let čebelarske ^odruži; 12 VERSKI (MUR LETO 1873 - ZAČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM tmm St. 12 1. DECEMBER 2006 glasilo čebelarskih organizacij Slovenije i 7.. • • Franc Šivic: Kakšna bo v prihodnje pri nas čebelja paša? 321 Franc Šivic: How Will Bee Pasture Look in Future? ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA Boris Seratin: Čebelarjeva opravila v AŽ-panju v decembru Milan Starovasnik: Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v decembru Zoran Šipek: Veterinarski nasveti za december PRODAJA ČEBELJIH PRIDELKOV Silvo Posl: Trženje — izziv in težave čebelarjev (Nadaljevanje iz prejšnje Številke) IZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Vera Dolinar: Prvi koraki so vedno težavni VZREJA MATIC Norberi Jedlovčnik: Obisk mariborskih čebelarjev pri čeških vzrejevalcih matic POTOPIS Peter Kozmus: Čebelarjenje v Indiji Franc Šivic: Na obisku pri nas so bili finski čebelarji MEDOVITE RASTLINE Roben Brus: Javorji — Ostrolistni javor Trajče Nikoloski: Bršljan (Hedera helix) BOLEZNI ČEBEL Lado Šušteršič: Kako smo lansko jesen zdravili čebele z oksalno kislino? NOVICE Navodilo nemškim čebelarjem za pripravo razstopinc oksalne kisline za zatiranje varoj s kapanjem po čebelah IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Lidija Matavi: Sedmo ocenjevanje medu v Pomurju Trajče Nikoloski: Šestdeset let čebelarske tradicije na vrtnarski šoli Celje Tone Pogačnik: Izobraževanje metliških čebelarjev Alojz Kavčič: Izlet čebelarjev ČD Litija v Slovenske gorice in Prlekijo Ob 60. obletnici ustanovitve Čebelarskega društva Poljčane Janez Mihelič: Sklepi desete redne seje upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije Letni program usposabljanja čebelarjev v letu 2(1)7 OBVESTILA V SPOMIN MALI OGLASI BEEKEEPER’S MONTHLY WORK 322 Boris Seratin: Beekeeper’s Work in AZ-Beehives in December Milan Starovasnik: The Beekeeper's Work in Barred-up Beehives in 322 December 324 Zoran Šipek: Veterinary’s Advice for December HONEY PRODUCTS SALE Silvo Posl: Marketing- Beekeepers' Challenge and Trouble (Continuation from 325 Previous Issue) OUR BEEKEEPERS’ EXPERIENCES 326 Vera Dolinar: The First Steps are Always Difficult QUEEN BEE BREEDING Norbert Jedlovčnik: Visit of Beekeepers from Maribor at Queen Bee Breeders 327 in Bohemia TRAVELLER’S JOURNALS 329 Peter Kozmus: Beekeeping in India 331 Franc Šivic: Visit of the Finnish Beekeepers HONEY PLANTS 332 Robert Brus: Maple Trees - Norway Maple 334 IVY (Hedera helix) BEE DISEASES Lado Šušteršič: How Bees Were Treated with 335 Oxalic Acid? NEWS Preparation Instructions for Oxalic Acid Dihydrate for Varroa Protection by 336 Dripping on Bees, meant for the German Beekeepers FROM ASSOCIATION LIFE 337 Lidija Matavi Seventh Honey Evaluation in Pomurje Trajče Nikoloski: Sixty Years Beekeeping Tradition on Horticultural School 337 in Celje 340 Tone Pogačnik: Courses for Beekeepers in Metlika Alojz Kavčič: BA Litija Excursion to Slovenske gorice 340 and Prlekija 341 60th Foundation Anniversary of Beekeeping Association Poljčane Janez Mihelič: Tenth Regular Managing Committee Resolution 342 of BAS 344 Annual Beekeepers' Training Programme for 2007 348 350 351 NEWS IN MEMORY OF SMALL ADS Slika na naslovni strani: Domžalski čebelarji smo letos proslavili 80-letnico ustanovitve priv čebelarske podružnice v Domžalah. Njem naslednica je Čebelarski družim Domžale, kateri predsednik je napreden čebelar g. Marjan Košak iz Domžal (tretji z desne). Srečanje je bilo na vzorno urejenem čebelnjaku predsednika Matjana Košaka v okolici Domžal. (Foto: M. Mihelič) Kakšna bo v prihodnje pri nas čebelja paša? Franc Sivic Zaradi pojava lubadarja ponekod množično izumirajo smreke, zato se nam zastavlja vprašanje, ali to pomeni, da je v Sloveniji ogrožena smrekova paša. Smreka je zlasti v osrednjih, hribovskih delih Slovenije najpomembnejša rastlina, na kateri čebele nabirajo medičino. V nekaterih nižinskih legah se prvo medenje, ki ga povzroča veliki kapar, pojavi že konec aprila, glavna paša pa je posledica pojava malega kaparja julija. To medenje je pogosto povezano še z izločanjem mane na majskih poganjkih, na katerih se razvijejo večje ali manjše kolonije rdečerjave smrekove ušice. V prihodnje lahko pričakujemo, da bo smreka še odmirala, predvsem na tistih legah, ki niso njen naravni areal in na katerih je bila prvotno umetno zasajena, zato bi bilo smiselno razmišljati, katera je tista drevesna vrsta, ki bi jo lahko vsaj delno nadomestila in ki bi bila zanimiva tako za gozdarje kot za čebelarje. Akacija ali robinija? Akacijo ali robinijo najdemo v strnjenih sestojih ali v manjših skupinah ob poteh in na robovih kmetijskih površin. Ponekod dobro medi, na primer v Prekmurju, na Primorskem, v Slovenskih goricah in ob Sotli, drugod slabše. Zato bi bilo dobro najprej preveriti, kako je z vitalnostjo te rastline, in ali tam, kjer bi jo sadili, sploh medi. V svojem nasadu medovitih rastlin v Šempasu imam dve madžarski selekciji, in sicer Rozsaszin AC in Jaszkiseri. Prva je bila selekcionirana prav za čebelarstvo, tako da cveti približno deset dni pozneje kot običajne domače robinije in tudi intenzivneje medi, žal pa ima precej krivenčasta debla, draga pa je namenjena za proizvodnjo lesa, saj so njena debla ravna, vendar po mojih opažanjih njeno medenje po intenzivnosti in času ne zaostaja za medenjem običajne robinije na Primorskem. Vse pomembnejši postaja beli ali gorski javor Osebno sem vedno bolj prepričan, da postaja v osrednji Sloveniji vse pomembnejša medovita drevesna vrsta beli ali gorski javor (Acer pseudoplatanus L.). Po najnovejših statistikah je to pri nas sedmo najpogostejše drevo in je neverjetno odporno proti posledicam onesnaženega ozračja in kislega dežja. Zaradi svoje vitalnosti hitro nadomešča umirajoče jelke in enakovredno tekmuje z bukvijo, čeprav ga precej objeda divjad. Čebele na visečih grozdastih socvetjih nabirajo medičino, na listih pa mano, ki jo povzročajo. različne listne ušice. Medi že pri temperatura od 14 °C, medenje pa na razgibanem terenu traja do tri tedne. Ker se gorski javor sam dobro razmnožuje s semenjem, pri njegovem razširjanju v naših gozdovih ne bi smeli imeti pretiranega dela. Zadostovalo bi že, če bi mlade rastline zavarovali pred divjadjo, in to tako, da bi vrhnje popke namazali s posebno smolo, ki preprečuje njihovo objedanje. V nekaj letih doseže rastlina višino dveh metrov in potem ni več ogrožena. Mladim drevescem lahko pomagamo tudi z odstranjevanjem bližnjih konkurenčnih drevesc in plevela, da jih ti ne zadušijo. Omenil sem, da so javorji odporni proti onesnaževanju, toda globalizacija je neusmiljena, zato so na preizkušnji tudi javorji pri nas. Lani so gozdarji na Rožniku v Ljubljani odkrili 19 dreves, okuženih z javor-jevim rakom, ki ga povzroča glivica Eutypello parasitica. Gre za prvi primer javorjevega raka v Evropi, zato je to velik izziv za slovensko gozdarsko stroko, saj mora storiti vse za preprečitev širjenja te bolezni po naši državi in tudi po drugih delih stare celine. Upajmo, da bodo pri svojem delu uspešni. Sicer pa je naravni areal bolezni Severna Amerika, tam pa so jo prvič odkrili leta 1938. Za konec naj omenim še dve drevesni vrsti, ki ne bi smeli manjkati v naših gozdovih: lipa in češnja. Pred nekaj leti sem v neposredni bližini svojega čebelnjaka v Šempasu zasadil približno SO divjih češenj. Zdaj so visoke že več kot 5 m, tako da vsako leto bogato cvetijo ter privabljajo roje pašnih čebel. V poseben užitek so mi vedno, kadar zorijo njihovi plodovi. Čeprav so te češnje po večini res drobnejše od cepljenih, so na vsakem drevesu drugačnega okusa, barve