodove družbe Ivan Prekoršek o pomenu in nalogah naše narodne obrambe. Želimo mladi podružnici, ki šteje že koj ob ustanovitvi 40 članov, mnogo uspeha! — Krepko naprej v izpopolnjenje velike narod, organizacije! V Rogoznici poleg Ptuja je govoril na občnem zboru kmetijskega in bralnega društva v nedeljo dne 23. vinotoka g. potovalni učitelj Ivan Prekoršek o pomenu narodne izobrazbe v šoli in v narodnih organizacijah. Zborovanje je bilo velikansko obiskano. Navzoči so z zanimanjem sledili poljudnim izvajanjem g. govornika. Videlo se je, da je narodna Rogoznica res ona trdna, z jrava predstraža pred Ptujem, ki je še čista in neokužena od »ptujske nemške kulture«. Izražala se je splošna želja, da bi se poučna predavanja in razgovori redno uveli v zimskem času. Upamo, da se najdejo možje, ki pojdejo društvu na roko. Slovenski Ptuj potrebuje trdne zaslombe v slovenski okolici, dolžan pa je tej svoji okolici še mnogo dela! Okoličan. Samomor iz žalosti rad! maternega obnašanja. Iz Ptuja se poroča: Vdova in mati 8 otrok Marija Janžekovič v Slomih na Ptujskem polju je imela že dalj časa int mno razmerje z nekim mladim fantom iz dotične občine. Njen najstarejši sin, 20 letni Franc Janžekovič se je trudil mater, ki je strogo klerikalna, spraviti spet na pravo pot in je žugal ustreliti njenega ljubimca, a vse zaman. Franc Janžekovič si je vzel stvar tako k srcu, da ni ustrelil ljubimca matere, ampak samega sebe. Bil je takoj mrtev. vrstnik „EVeze sloVensk« napredne mladine", Tovarišem in tovarišicam v Kapelah! Z radostnim srcem opazujem gibanje mladih moči za razvoj naše ZSNM proti pritisku klerikalizma. Ob priliki shoda mladine v Št. Jurju ob j. ž. sem imel priliko opazovati, s kolikim navdušenjem in odobravanjem so se sprejeli govori raznih govornikov. Prepričan sem tudi, da so njih besede padle na rodovitna tla. Spomnil sem se ob tej priliki našega lanskega mladinskega shoda v Kapelah in ustanovitve tamošnjega pododbora, katerega predsednik sem. Usoda in hrepenenje po izobrazbi me je gnalo v svet in ločilo od domačega kraja. Pridobiti sem si hotel še več znanja za moč v borbi za napredno misel. Vedno iščem v tebi, dragi »Narodni List«, poročila iz svojega domačega kraja, kako se kaj tam naša mladina giblje, a žal ne najdem ničesar. Dragi tovariši in drage tovarišice, sedaj je prišel čas počitka od poljskega dela, sedaj se naj začne zopet naše delo. Pripravljajte se na shod, kateri se bo v kratkem vršil v Vašem okraju, pridobivajte člane za našo organizacijo. Obrnil sem se na glavni odbor ZSNM v Celju s prošnjo, naj kmalu ukrene glede shoda pri nas, in upam gotovo, da bo to tudi storil. Vsak začetek je težaven, tembolj začetek pravega kulturnega dela med na- Št. 123. šo mladino vsled zagrizenosti nazadnjaštva. A trdno se nadejam najboljših uspehov, in Vam kličem, tovariši in tovarišice, krepko na delo za boljšo bodočnost. Vaš tovariš Ivan Blaževič. Gospodarski paberki. Na kaj mora čebelar pri prezimljenju posebno paziti? Najprej naj pogleda, če je vsako posamezno »ljudstvo« dovolj krepko, da prezimi samostojno. Ako katero ni, ga treba združiti s kakim- drugim srednjim ali slabim: temeljno načelo v čebelarstvu mora biti: nikdar prezirati slabih »ljudstev«. Takim manjka prvič že lastne vročine, ki jo že sama ob sebi potrebujejo, ki jim je pa v hudih zimah še tem bolj potrebna. V drugi vrsti pa mora čebelar gledati na močne, zdrave kraljice. Da to določi, v to mu dobro služi tako zvano špekula-tivno krmljenje v jeseni. Ako je kraljica še pokazala pravilno nagnenje za ploditev, ima potrebne lastnosti in je za prezimljenje sposobna; če pa ne, jo treba odstraniti in nadomestiti z drugo. Priprava drevesne jame. Jama se mora napraviti vsaj 14 drii