in arome. Zame je to nova, čudovita izkušnja. > "A . %' •• f Javorjev cvet v katerem so vidni prašniki in kapljice medičine. (Foto: F. Sivic) Čebelarjeva opravila v AZ-panju v decembru Boris Seražin - Rakek Ta mesec s čebelami nimamo prav veliko dela. Čebele mirujejo in najbolje je, da jih v miru pustimo do pomladi. Na mrzlih območjih Slovenije morebiti le še odpremo priprta žrela panjev, tako da mrzel in vlažen zrak lahko izhaja iz panjev. Pri tem pa moramo paziti, da ta niso odprta preveč, saj s tem glodavcem preprečimo vstop v panje. December je zadnji mesec, ko še lahko izvedemo zimsko zatiranje varoj. O tem sem pisal že v prejšnjih navodilih. Še enkrat moram opozoriti, da morajo čebelarji upoštevati nasvet, da z metodo kapanja lahko zdravimo samo enkrat v zimskem obdobju! Zdaj namenimo našo pozornost prodaji pridelkov. Naredimo obračun čebelarske sezone in se začnimo pripravljati na novo sezono. Zdaj je tudi idealen čas za morebitne odločitve glede statusne spremembe naše dejavnosti. Morda se je naše čebelarstvo v minulih letih tako razširilo, da potrebuje nove pristope? Na določen način namreč lahko delamo le do določenega obsega poslovanja, potem pa je dobro, da postopke spremenimo. Pri tem bi posebej opozoril na problem davka na dodano vrednost. Če prodajamo izdelke registriranim kupcem, so ti skoraj vedno zavezanci za plačilo DDV-ja. Zato morajo ti zavezanci DDV — za med je ta 8,5 % — obračunati svojim kupcem. Ker ga obračunajo in odvedejo, je torej zanje dokaj neugodno, če surovino (ali izdelke) kupujejo brez DDV-ja. Na koncu se to pozna pri prodajalcu, saj doseže nižjo ceno izdelka. Po drugi strani pa prodajalec veliko davka plača že pri nakupu surovin. Če ni davčni zavezanec, ceno teh surovin prenese v izdelek v njeni celotni vrednosti, torej z vključenim DDV-jem. Ker ne obračunava DDV-ja, torej izgublja dvakrat: prvič, ker prodaja po nižji ceni, in drugič, ker kupuje dražje surovine. Vsak čebelar se mora sam odločiti, kaj je zanj najbolj smiselno. Zato je zelo koristen dober pregled stroškov in prihodkov, tega pa lahko naredimo prav v tem obdobju. Približuje se čas, ko se bomo morali odločiti, na kakšen način bomo obdavčeni prihodnje leto. Zdaj so spremembe preproste in nam ne povzročajo nepotrebnih stroškov. Seveda pa te odločitve povzročijo tudi precej drugih, stranskih posledic. Nekatere so nam bolj všeč, druge nekoliko manj. Vsak čebelar pa se mora sam odločiti, po kateri poti bo šel. Dobro je, če je odločitev povezana z izračuni — torej s poslovnim načrtom. Kakšen mora biti tovrsten načrt, smo spoznali ob kandidiranju za pomoč države. V taki obliki je poslovni načrt razmeroma drag, za naše potrebe pa je lahko povsem preprost: na eno stran napišemo vse svoje prihodke, na drugo pa vse svoje stroške. Upam, da je razmerje med tema postavkama pozitivno. Nato nadaljujemo spet na prvi polovici in napišemo, kolikšne prihodke lahko pričakujemo v prihodnosti, na drugi pa, kolikšne stroške pričakujemo. Če pričakujemo, da bodo prihodki še naprej višji od stroškov, potem je verjetno, da bo naložba uspešna, zato jo je smiselno tudi izvesti. Tako, s tem prispevkom končujem letošnje pisanje mesečnih opravil v AŽ-panjih. Upam, da ste pridobili kakšno novo znanje ali spretnost, ki vam je pomagala, da ste laže in bolje čebelarili. Želim vam tudi, da bi še dolga leta lahko uspešno čebelarili z zdravimi čebelami, ki bi vam prinesle izjemno visoke donose medu. Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v decembru Milan Starovasnik — Komenda, e-pošta: milan.starovasnik@volja.net Mesec je naokoli in pred vami so tudi moja zadnja letošnja mesečna opravila v nakladnem panju. December je prvi pravi zimski mesec, v katerem čebele potrebujejo le še mir. Kljub temu pa čebelarje čaka še zadnje opravilo pri čebelah. Ker je bila letošnja jesen zelo topla, so matice zale-gale pozno v jesen. Zdaj, ko se je izlegla vsa zalega, je idealen čas za obračun z varoo. Sam za ta namen uporabim oksalno kislino, ki jo kapam po čebelah. Ta način uporabe je po mojem mnenju najboljši, poleg tega pa ne zahteva veliko časa. Pred nekaj leti sem uporabljal postopek sublimacije, vendar je ta način izjemno zamuden, poleg tega pa potrebujemo tudi razmeroma drago napravo in akumulator. Precej pozorni moramo biti na zaščitne ukrepe, saj hlapi oksalne kisline, ki nastanejo pri sublimaciji in so zelo nevarni za naše zdravje, uhajajo iz panja, tako da jih brez uporabe maske kaj hitro dobimo v pljuča (za to metodo sem uporabljal uparjalnik Varoex na 12 V). Učinki pa po mojih izkušnjah niso tako dobri. Zaradi vseh teh razlogov zadnja tri leta uporabljam metodo kapanja po čebelah. Raztopino z oksalno kislino pripravim neposredno pred uporabo, tako da je ob uporabi pri čebelah še vedno segreta na približno 30 do 35 °C. Glede priprave kakor tudi glede izvajanja vseh potrebnih zaščitnih ukrepov priporočam, naj vsak prebere veterinarska navodila in priporočila (v Slovenskem čebelarju je bilo o tej temi objavljenih kar veliko člankov). Seveda pa je odločitev o tem, katera sredstva bo uporabil, prepuščena vsakemu čebelarju posebej. Kako izberem primeren čas? Prvo vodilo je, da mora od zadnjega toplega obdobja miniti vsaj 24 dni. Tako sem skoraj prepričan, da v panjih ni več zalege in da bo zatiranje varoj kolikor mogoče učinkovito. Nato iz zapiskov razberem, kateri panj na stojišču je najboljši in kateri najslabši. Pri tem mi je v pomoč podatek na panjskih listih. Tretje vodilo pa sta vreme in vremenska napoved. Za uporabo oksalne kisline dnevna temperatura ne sme biti nižja od +5 °C. Še veliko bolje pa je, če je okoli +10 °C in če vremenska napoved take temperature obljublja vsaj za dva dni. To je pomembno, ker ob zatiranju pri tej temperaturi čebelje gnezdo ni tesno skupaj, tako da se raz- Primerjava med standardnim in prirejenim pokrovom topina porazdeli po večjem številu čebel. Te jo tudi zaužijejo in medsebojno izmenjajo. Priporočljivo je, da je naslednji dan tudi izletni. Tako si čebele izpraznijo blatnike in se veliko bolj brezskrbno stisnejo v zimsko gručo. Če se čebele ne morejo spreleteti in izprazniti, se kaj hitro zgodi, da na panjih opazimo čebelje izločke. Ko jih očistimo, opazimo, da je barva pod njimi nekoliko zbledela. Razlog je v tem, da oksalno kislino lahko uporabljamo tudi kot belilo. Sam poseg poteka zelo hitro. Najprej na enem od stojišč preverim, kateri panj ima največ in kateri najmanj zalege. Ne razdiram gnezda, temveč v drugi nakladi pod pokrovom (od vrha proti podnici) v srednjem satu preverim, ali je v njem še zalega. Če je ni, pripravim potrebno količino raztopine. Potrebujem je 5 ml na polno zasedeno ulico za standardno mero LR-panja in 3 do 4 ml za dvetretjinske LR-sate. Ker družine na dvetretjinskih satih zasedajo več naklad, po navadi tri, moramo upoštevati tudi to. Povprečno potrebujem 50 do 60 ml raztopine na družino. Med kapanjem je priporočljivo, da so podnice odprte (pri meni so vedno), in sicer zato, da odvečna raztopina steče iz panja in ne ostaja na podnici. Le v nekaj panjev vstavim testne pod-ložke za kontrolo odpada. Priporočljivo je, da imamo pri tem delu pomočnika (zlasti tam, kjer so čebele v več nakladah), ker tako delo poteka zelo hitro in dodatno ne hladimo panja. Za stojišče z 20 panji ne potrebujemo več kot 20 do 25 minut. Kapati vedno začnem v spodnji nakladi, ki je na podnici. Če v njej ni čebel, jo odstranim iz panja (to se po navadi zgodi v tistih, v katerih so bile daižine med zimskim krmljenjem v štirih dvetretjinskih nakladah). V panjih, v katerih so samo tri dvetretjinske naklade, pa spodnjo naklado pustim, ker zimsko gručo varuje pred vdori hladnega zraka. Po končanem delu lahko panje stisnemo enega ob drugega, vendar to seveda ni nujno. Ob tem opravilu tudi odvzamemo odvečne naklade in satje, ki jih je treba očistiti in pripraviti na novo sezono. Pokrov prekrije zgornjo naklado čez rob za 1 cm. (Foto: M. Starovasnik) Rezervne družine v AZ-panjih - potreben bo Notranjost pokrova v katerega dodam še 3 cm večji panj. debelo ploščo iz stiropora. (Foto: M. S.) V prejšnji številki sem v besedi in sliki predstavil podnico, tako da mi je za konec ostal le še pokrov. Ta je prav tako prirejen za prevoz in ima potrebno izolacijo za zimski čas (3 cm debel stiropor); med sati in stiroporom je 2 cm presledka. Ta prostor uporabljam za dodajanje sladkornega testa ob spodbujevalno-dražil-nem krmljenju. S tem končujem svoje letošnje pisanje. Upam, da je v mojih člankih vsakdo našel vsaj kak nasvet in namig, ki ga bo lahko koristno prenesel v svoje čebelarjenje. Res pa je, da se vsi skupaj ves čas učimo, najbolje na podlagi lastnih izkušenj, napak in uspehov, pri tem pa so nam najboljše učiteljice lahko le čebele. £er p0/cr0v ne preseg0 velikosti naklade, so panji lahko stisnjeni skupaj. Vsem čebelarkam in čebelarjem želim srečno, veselo in medeno novo leto z obilo radosti pri svojih ljubljenkah in v krogu družine. Srečno 2007! Naj medi! Veterinarski nasveti za december Zoran Sipek, dr. vet. med., Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut Kot vsako leto, se tudi letos bližamo koncu čebelarskega leta. V primerjavi s prejšnjimi leti je bilo to zelo uspešno, in to kljub izjemno slabim vremenskim razmeram, saj se je zima začela že konec septembra 2005 in se končala šele konec maja 2006. Čebelarska sezona se je po srednje topli pomladi nadaljevala z junijsko ohladitvijo, julijsko vročino, nekoliko bolj deževnim avgustom kot običajno ter z lepo toplo jesenjo, septembra in oktobra, ki jo, če je nenavadno topla, nekateri imenujejo tudi “indijansko poletje”. Vse omenjeno je tudi neposredno vplivalo na razvoj bolezni v čebeljih družinah. Spomladi sta se zelo pogosto pojavljali huda gniloba čebelje zalege in poapnela zalega, to pa je dokaj upočasnilo razvoj čebeljih dmžin in rojenje. Ker so bile čebelje družine iz različnih vzrokov v nekaterih čebelnjakih spomladi dokaj oslabljene, se je število varoj v poletnem času postopno zelo povečalo. Varoe zatiramo z različnimi kemičnimi sredstvi (perizin, oksalna kislina, mlečna kislina), praviloma v zimskem obdobju, to je oktobra, novembra in decembra, ko so čebelje družine brez zalege, Oksalno kislino kapamo po čebelah med zasedene ulice, mlečno kislino pršimo po čebelah na satju, perizin pa kapamo po čebelah med zasedene ulice. Ker se v zadnjem času pogosto pojavljajo napake pri uporabi oksalne kisline (predvsem zaradi napačne koncentracije), predlagam, da se čebelarji o tem pogosteje posvetujejo s svojimi območnimi veterinarji. Zaradi problemov z zdravjem čebeljih družin v nekaterih čebelnjakih čebelarjem svetujem, da če niso seznanjeni s pravilno uporabo kemičnih sredstev za čebele, poiščejo nasvet pri svojem območnem veterinarju iz NVI. Celoten program zatiranja varoj, od spomladanskega, tistega po končani paši, do jesenskega in zimskega, je objavljen v zloženki “Zatiranje varoj”. Zloženka je žal skoraj povsod že razdeljena med čebelarje. Za zatiranje varoj čebelarji še vedno uporabljajo tudi nedovoljena kemična sredstva. Ostanke teh sredstev lahko ugotovimo s kemičnimi analizami v čebeljih pridelkih in vosku. Kljub vsakoletnemu zatiranju je v Sloveniji še vedno razmeroma velik problem tudi huda gniloba čebelje zalege, zato sta še vedno potrebna izobraževanje čebelarjev o tej bolezni in nadaljevanje sistematičnega zatiranja. Le na ta način bomo namreč bolezen prej ali slej zatrli do tiste mere, da nam ne bo več povzročala škode. Zaradi novih predpisov o zdravstvenem varstvu čebel bo nujno ozaveščanje čebelarjev, da bodo sami obveščali Prodaja čebeljih pridelkov območne veterinarje iz NV1 o pojavu sumljivih znakov bolezni. Ker je finančnih sredstev, namenjenih za zatiranje kužnih bolezni, vsako leto manj, se je vedno teže spopadati z njimi. Kljub tem oviram so rezultati presenetljivo dobri, saj je veliko mogoče doseči tudi z osebnim stikom med veterinarji in čebelarji. Veliko stvari bo treba še postoriti, da bomo dosegli opti- malno raven čebelarstva in vsega, kar je s tem povezano. Predvsem bi morali v posameznih okoljih povečati medsebojno sodelovanje med območnimi veterinarji NVI, čebelarskimi društvi in čebelarji ter Čebelarsko zvezo Slovenije. Le dobro sodelovanje bo zagotovilo izboljšanje stanja na področju varstva čebel pred boleznimi. Ob koncu leta 2006 vsem skupaj želim srečne božične in novoletne praznike ter uspešno čebelarsko sezono 2007. Trženje - izziv in težave čebelarjev Zakaj so cene slovenskega medu prenizke? Silvo Posl (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Čeprav ta prispevek nekako ne sodi v področje trženja, pa sem vendarle mnenja, da je z trženjem neposredno povezan. Oglašam se namreč zato, da bi vendarle poskušal vplivati na nekatere, ki na svojevrsten način predstavljajo čebelarsko letino. Nimam namena negirati zapisanih ugotovitev, saj je avtor v zadnji štev. Slov. čebelarja zelo lepo in natančno opisal potek temperatur in vremenskega dogajanja v času medenja različnih medonosnih rastlin. Toda povsod ni bilo tako, zato bi po mojem mnenju bilo prav, da bi sočasno objavili tudi kakšen članek, kjer avtor potoži o letini. Saj kolikor vem, je tudi letos bilo tako. Mogoče pa bi bilo še najbolje počakati ONS, ki bo podala svojo analizo donosov za posamezno področje. Po mojem mnenju nikakor ne držijo ugotovitve nekaterih, da ocene posameznih letin ne vplivajo na gibanje cen medu, zato bi bilo morda prav, da bi se v okviai ČZS pogovorili tudi o tej problematiki. Glede Posavja pa bi lahko bilo tudi drugače, če bi vremenski pogoji ne bili takšni, kot so bili. Brez predmetno bi bilo takrat tarnati in poročati o slabi letini! Nihče nam takrat ne bo pomagal in nihče nam takrat ne bo ponujal boljše cene za naše pridelke, kar sam od selx; Dejstvo je, da bomo za dvig vrednosti medu morali poskrbeti čebelarji sami. Pri tem pa nam nikakor ne bodo pomagale izjave nekaterih, ki navajajo letine stoletja v količini, ne da bi pri tem “vsaj” omenili kakovost našega medu. Zanimivo pri vsem tem pa je, da med takšnimi avtorji ni nobenega velikega čebelarja, saj se še predobro zaveda posledic takega ravnanja! Za mene je pomemben podatek kakšen je bil donos na panj na nekem območju v primerjavi z dmgimi ali enakimi panjskimi sistemi na istem območju. Ko nekdo izstopa iz. povprečja je to dokaz pravilne tehnologije čebelarjenja in je uspeh, ki ga je vredno objaviti. Kar pa se tiče analiz letin, pa bi se bilo potrebno vsaj malo ozreti po sorodnih panogah v našem kmetijstvu: nap. Vinogradništvu, kjer je vsaka letina vsaj tako dobra, kot predhodna! Za kvaliteto svojega vina pa se vinogradniki še kako radikalno potrudijo, da bi jo še izboljšali in s tem dosegli boljšo pozicijo na trgu. Ni jih potrebno posebej naštevati, saj jih poznamo. Čebelarji seveda kaj takega ne moremo početi, lahko pa na kak daig način vplivamo na dvig vrednosti našemu medu. Seveda pa nikakor ne bomo uspeli, če bomo prehitri v ocenjevanju letin, in se ne bomo zavedali posledic takega ravnanja. Ena od možnosti je prav gotovo razmišljanje, kako in na kakšen način viške medu skladiščiti za “hude čase” in na takšen način vplivati na uravnavanje gibanja cene našemu Slovenskemu medu. Podobnih aktivnosti so se pred leti lotili tudi sadjarji, ki sedaj svoje tržne viške shranjujejo v hladilnicah. Danes pa na trg lahko pošljejo