prej, nego se drevo vsadi. Kjer je zemlja težka, naj se napravi jama že jeseni, a pusti čez zimo odprta, in se drevo vsadi spomladi. Zemlja postane vsled vremenskih vplivov rahla in porozna (luknjičava). Globoka naj bo jama 50 do 60 cm, široka 1 in pol met. in več. Oblika je lahko različna. Vseeno je, če je rob okrogel ali štiri-oglat. Glavna stvar je pravilna velikost. Kjer je zemlja peščena, naj bodo robovi poševni, kjer je ilovica, navpični. Üaztte noVosti. Stric morilec — oproščen. V Varaždinu je stal pred sodiščem stari Janko Franjčec, ki je ustrelil svojega 11 let starega nečaka Slavka, ker ga je hotel vzeti od njega nazaj Slavkov oče Blaž. ki je grozil, da bo otroka pretepal in mučil ter je obljubil ljudem pet goldinarjev, ako mu otroka ubijejo. Ko je ustrelil Slavka, je Janko Franjčec tudi nase streljal, hotel se je ustreliti, a se ni dobro pogodil. Zagovornik je zavzel stališče, da je stric postal morilec radi prevelike ljubezni do svojega nečaka in Janko Franjčec je bil res oproščen. Podkupljiv porotnik. Iz Londona se poroča: Proces proti newyorškemu milijonarju Rosenhei-merju, ki je obtožen, da je ovozil in usmrtil s svojim avtomobilom neko deklico, se je nagloma prekinil; izkazalo se je namreč, da je eden porotnikov bil pripravljen proti plačilu 2000 mark glasovati za oprostitev Rosenheimerjevo. Porotnika so zaprii. Prejel je že večkrat podkupnino in tako tudi nekega igralca, ki je bil obtožen umora, odtegnil zasluženi kazni. Zaradi pomanjkanja prostora je moralo danes mnogo gradiva izostati. — Kar ne bo prestaro, še pride prihodnjič. @po%arjamo na novo vrsto valjanih „Pekatet" enako doma delanim za juho in prikuho. Vdobivajo se le v rumenih ovojih po 1/2 kg v najfinejših kakovostih z napisom in sliko: „Štiri rumenjaki ' „Osem rumenjakov". LoterijsKe številke. Trst, 5. novembra 1910: 57, 35, 37, 20, 41. Line, „ 42, 61, 45, 90, 40. Sprejmem takoj 254 2-2 2 učenca močna in poštenih starišev. FerdO Viher, sodar v Vojniku pri Celju. 605 3-1 Ponudbeni razpis. Za opravo novega šolskega poslopja v Žalcu se odda naprava pohištva za 3 razrede. 1 posvetovalnico in 1 pisarno za proračunjeno vsoto 2242 K. Dela se bodo oddala ali skupno ali pa po skupinah istovrstnega pohištva. Ponudbe se naj vložijo do 30. novembra 1.1. z 10% varščino vred od ponudbene vsote. Proračun je razpoložen v upogled pri podpisanem uradu. Pohištvo ima biti izgotovljeno do dne 1. avgusta 1911. leta. Krajni šolski svet V Žalcu, dne 3. novembra 1910. Načelnik: Josip Sirca. Listnica uredništva. Sv. Lovrenc v Slov. Gor.: Ta stvar vendar tirna prav nikakega političnega pomena! — Kaj ihiigo! Pozdrav! Častna izjava Podpisana Karol in Marija Sovinek, posestnika, stanujoča v Braslovčah, prekličeva vsa napram g. Janezu Robidi, posestniku v Braslovčah. izrečena očitanja kot neresnična in neutemeljena, obžaljujeva, da sva ga na njegovi časti žalila in se mu zahvaljujeva, da nama je odpustil in odstopil od obtožbe. CELJE, dne 27. vinotoka 1910. Karol in Marija Sovinek. 260 I Častna izjava Podpisani Martin Sovinek, prevžitkar v Braslovčah, obžaljujem, da sem gosp. Janeza Robido, posestnika v Braslovčah, na javnem prostoru, posebno pa dne 14. oktobra t. 1. v Briuovčevi gostilni na Vranskem brez povoda žalil, preklicem vse zanj žaljive trditve kot popolnoma neresnične in se mu zahvalim, da mi je odpustil in obtožbo umaknil, CELJE, dne 31. vinotoka 1910. sei i Martin Sovinek. Trgovski pomočnik izurjen v manufakturni in špecerijski stroki, želi premeniti službo. Vešč je slovenskega in no^oliko nemškega jezika. — Nastop z novim letom. — Naslov se izve pri upravništvu tega lista. 