vedno sveže sadje v vsakem letnem času. Seveda pa bo potrebno za Izkušnje naših čebelarjev takšno razmišljanje naše čebelarje temeljito pripraviti, saj ti ukrepi zahtevajo tudi precejšnja vlaganja. Naslednja večja težava, ki se pojavlja je dejstvo, da k nam prihaja vedno več medu iz tujine. Ta med pa se prodaja po izredno nizki ceni in sicer že od 699 sit za 900g naprej. To dejstvo in pa podatek, da imajo tudi drugi čebelarji večje količine medu nehote silijo čebelarje na razmišljanje, ki jih pripelje do odločitve, ki pa je ne želim omenjati. Čebelarji, ki svoj med prodajamo na javnih mestih izven svojega doma to izrazito občutimo. Že drugi dan po izidu naše revije, so me na tržnici, kjer prodajam obiskale tri stranke, katere so glasno protestirale k obstoječim cenam medu, češ, kako je med lahko tako drag, ko pa imamo zelo dobro letino. Med iz uvoza pa je tako poceni. Tukaj pa sedaj nastopi naša prednost, katere nima noben trgovec ali prodajalec v trgovskem centru. Poleg vseh znanih lastnosti našega medu, načina in kontrole pridelave sem jih seveda z lahkoto in argumenti sčil tudi z nekaj cenami, katere bom tudi tukaj navedel! Ali torej 900g navadnega to je cvetličnega medu res ni več vredno kot eno navadno pranje avtomobila, katerega lahko avtomatika opere ob lepem ali slabem vremenu. Tudi ni več vreden, kot ogled ene kino predstave, ki jo v nekaj naslednjih trenutkih že pozabimo. Čisto navadna malica stane okrog 700 SIT, lkg kislega zelja ali repe, ki ga običajno porabi štiri članska družina za en obrok stane 400 sit. Pridelava le tega hranila je dokaj enostavna in ni posebej odvisna od vremenskih pogojev. Naš kvaliteten med pa torej ne bi bil več vreden kot nekaj nad 1100 sit? Pri tem pa je potrebno povedati, da je poraba medu za štiri člansko družino približno mesec dni. Seveda so vse tri stranke z lahkoto priznale soočenje cen in s tem dodale: saj še torej niti ni predrag! To je samo eden od načinov, kako dokazati, da naš kakovostni med sploh ni drag. Da so nekatere storitve v zadnjem času kar poskočile. Pri medu pa , kot da se sramujemo postaviti pravo ceno. In katera je torej tista cena, ki bi bila še nekako sprejemljiva in ki bi si jo lahko postavili za cilj, ki ga želimo doseči? Če upoštevamo že vse prej naštete in še nekatere druge cene goriv in storitev , bi si upal trditi, da se slovenski med pod 1400 SIT ne bi smel prodajati. Ampak to so le želje, prav pa bi bilo, da svoje cene prilagodimo tako, da jih ob uvedbi evra nikakor ne bomo zaokroževali navzdol. Prvi koraki so vedno težavni Tudi nežni spol se navdušuje za čebelarstvo Vera Dolinar Lani jeseni sem pri medvoškem čebelarju Ladu Šušteršiču kupila prve čebelje družine, ki so bile v tako imenovanem čebelnjaku SUČEB že nakrmljene za zimo. Čebelnjak sem prepeljala na Gradišče nad Pjavo Gorico, kjer je nekaj travniške paše, pa tudi javorjeva, smrekova in hojeva paša. Bolj ko se je bližal marec, bolj zaskrbljena sem hodila okrog čefielnjaka, saj nisem povsem natančno vedela, kaj je treba storiti, kako poskrbeti za te male žuželke. Znanja in izkušenj je bilo premalo, lahko rečem skoraj nič. Ugotovila sem, da brez znanja in dobrega mentorja ne bom postala uspešna čebelarka. Prebrala sem veliko literature in prosila g. Šušteršiča, ki je skonstruiral to regalno štirietažno enoto, da mi pomaga z nasveti. Nesebično se je odzval na mojo prošnjo in za to sem mu zelo hvaležna. Čez zimo je odmrla ena družina na dvanajstih AŽ- satih. V levem delu enote sta lepo prezimili dve gospodarski družini, vendar sta bili v obeh stari matici. Maja sem vzredila novi matici ter ju tudi označila, saj je tako delo veliko lažje in preglednejše. V desnem delu čebelnjaka mi je ostala le ena, in to spodnja družina. Z vstavitvijo matične rešetke sem jo razširila v tri oddelke. Kmalu je poleg plodišča zasedala še dve medišči. Družino sem tudi okrepila z zalego iz 7-satne rezervne družine. Z vstavitvijo pregradnega vložka med oddelkoma tri in štiri sem oddelek štiri ločila od spodnjih oddelkov in naredila narejenca. Narejencem sem dodala po en matičnik, ki sem jih dobila v družini, ki je prešla v rojilno razpoloženje. Narejence sem za tri dni zaprla in jim dala vodo in hrano. Po treh dneh sem žrela odprla. Z zapiranjem in odpiranjem žrel ter s preusmeritvijo pašnih čebel v zgornji oddelek, kot to dopušča enota Sučeb, mi narejenca ni bilo treba prepeljati. Moj prvi narejenec mi je prinesel veliko veselje, ko sem označila svojo prvo matico. Pozneje, po točenju medu, sem ga razširila na dve etaži. Ko sem iz spodnje trietažne družine iztočila vseh dvanajst satov iz drugega (zgornjega) medišča, sem vstavila pregradni vložek med obe medišči (to je med oddelka dve in tri) in vstavila vložek za združevanje (med oddelka tri in štiri). Po nekaj dneh sem ga zamenjala z matično mrežico in na ta način ustvarila dve normalni gospodarski družini. Vsaka družina je imela štiriindvajset satov. Ker enota Šučeb omogoča vzrejo še štirih 7-satnih družin, sem se odločila, da z vstavitvijo pregradnih vložkov in z zapiranjem oz. odpiranjem žrel oblikujem še osem narejencev. Tako je zdaj čebelnjak v celoti naseljen. V vsaki etaži je ena družina in tudi v štirih sedemsatarjih. V enajstih družinah so matice letnika 2006, v eni družini pa matica letnika 2005. Čeprav je bil cilj mojega čebelarjenja razvoj družin, sem pridelala 125 kg medu, tako da sem več kot zadovoljna. Čebelam sem vstavila zdravilo in jih nakrmila za zimo v upanju, da bodo prezimile in da bom spomladi nadaljevala in nadgradila svoje delo in tudi izkušnje. Nimam niti psa niti mačke, imam pa čebele, in vsakič ko se odpravim v Ljubljano k ostareli materi, jim naročim: “Čebelice, čuvajte mi dom. Pridem kmalu.” Obisk mariborskih čebelarjev pri čeških vzrejevalcih matic Češki vzrejevalec matic Jaroslav Havlin odbira in vzreja slovenske sivke Norbert Jedlovčnik Čebelarska zveza društev Maribor je pod vodstvom g. Vlada Pušnika organizirala obisk pri treh čeških vzrejevalcih matic. Namen obiska je bil, da bi čebelarji podravske regije spoznali delo priznanih čeških vzreje-valcev matic in tudi delo čeških čebelarskih organizacij oz. specializiranih ustanov ter se seznanili z ukrepi pri vzdrževanju števila čebeljih družin. Na dvodnevni ekskurziji so bili cilji v celoti doseženi, poleg tega pa smo doživeli tudi nekaj ugodnih presenečenj. Slovenski in češki čebelarski strokovnjaki tesno sodelujejo že vse od leta 1981. Delo in delovni postopki se pri posameznih vzrejevalcih, ki smo jih obiskali, seveda nekoliko razlikujejo, vsem pa je skupno, da v zelo skromnih prostorih, mi bi temu rekli “v nepojmljivih razmerah”, uporabljajo vrhunsko tehnologijo in dosegajo v svetu priznane vrhunske rezultate. V svetu znan češki čebelarski inštitut v Dolu nad Vltavo pri Pragi vodi Dalibor Titera. V lahko dostopnem, lepem in z drevesi poraslem okolju, daleč od “sveta”, stoji stara lesena stavba. Primerjali bi jo lahko s kakim večjim, starim, ne najbolje vzdrževanim čebelnjakom. V njej in okoli nje je na voljo vsa vrhunska tehnologija za umetno osemenitev 200 matic in naravno vzrejo približno 2000 matic, poleg tega oddajo češkim čebelarjem približno tisoč matičnikov. Popolna novost za nas je bilo zbežišče trotov, ki jih potrebujejo za umetno osemenitev matic. Na sliki lahko vidite mrežne kletke nad nakladnimi panji. Namenjene so kot sprehajališče za trote, da se normalno razvijajo, ne morejo pa odleteti v naravo, razen če bi jih namensko uporabili za naravno oplojevanje in bi jih zato izpustili. Na podlagi praktičnih izkušenj so razvili tudi svoj tip Laboratorij za umetno osemenjevanje matic. Zbežišča trotov na panjih za vzrejo trotov za umetno V ozadju je novejši del inštituta. (Foto: V. Pušniki osemenjevanje. inseminacijskega aparata. Pri vzreji uporabljajo v prašilčkih izključno sveže satje. Staro satje izrežejo in nalepijo voščene trakove. Tako zmanjšujejo nevarnost širjenja noseme. Prašilčke napolinijo s 4 do 5 dag čebel. Pri inseminaciji dajo matici seme 10 do 20 trotov, saj na koncu procesa oploditve v semenski mošnjici matice ostane le 10 odstotkov inseminiranega semena. Pri zatiranju varoe uporabljajo kemična sredstva. Takoj smo poskočili: "Kaj pa ostanki?” Ja, imajo jih, vendar zgolj približno 10 odstotkov od dovoljene količine, saj uporabljajo zelo majhne odmerke. Npr.: na listek kapnejo le dve kapljici amitraza, v njihovem preparatu gabon je samo 3 mg učinkovine flumitrina za eno družino, itd. Mravljinčno kislino dajo na podlago in jo prekrijejo s folijo, na kateri je pet luknjic. Po dveh urah folijo odstranijo. Povprečje izgub čebeljih družin na Češkem ni večje od 5 odstotkov. Na sliki lahko vidite drugo reprezentančno stavbo, ki so jo med našim obiskom preurejali. V' njej so kongresna dvorana z vso potrebno opremo, trgovina, skladišče, upravno-administrativni prostori, laboratorij in lekarna. Obiskovalci prihajajo najmanj enkrat na teden. Vodja vrejališča g. Dalibor Titera je tudi v Evropi poznan inštruktor za inseminacijo, zato za to delo usposablja tudi številne čebelarje iz drugih evropskih držav. Ob drugem obisku nas je čakalo največje presenečenje. Pričakal nas je g. Jaroslav Havlin in nas odpeljal daleč v gozd. Prišli smo do ograjenega prostora in zagledali neugledno, improvizirano poslopje. V tem objektu in okolju po 12 ur na dan ustvarja mojster vzreje avtohtonih kranjskih matic z izključno slovensko gensko zasnovo. Avtohtono slovensko kranjico pri nas načrtno odbirajo slovenski strokovnjaki. Presenetil nas je vrhunski napredek, v katerega je ob tako skromnih razmerah seveda vloženega zelo veliko znanja in vztrajnega dela. Določeni so natančni vzrejni postopki, s katerimi plemenitijo slovenski genski material in izboljšujejo lastnosti odbranih rodov kranjskih matic. Vsak ukrep je natančno opisan, ugotovitve ob kontrolah pa so zapisane v vzrejne knjige. Na sliki so lepo vidni beli lističi na panjih, na katerih so napisana imena naših vzrejevalcev. G. Havlin meša soje naših vzreje-valcev med seboj in strogo kontrolira rezultate. Opravlja morfološke analize. Povedal nam je. da "Pokornijeve matice zelo hitro razvijajo družine, Debevčeve matice so zelo mirne, vendar je pasemska čistost komaj 84 %”. Vzrejni postopki so podobni, a se vendar razlikujejo. G. Havlin vsako leto razkuži prašilčke z belo barvo. Vanje da od 10 do 15 dag čebel. Matica ostane v prašilčku toliko časa, dokler ni zalega pokrita. Prašilčke polni z omamljenimi čebelami, starimi od 7 do 9 dni. Postopek omamljanja je zelo preprost. Čebele omete v polivinilasto vrečo in jo neprepustno zapre. Zaradi pomanjkanja kisika se čebele umirijo in pozabijo, kje so bile doma. V starter za štiri ure vstavi tri letvice s 13 cepljenimi matičniki. Nato po eno letvico vstavi v posebej za to pripravljene rednike. Tako vzredi vsak rednik po 13 matic in nič več. Na teh letvicah so na zgornjem delu majhna koritca v obliki večjega utora za primer obdobja brez paše. Vanj polaga hrano (med, sladkor, cvetni prah). Pri umetno osemenjeni matici žrelo prašilčka zapre za nekaj dni, tako da matica ne more na praho. Umetno osemenjeno matico dajo neposredno na omamljene čebele v prašilčku. Po 17 do 24 urah jo še enkrat omamijo s C02, da vzpodbudijo jajčnike, in matica začne zalegati. Na Češkem je dovoljeno vzrejati samo kranjsko sivko. Vzrejevalec Jaroslav Havlin je edini, ki vzreja in širi izključno naš slovenski vzrejni material kranjske čebele. Vsako leto umetno osemeni po 600 matic, vzredi še 1000 matic, ki jih oplodi po naravni poti, vzredi še 1000 matičnikov. Največ tam selekcioniranih matic našega genskega porekla proda na Češkem, v Nemčiji, Avstriji in na Slovaškem. Slovo je bilo prisrčno, polno človeške topline, zahvale in priznanja za vrhunsko opravljeno strokovno delo v korist naše kranjice. Tudi tretji cilj naše ekskurzije nam je marsikaj povedal o razmerah v čebelarstvu na Češkem. Inž. Josef Janušek iz okolice Brna je vzel v najem nekdanji čebe- Odbrane družine za vzrejo matic v čebelnjaku g. Jaroslava Havlina. larski dom, klasično trdno grajeno stavbo, in v njem uredil muzej s številnimi eksponati s področja čebelarstva. Češka čebelarska zveza mu je dala dom v brezplačen najem. Obvezati se je moral le, da bo stavbo vzdrževal. Povedal je, da je takšna usoda doletela še nekaj v preteklosti zgrajenih čebelarskih domov, dandanes pa ni denarja za njihovo vzdrževanje. Podrobno nam je razkazal muzej in predstavil Vzrejevalec Josef Janušek. svoje čebelarstvo. Za nas je bila novost predvsem prodaja nepokritih matičnikov. V posebnih lončkih so dva dneva stare žerke. Transportirajo jih v stiroporu, obrnjene navzgor. Čebelarji jih prevzemajo pri čebelnjaku. Žerke vzdržijo v takšnem stanju do 6 ur. Matični lončki imajo pri vrhu kapico. Nanjo nataknejo poseben vtič, s katerim čebelar matičnik pritrdi na sat. Zanimiv je tudi njegov prašilček. Letvice s satiči so nalepljene na linolej. Satiče lahko s spodnje strani razpremo, tako da jih pri kontroli vidimo z vseh strani in hitro najdemo matico. Ni mi znano, ali je g. Havlin že dobil kakšno priznanje No sliki je g. Havlin, ki iz rok g. Pušnika v imenu CZD Maribor v spomin na naš obisk prejema lepo in dragoceno darilo. Satiči nalepljeni na linolej. (Foto: V. Pušnik) naše Čebelarske zveze Slovenije. Če ne, potem je naslednji občni zlx>r Zveze gotovo takšna priložnost. Njegovo požrtvovalno, visoko strokovno delo in vztrajnost so lahko zgled vsakemu našemu strokovnjaku in amaterju. Težko je opisati res nepozabne spomine na ustvarjalno in nesebično prizadevanje vrhunskih strokovnjakov zunaj naše domovine za širjenje in plemenitenje naše avtohtone sivke. Hvala g. Pušniku in g. Zdešarju za izvrstno organizacijo ekskurzije in hvala češkim mojstrom, ki so nas prijazno sprejeli in nam brez zadržkov razkrili svoje skrivnosti. Pogled na čebelnjak z nakladnimi panji g. Havlina oazunaj v Čebelarjenje v Indiji Peter Kozmus, univ. dipl. inž. zoot. Poglavitne značilnosti Indije Indija je sedma največja država na svetu in ima več kot milijardo prebivalcev. Široka je 2933 km in dolga 3214 km, razprostira pa se na 3,3 milijona knr površine. Razdeljena je na 28 zveznih držav. Indija je znana kot država duhovnosti in filozofije. S tega območja izvirajo štiri velike religije, ki obstajajo še dandanes (hinduizem, budizem, sikhizem in džainizem). Vodilna religija je hinduizem (81 %), ki je tudi najstarejša religija na svetu. Uradni jezik je hindi, ki ga kot prvi jezik uporablja 30 odstotkov prebivalcev, poleg tega pa v državi govorijo še 24 jezikov in nepregledno množico dialektov. Indija je kmetijska država, saj kar 80 odstotkov njenih prebivalcev živi na podeželju in se preživlja s kmetovanjem. Po letu 1947, ko se je Indija osamosvojila, je vlada začela izvajati obsežen program hitre industrializacije. Še posebej je spodbujala poljedelstvo, prirejo mleka, ribogoj-ništvo, vzrejo perutnine, pridobivanje svile in tudi čebelarstvo. Zaradi tega je Indija v zadnjih letih precej napredovala, vendar se še vedno ne more primerjati z razvitejšimi državami sveta. Na čebelarjenje najbolj vplivata podnebje in pestrost medovitih rastlin. Zaradi velikosti države je podnebje v različnih delih seveda različno, po večini pa poznajo le tri letne čase (zimo, poletje in deževno dobo). Zima traja od novembra do marca; v tem letnem času na severu sneži, na