265 i Učenca za trgovino mešanega blaga z dobrimi spričevali, sprejme: los. Vrečko na Bizeljskem. ir Zahtevajte vzorce! -m Barhant, flanele, modno blago, —— opreme —— platno, damast, kanafas itd. same novosti, razpošilja franko izvozna tvrdka V. J. Haviiček in brat v Podčbradeh na Češkem. Razpošilja tudi franko po povzetju 1 zavoj 40 m raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v širokosti 1 do 8 metrov samo za 18 K. Ugodna prilika! Izredno cen! 249 15-3 V vseh vrat rf\ oro ^ZVEZNA TRGOVINA, * ČTlTe * 6 belih rjuh, zelo debele in zarobljene po 2 m 14 K po 2'/4 m 16 K, iz domaČega lanenega platna po 2 m 18 K, po 2 '/< m 20 K, razpošilja franko narodna veletrgovska htša R. Stermecki v Celju Ki i i H » i II Za izraze odkritosrčnega sočutja, ki so nam ga kazali prijatelji in znanci povodom prebridke izgube «ase ljubljene matere, oz. tašče in babice, gospe izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. V prvi vrsti se prav prisrčno zahvaljujemo veleč. gosp. Jožefu Ozmecu, župniku in deželnemu poslancu pri Sv. Lovrencu na Dr. p. za vodstvo pogreba veleč. gosp. Iv. Zadravcu, župniku pri Sv. Bolfenku, veleč, gospodoma Valentinu Cajnku in Mat. Prošteniku, katehetoma v Varaždinu ter središkemu kapelanu č. g. Antonu Kuharju za ljubeznjivo spremstvo nepozabne nam pokojnice k večnemu počitku. Zahvaljujemo se slav. kraj. šolskemu svetu v Središču iu njega načelniku b). gosp. Iv. Kočevarju za tolažilno sožalje in za udeležbo pri pogrebu, zahvaljujemo se za krasne cvetke in vence, ki so jih položili na krsto prijatelji in znanci, v prvi vrsti gospa Fil. Košarjeva pri Sv. Bolfenku in gdč. Krist. Bregantova, učiteljica v Konjicah; zahvaljujemo se cenj. učiteljstvu pri Sv. Bolfenku in na Humu ter v Središču, da so nam kazali v dnevih žalosti toli iskreno sočutje; zahvaljujemo se vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč k pogrebu ter tako izkazali pokojnici zadnjo čast, nam pa skušali olajšati bridkost, ki nam je trla dušo. Iskreno se zahvaljujemo tudi bi. gosp. dr. Jos. Spešiču za zdravniško pomoč ter gospema Galičevi in Vrablovi pri Sv. Bolfenku za ljubeznjivost, s katero sta tolažili v bolezni blago pokojnico. Vsakemu posebej in vsem skupaj iz srca hvaležno kličemo: Bog vam povrni stotero! V SREDIŠČU, dne 6. novembra 1910 Žalujoča obitelj nadučitelja A. Kosija. fs^jü" -iSM/: •: •-, s?" apra B jh Üä Hranilnica in posojilnica v Šmarju naznanja pretužno vest, da je izdihnil dne 8. t. m. njen sousta-novnik in ves čas njenega obstanka skozi 18 let član njenega načelstva gospod Jakob ZdolSek veleposestnik v Okrog« pri Ponikvi ob Južni želeji ri po kratki bolezni svojo plemenito dušo. Blagemu pokojniku, ki je ves čas življenja delal za napredek svo-ega naroda, bodi lalika domača zemlja! Načelstvo. Ne odlagajte z naročili na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. — Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko - proti franko vrnitvi. t« Iv. lax & Sin, Ljubljana 336 52-24 Dunajska cesta štev. Priporočata svolo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. o Edina slovenska kisla voda Tolstovrška slatina ;e po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grla, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča 550 8-5 namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896. leta in na higijeuični razstavi na Dunaju 1899. leta. Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolsiovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš dragi oče, stari oče, soprog, gospod veleposestnik v Okrogu, občinski odbornik na Ponikvi, član okr. odbora in okr. šolskega sveta v Šmarju itd. danes, 8. novembra 1910, ob 8. uri zvečer, v 61. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega rajnega se prenese v petek ob pol 9. uri dopoldne v sprevodu iz hiše žalosti v Okrogu v župno cerkev na Ponikvi, kjer bode ob 10. uri maša-zadušnica in potem sprevod na pokopališče. Okrog-Ponikva ob juž. žel., dne 8. novembra 1910. Rodbine : Zdolšek - Pinter. Zdolšek - Šuc. Zdolšek - Anderburg. Brez posebnih naznanil. ah val a. Vsem udeležifikom, ki so ob priliki smrti gospoda c. kr. šolskega svetnika Ivana Krušic vpok. profesorja veronauka v Celju izrazili svoje sočutje, izrekamo tem potoni najiskrenejšo zahvalo. Najsrčnejše se zahvaljujemo čč. duhovščini, ki se je v izredno obilnem številu udeležila mrtvaškega opravila in pogreba, zlasti gosp. opatu Francu Ogradi-ju za vodstvo istega. Srčno zahvalo izrekamo nadalje ravnateljstvu višje gimnazije v Celju in samostojnih gimnazijskih razredov za udeležbo profesorskega zbora z dijaštvom vred ter za krasen venec profesorskega osobja višje gimnazije. Hvala zastopnikom c. kr. okrajnega glavarstva in drugih uradov, slavnemu učiteljskemu zboru okoliške šole, vsem p. n. meščanom celjskim ter znancem od blizu in daleč. Srčno se zahvaljujemo občinskemu zastopu okolice celjske za podaritev krasnega venca, slavni celjski čitalnici, združenemu pevskemu zboru pod vodstvom g. Bervarja, čč. šolskim sestram itd. Žalujoči sorodniki. CELJE, dne 9. novembra 1910. i äKSSMNKf ? Postne hran. račnn št. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - telefon st. 48. --= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. ,LASTNI DOM' QO registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju z **< Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure as® dopoldne. © © © 54 pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na ranm © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © tA**"*"*****»***!*—****!«mmmmmmim POZOF sodjerejci! Redka prilika! Ugodni čas! 200.000 vsakovrstnih dreves, kakor: hruške, jabolke, črešnje, slive, orehe, kostanj itd. ima zaradi opustitve sadjarstva naprodaj Iran Gerjovié, postaja in pošta Dobova, kolodvor Brežice ob Savi. 607 2-1 Samo še 19 gramofonov novih Jn izvrstnih, komad [po 15 K in po 20 K oddamo od danes naprej proti takojšnjemu plačilu. Istotam 1000 igel samo K 1'60 in nove velike dvostranske plošče po K 2'50. Zinauer & Co., S*ì£ T Ostanki parhasti za ženske obleke po 20 m. trpežni 10 K, zelo močni 12 K, posebno fini 14 K; platna po 20 m, močnega 8 K, zelo trpežnega 9 K, posebno močnega 11 K, razpošilja na» rodna veletrgovska Hiša R. Stermecki v Celju VMM Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, palj enega 2 K. boljšega 2 K 40 h ; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg m velefinega, snežnobelega, pulje-6 K 40 h ; 8 K; 1 kg pnha. sivega 6 K ; 7 K ; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pnb 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje lz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, givim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol pnh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. - Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13"—, 14 70, 1780 in 21"—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4 50, 5'20, 5'70; podpernica iz mofnega rižastega gradina. Razpošiljanje pe povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-14 S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko. ggasga&iMnM^^ Basgggsiiiio^ Ha debelo I Na dpobnol Priporoča se edina narodna trgovina galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač Celje Priča & Kramar Celje Graška in Krožna ulica. 511 35-19 Rafael Salmič trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu11 v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. Vinko lukovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju - prevzame vsakovrstna ===== stavbena ziasti tesarska dela. 61 50-42