jugu pa so temperature nekoliko nižje kot poleti. Poletje traja od aprila do junija in tedaj je vroče v skoraj vseh delih države. Deževna doba traja od junija do novembra. Proti jugu in ob morju je čebelarjenje zaradi visokih temperatur mogoče vse leto, kljub temu pa je to zaradi večje pestrosti medovitih rastlin bolj razvito v severnem delu Indije. V Indiji so najbolj razširjene čebele iz rodu Apis. Tam namreč živijo čebele vrste Apis dorsata, Apis cerana, Apis florea, Apis laboriosa, po uvozu leta 1962 pa tudi Apis mellifera. Zaradi velike razširjenosti tega rodu več znanstvenikov podpira tezo, da rod Apis izvira prav iz Indije. Vrste se med seboj bolj ali manj razlikujejo, zato naj v nadaljevanju predstavim njihove poglavitne značilnosti. Apis florea je majhna čebela, ki meri le 7 mm. Velja za najstarejšo vrsto čebel v tem rodu. Družine te vrste so zelo majhne, saj je v njih manj kot 5.000 čebel. Po navadi na drevesih zgradijo le en sat, ki je od 1-8 m nad tlemi. Komunikacijski ples za prenos informacij o viru paše izvajajo na vodoravni površini na vrhu sata. Z njim preostalim delavkam sporočajo le informacijo o smeri paše. Čeprav so količine nabranega nektarja majhne, po navadi nekaj sto gramov, lahko na območjih, na katerih je teh čebel več, od njihovega medu živi nekaj družin. Vrsta je razširjena na toplih območjih. Poleg tega da jo najdemo skoraj po vsej Indiji, živi tudi na toplejših območjih Omana, Irana in Pakistana, na Šrilanki, le redkokdaj pa jo najdemo na nadmorski višini več kot 1500 m. Najpogosteje jo najdemo v tropskih gozdovih in tudi v vaseh. Apis dorsata in Apis laboriosa sta sorodni vrsti čebel. Obe veljata za veliki, saj delavke merijo od 17 do 19 mm. V družini je 20.000 ali celo več delavk. Visoko na drevesu zgradijo le en sat, ta pa po navadi ni skrit med vejami in listjem, verjetno tudi zaradi tega, ker so čebele pri varovanju zelo agresivne, še posebej Apis dorsata, ki nabiralce medu napada že na oddaljenosti 100 m in več. Zaradi tega nekateri nabiralci med nabirajo ponoči. Komunikacija te vrste čebel je v primerjavi z Apis florea bolj razvita. Ples izvajajo na navpičnem delu sata, njihovo sporočilo pa poleg informacije o smeri paše že vključuje tudi informacijo o oddaljenosti. Apis laboriosa je nekoliko večja od Apis dorsata in je z dolgimi temnimi dlačicami prilagojena razmeram na višjih nadmorskih višinah (Himalaja). Med te vrste čebel je zelo cenjen. Apis cerana je srednje velika vrsta čebel (10 do 11 mm), ki zgradijo v temnem, zaprtem prostoru več satov. Njihove družine so razmeroma majhne, saj je v njih le od 6.000 do 7.000 delavk. Ta vrsta je še najbolj sorodna našim čebelam, gojijo pa jo v različnih panjih. Razširjena je po celotni Indiji, na Šrilanki, v Indoneziji, na Filipinih, v delu Rusije, na Kitajskem, Korejskem polotoku in na Japonskem. V Indiji se razširjenost te vrste zmanjšuje, predvsem zaradi vse večje razširjenosti vrste Apis mellifera, pa tudi zaradi zmanjšane pestrosti medovitih rastlin in nekaterih bolezni. Čebelarjenje nekoč ... V Indiji imajo bogato čebelarsko zgodovino, saj se s čebelarstvom ukvarjajo že več tisočletij. Opise so našli že v njihovih svetih knjigah, kot so Vede, Ramajana in številne druge. V njih pripovedujejo predvsem o življenju čebel ter o svojem odnosu do rastlin in seveda do medu. Prvi poskusi gojenja čebel v panjih s premičnimi sati so znani iz leta 1882 v zvezni državi Bengalija in iz leta 1884 v zvezni državi Pandžab (na severu Indije). V južnem delu Indije je Newton okoli leta 1910 skonstruiral majhen panj, primeren za indijsko čebelo Apis cerana. Poimenovali so ga Newtonov panj. Zamenjal je številne starejše panje in dandanes je v tej državi zelo razširjen. Panji so podobni nakladnim, le da so manjši. Bolj sistematično so začeli čebelariti v obdobju od leta 1917 do 1940 Točenje medu poteka največkrat na prostem. Apis cerana indica Prostor, na katerem točijo, z mrežo zavarujejo pred čebelami. (različno v različnih regijah). Leta 1939 so ustanovili Čebelarsko zvezo Indije in ta je še istega leta začela izdajati tudi svojo revijo Indijsko čebelarstvo. Čebelarjenje zdaj ... Indija je ena izmed vodilnih azijskih držav na področju raziskav v čebelarstvu. V celotni državi je 236.000 čebelarjev, ki čebelarijo s približno milijonom čebeljih družin in pridelajo približno 5.500 ton medu na leto. Na nekaterih območjih je pridelava medu tako velika, da jo v primerjavi z našo lahko uvrstimo v profesionalno čebelarstvo. Čebelarstvo je sicer najbolj razširjeno v zveznih državah Pandžab in Harjana, piva pa je zaradi več profesionalnih čebelarjev na prvem mestu tudi med zveznimi državami. V tej državi približno 12.500 čebelarjev čebelari s 125.000 čebeljimi družinami in pridela 2.200 ton medu. To regijo bi po količini pridelanega medu in številu čebeljih družin lahko primerjali s Slovenijo. V zadnjih desetletjih se je čebelarjenje precej razvilo tudi v nekaterih drugih regijah, predvsem tam, kjer čebelarijo s čebelami Apis mellifera. Že od leta 1880 so skušali v državo uvoziti medonosno čebelo (Apis mellifera), vendar številni poskusi niso obrodili pričakovanega uspeha. Leta 1962 pa je dr. Atwalu in njegovemu združenju uspelo medonosno čebelo naseliti v zvezni državi Pandžab, zdaj pa je razširjena v skoraj vseh zveznih državah. V zadnjih desetletjih se je v Indiji občutno zmanjšalo število medovitih rastlin, predvsem zaradi krčenja gozdov. Na obisku pri nas so Franc Sivic Vsako leto prihaja v Slovenijo več organiziranih skupin čebelarjev iz različnih evropskih držav. Po eni strani je to zasluga svetovnega čebelarskega kongresa Apimondia 2003, ki še vedno odmeva po svetu, po drugi strani pa širijo glas o prijaznosti in gostoljubju slovenskih čebelarjev tisti, ki so že kdaj bili v Sloveniji. Ni čudno torej, da sem imel letos v gosteh kar deset avtobusov čebelarjev. Bogato čebelarsko turistično žetev so dopolnili čebelarji in čebelarke iz daljne Finske, ki so bili v Sloveniji konec oktobra. Takrat je bilo pri nas pravo poletno vreme, tako da so čebele izletavale kot za stavo, na Finskem pa je že snežilo. Program dvodnevnih izletov je že kar standarden. Prvi dan gostom razkažem svoje čebelarstvo v Šempasu, kjer jim demonstriram zatiranje varoe z eteričnimi olji in organskimi kislinami, ki so prijazni do narave, tam tudi poskusimo letošnje vrste medu in lokalne vinske sorte, po končanem strokovnem delu pa obiščemo še daige naravne in kulturne zanimivosti Goriške. Drugi dan jih peljem v Čebelarski center Slovenije in trgovino Logar, gostje pa obiščejo še čebelarstvo Franca Gosarja v vasi Selo nedaleč od Ljubljane. Naj se na tem mestu zahvalim zlasti gospodu Gosarju za prijazen spre- To degradacijo skuša država zdaj ustaviti s projekti ohranjanja okolja. Tudi sicer država v zadnjih letih zelo podpira čebelarstvo ter propagira njegov razvoj in pridelavo medu. Prav zdaj na območju celotne države izvajajo projekt ovrednotenja območij, ki so bolj ali manj zanimiva za čebelarstvo. Prav tako želijo s tem izboljšati opraševanje nekaterih kultur in na ta način povečati količino in kakovost pridelka. Čeprav je bilo za razvoj čebelarstva opravljenega že precej dela, so rezultati pokazali, da je čebelarstvo še vedno na precej nizki ravni, zato potrebuje dodatne spodbude. V preteklosti je bil največji problem indijskega čebelarjenja virusno obolenje zalege, imenovano mešičkasta zalega. Zaradi te bolezni je v letih od 1991 do 1994 propadlo kar 300.000 čebeljih družin. Dandanes jim največ preglavic povzročata varoza (Varoa destructor, pa tudi Varoa jacobsoni) in pršičavost čebel. Od škodljivcev imajo največ problemov z osami in voščenimi veščami. Čeprav se je Indija v zadnjih desetletjih, še posebej po razglasitvi neodvisnosti, začela hitro razvijati, je tamkajšnje čebelarstvo v primerjavi z našim na splošno še vedno zelo slabo razvito. Opazno je predvsem pomanjkanje kapitala in znanja. Zaradi tega Indijci za zdaj nimajo pomembnejše vloge v mednarodni trgovini z medom, v prihodnosti pa utegnejo zlasti zaradi velikosti države in velikih zmogljivosti resno zamajati trgovino z medom in s tem tudi cene tega pridelka. bili finski čebelarji jem in mu v imenu finskih čebelarjev čestitam za vse tehnične inovacije, ki nam jih je prikazal. Po dvodnevnem dmženju in pogovorih s finskimi čebelarji sem ugotovil: - da smo čebelarji v Sloveniji bolje organizirani, izkazujemo višjo stopnjo pripadnosti svojim društvom in zvezam, znamo se pogovarjati z vladnimi institucijami, znamo pa tudi bolje poskrbeti za promocijo medu kakor finski kolegi; - da je naše prevažanje čebel na zavidljivo visoki stopnji; - da lahko finski čebelarji samo sanjajo o opazovalno-napovedovalni službi, kakršna je naša; - da je izobraževanje, kakršnega smo zastavili v Šoli čebelarjenja Antona Janše, za naše finske prijatelje nekaj, kar bi si srčno želeli, in - da lahko samo sanjajo tudi o domu, kakršen je naš Center na Lukovici. Te ugotovitve nam utrjujejo zavest, da smo slovenski čebelarji dobro zastavili svoje dejavnosti. Treba je samo slediti začrtani poti in z nje sproti odstranjevati vse ovire, na katere pač naletimo. Finski čebelarji na obisku na Čebelarski zvezi Slovenije na Brdu pri Lukovici. Vodja finskih čebelarjev g. Juhani Lunder izroča v zahvalo darilo g. Francu Gosarju. (Foto: F. Šivic) Javorji — Ostrolistni jovor Robert Brus, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Ostrolistni javor (Acer platonoides L.) Poleg gorskega javorja je naša največja vrsta javorja ostrolistni javor, saj zlahka zraste do 35 m visoko. Skorja na deblu je sivorjava, sprva gladka, pozneje pa drobno in precej plitvo mrežasto razpokana. Velja opozoriti, da se lubje z nje ne lušči tako kot pri gorskem javorju in po tej podrobnosti odrasla drevesa obeh vrst zlahka razlikujemo med seboj. Poganjki so rdečkasti in goli, brsti ovalni, topo zašiljeni, voskasto poprhnjeni in krajši kot pri gorskem javorju. Listi so dlanasto krpati, dolgi 5—16 cm in široki 8— 25 cm, pecelj je navadno rdečkast. Vsaka od 5 krp se konča z nekaj ostrimi stranskimi konicami (ime!), zareze med krpami pa so zaobljene. Iz odtrganega listnega peclja ali listnih žil priteče bel mlečni sok (tudi ime mlečni javor!). Listi se jeseni obarvajo rumeno, oranžno ali rdeče. Ostrolistni javor je enodomna ali poligamna in žužkocvetna vrsta, cveti od aprila do junija, in sicer neposredno pred olistanjem. Cvetenje je zgodnejše kot pri gorskem javorju. Posamezni cvetovi so rumenkasti ali zelenkasti, široki 10—12 mm, 5-števni, lahko so her-mafroditni (dvospolni), moški (kadar imajo reduciran pestič) ali ženski (kadar imajo reducirane prašnike). Cvetovi so združeni v pokončne, 4—8 cm dolge češulje. Tipi cvetov so si na pivi pogled precej podobni, njihovo pojavljanje na drevesu pa je lahko zelo različno. Včasih že v isti češulji najdemo cvetove vseh treh tipov, lahko pa tudi cvetove enega samega tipa. Plodovi, tako imenovane samare, dozorijo septembra in so goli, 3—5 cm dolgi, krilata delna plodiča pa oklepata topi kot. Po ekoloških lastnostih je ostrolistni javor na splošno skromnejši od gorskega. Najraje raste na rahlih, svežih in bogatih tleh, prenese pa tudi sušnejša, vlažnejša in revnejša rastišča. Rad ima zmerno svežo apnenčasto ilovico. Je polsencozdržna vrsta in potrebuje manj svetlobe kot gorski javor, hkrati pa bolje prenaša vročino in sušo. Odporen je proti onesnaženemu zraku in močnemu vetru, precej dobro prenaša tudi nizko temperaturo in pozebo. Avtohtono je razširjen v Južni, Srednji in v delu Severne Evrope, v Zahodni Evropi je redkejši. Raste tudi v Mali Aziji in na Kavkazu, od koder se njegov areal nadaljuje daleč v osrednjo Azijo. Ostrolistni javor je avtohton tudi po vsej Sloveniji, vendar nikjer ne gradi čistih sestojev in njegov delež v gozdu je povsod majhen. Največkrat raste posamično kot primes v listnatih, največkrat gradnovo-gabrovih gozdovih na gričevju ali v bukovih gozdovih v spodnjem delu gorskega pasu, redko ga najdemo više od 800 m n. v. Včasih raste v združbi plemenitih listavcev. V gozdu je dragocen, ker zaradi majhnih potreb po svetlobi lahko raste tudi v spodnji plasti in s tem uporablja prostor, ki ga večina drugih drevesnih vrst ne more, plodovi pa so dragocen vir hrane za gozdne živali, predvsem za ptice. Ostrolistni javor je po vsej Evropi priljubljeno okrasno drevo, zlasti zaradi bujnega, zgodnjespomladanskega cvetenja rumenih cvetov ter lepe rumene, oranžne ali Cvetovi se razvijejo še pred olistanjem rdeče jesenske barve listja. Les je trd, dobro cepljiv in precej uporaben, čeprav podobno kot pri drugih javorjih na prostem ni dolgo obstojen. Iz njega izdelujejo pohištvo, parket, žlice in druge izdelke domače obiti, glasbila, igrače in kopita za puške, uporaben je tudi v kolarstvu, strugarstvu in rezbarstvu, iz njega pridobivajo kakovostno oglje. Listje so nekoč uporabljali za krmo ovac. Drevesni sok vsebuje do 3,5 % saharoze, kar je največ med domačimi javorji, Ostrolistni javor je tudi pomembna medovita drevesna vrsta. Skupen donos, ki ga zanj navajajo, je 100—200 kg/ha/leto. Posamezen cvet lahko skupaj proizvede od 4,13 mg (moški cvetovi) do 6,32 mg (ženski cvetovi) nektarja. Na dan cvet izloči 0,42 do 0,95 mg nektarja. Koncentracija sladkorja v nektarju je srednja, ugotovljene vrednosti so od 30 do 50 odstotkov. Nektar vsebuje precej kalija, kalcija in natrija. Po donosu nektarja velja ostrolistni javor za srednje pomembno vrsto. Cvetni prah je temno zelenorjav do rjav, proizvodnjo ocenjujejo kot srednjo do nizko, vsak cvet pa povprečno proizvede 8.000 pelodnih zrnc. Tudi pri medenju ostrolistnega javorja je pomembna mana. Intenzivno proizvodnjo mane, ki v urbanem okolju in v parkovnem vrtnarstvu ni zaželena lastnost ostrolistnega javorja, veliko bolj cenijo čebelarji. Najpogostejši proizvajalec mane je vrsta Periphyllus aceris L., ki sesa na spodnji strani listov, poleg nje pa se pojavlja še Periphyllus caracinus Koch (obe Chaitophoridae). Obe vrsti sesata tudi listne peclje in cvetove. Včasih navajajo še vrsto Drepanosiphum platanoidis Schrank in tako kot na drugih javorjih tudi vrsto Parthenolecanium corni L. Najpomembnejša uporabljena literatura: Brus, R„ 2004, Drevesne vrste na Slovenskem. Mladinska knjiga, Ljubljana, 399 s. Brus, R., 2005. Dendrologija za gozdarje. Univerzitetni učbenik, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 408 s. Crane, K., Walker, P., Day, R., 1984. Directory of important world honey sources. International Bee Research Association, London, 384 s, http://idrinfo.idrc.ca/archive/corpdocs/06l504/ (dostop 10. 10. 2 Določitev medu po vrsti 170 3. Ostanki kemičnih sredstev za zatiranje varoj, kot so kumafos, ksilidin in formamidin (razpadna produkta amitraza) ter fluvalinat. 200 Prijavni obrazec za delno analizo medu (paket): Ime in priimek čebelarja Naslov čebelarja Telefonska Številka: Številka čebelnjaka: Sl: Datum točenja Pašni okoliš, v katerem sc čebele nabirale medičino Mi so bili pred začetkom paše sati v medišču prazni? □ □ 2 Če ne: Od kod in od kdaj izvit medišču? i med, ki jt. bil pred začetkom paše v Čebelarjevo mnenje o vrsti medu Kateri paket sle izbrali? (Prekrižajte kvadratek pred želenim paketom.) Če želite, da ža isti vzorec medu opravimo analize iz več paketov, označite želeni vrstni red opravljanja analiz v kvadratek pred številko paketa. Če npr. želite, da opravimo analize paketa št. 2 in št. 3 in je vaša prva izbira paket št. 3, potem v kvadratek pred št. 3 vpišite številko I, pred paket št. 2 pa vpišite število 2. □ n*. Če ste izbrali paket številka[~3~|, izpolnite še: Uporabljena sredstva za zatiranje varoj v zadnjih treh letih: I.ETO 2004 SREDSTVA: LliTO 2005 SREDSTVA: LETO 2006 SREDSTVA: Datum:................................. Podpis: REZULTATI ANALIZ O OSTANKIH AKARICI-DOV V MEDU, PRIDELANEM V SLOVENIJI Andreja Kandolf “Smisel življenja je, živeti zdravo”, je že pred 2000 leti napisal veliki rimski mojster poezije o medicini in zdravju Marcial (45—101 n.š.). Tega se zavedajo vsi čebelarji, ki so se letos udeležili ukrepa Kakovost medu v okviru uredbe Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji. S podrobnejšimi rezultati vas bomo seznanili v eni od prihodnjih številk Čebelarskega svetovalca, tokrat pa zgolj podrobnejša razlaga glede ostankov sredstev za zatiranje varoj (akaricidov) v medu. Čebelarji so v začetku novembra prejeli poročila o analizi vsebnosti sredstev za zatiranje varoj v medli. Analize je opravil ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave. Analizirali smo 137 vzorcev medu, v katerih smo ugotavljali vsebnost kumafosa, formamidina ter ksilidina in flu-valinata. Kumafos je aktivna substanca v kemičnem sredstvu s trgovskim imenom Perizin. Z evropsko Uredbo Sveta (EGS) št. 2377/90 je v medu lahko največ 100 pg kumafosa na kg medu. Vsi letošnji rezultati so bili v skladu z omenjeno uredbo. Največja vsebnost kumafosa v analiziranih vzorcih je bila 7 (.ig/kg medu oz. 0,007 mg/kg. V 90 odstotkih analiziranih vzorcev je bila vsebnost kumafosa < 0,002 mg/kg medu, torej pod mejo detekcije. Ta rezultat je zelo vzpodbuden, saj pomeni, da je v 90 odstotkih analiziranih vzorcev kumafosa manj kol 0,002 mg/kg ali manj kot 2 jjg/kg. Ne moremo sicer reči, da kumafosa v takem medu ni, saj naprava in uporabljena metoda ne zaznata vrednosti, nižjih od 0,002 mg/kg. Formamidin in ksilidin sta razpadna produkta amitraza, ki je aktivna substanca v kemičnem sredstvu s trgovskim imenom Hemovar. Ob uporabi tega sredstva amitraz po dobrem mesecu cini, razpade na formamidin, kislidin in še nekatere druge produkte. Z evropsko Uredbo Sveta (EGS) št. 2377/90 je za med predpisana samo vrednost amitraza, ki je lahko največ 200 pg amitraza na kg medu. Vrednost ksilidina in formamidina ni predpisana, na podlagi vsebnosti teh dveh produktov pa je mogoče sklepati, da je čebelar uporabil amitraz, ki ga od leta 2005 v Sloveniji ni več mogoče kupiti po legalni poti. Najvišja vsebnost formamidina v analiziranih vzorcih je bila 28 pg/kg ali 0,028 mg/kg, ksilidina pa 10 pg/kg ali 0,010 mg/kg. Ksilidin je bil v 70 odstotkih analiziranih vzorcev pod mejo detekcije, formamidin pa je bil pod to II ČEBELARSKI SVETOVALEC — Leto 2006 Št.: 11/06 (SČ 12/06) SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE CVIII. LETNIK Urednik: Janez Mihelič, dipl. univ.biol. KAZALO - 2006 Atelšek Ivan: geografskim poreklom .... II Mednarodno ocenjevanje medu v Sežani 280 Odgovor na članek ge. Kandusove predsednice Aumeler Pia: uprave Medexa d.d .... 13 Navodilo nemškim čebelarjem za pripravo oksalne kisline Grad Janez: za zatiranje varoj s kapanjem po čebelah 336 Nova Stalna komisija UO ČZS za alternativne Auguštin Vlado: opraševalce .... 246 Kako uspešno tržili med 18 Naši najmanjši vrsti čmrljev .... 109 Nedovoljeni ostanki v medu problem vseh Grebenšek Anton: čebelarjev 15 Sola čebelarjenja Anton Janša pri ČZS, potreba 225 Ostanki organskih kislin v medu 314 Gregorc Aleš, Podgoršek Peter: Bajc Martin: Spremljanje in ocenjevanje kakovosti čebeljega Teloh (Helleborus sp.) 22 londa v vzrejališčih čebeljih matic v letu 2006 294 liokal Ljudmila: Dejavnost Kmetijskega inštituta Slovenije v Delo za čebelarski terminološki slovarje v polnem letu 2005 (Nadaljevanje) .... 199 zamahu 115 Konferenca o vzreji matic in selekciji v čebelarstvu lione Bogdan: v Sofiji .... 264 Tudi najmlajši radi slikajo 119 Dejavnost Kmetijskega inštituta Slovenije Borut Preinfalk: v letu 2005 .... 161 Veterinarski nasveti za junij 2006 168 Dejavnosti v okviru Rejskega programa za Brečko Jože: kranjsko čebelo .... 230 Ob 60. obletnici ustanovitve Čebelarskega dmštva Poljčane 341 Zatiranje varoj z oksalno kislino .... 141 Bruno Krištof: Dejavnost čebelarskih preglednikov .... 19 Šestdeset let delovanja čebelarske družine “Peter Konferenca francoskih vzrejevalcev matic .... 47 Močnik” Studenci-Pekre iz Maribora 276 Zatiranje varoj v čebelji družini s sredstvom na Brus Robert: bazi timola. apiguardom .... 72 Javoji Gorski javor 302 Gregori Janez: Javorji - Ostrolistni javor 332 Odbira v čebelarstvu je pri nas že tradicija .... 168 Bukovšek Aloj/.: S knjižne police .... 214 Čebelji piki 204 Iz knjižne police - Kaj neki tu cveti? .... 116 Car Stane: Koledarji cvetenja in njihovi predhodniki .... 82 Električna prevodnost medu ČZS: 205 Koledarji cvetenja in njihovi predhodniki (nadaljevanje) .... 113 Letni program usposabljanja čebelarjev v letu 2006 23 Zgodovina čebelarstva v Ribniški dolini 1905-2005 .... 50 Nadzorni odbor je pregledal poslovanje Čebelarske Naj plemenilne postaje pri nas ne bodo preteklost .... 267 zveze Slovenije za leto 21X15 54 Hrastar Tomaž: Letni program usposabljanja čebelarjev v letu 2007 344 Pojasnilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in Dolinar Vera: prehrano RS .... 144 Prvi koraki so vedno težavni 326 Hrastar Kristi jan: Gajšek Jernej: Sto let delovanja Čebelarskega društva Vrhnika .... 244 125 let čebelarstva na Šmarskem (1881-2006) 149 Jedlovčnik Norbert: Grajzar Franc: Povzetki iz referatov na strokovnem srečanju Zakaj zaščitna znamka “Slovenski med z avstrijskih poklicnih čebelarjev v Gradcu 2006 .... 307 Obisk mariborskih čebelarjev pri Čeških vzrejevalcih matic . 327 Jenko Rogelj Mira: Veterinarski nasveti v oktobru ...................................... 262 Jurič Alenka: Veterinarski nasveti za februar....................................... 39 Veterinarski nasveti za november .................................... 293 Rajič Sandi: 80 let Čebelarskega društa Radeče .................................... 58 Kalister Goran: ČD Koper sodeluje pri usposabljanju mladih iz držav Evropske unije ............................................. 277 Kandolf Andreja: Kontrola kakovosti medu .............................................. 45 Kontrola kakovosti medu .............................................. 17 Aplikativna raziskava (nadaljevanje) ................................. 75 Brezplačna usposabljanja čebelarjev za izvajanje smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu ............................ 106 Čebelarji, izrabite možnost brezplačne analize svojega medu! . 81 Iz poročila o izvajanju uredbe 2005 .................................. 43 Kontrola kakovosti medu .............................................. 78 Kapun liranko: Evropski poslanec na obisku pri čebelarju iz ČD Zgornja Kungota ..................................................... 248 Kavčič Alojz: Obisk pri čebelarjih na Malti .................................... 49 Obisk pri čebelarjih v Andaluziji ................................ 209 Izlet čebelarjev CD Litija v Slovenske Gorice in Prlekijo . . 340 Kladnik Viktor: Čebelar Janez Levstik st. • Janko 90-letnik .......................... 51 Kozmus Peter: Mednarodni čebelarski kongres v Indiji ............................... 48 Čebelarski posvet v Beogradu ........................................ 181 Druga konferenca EurBee je bila v Pragi ............................. 298 Čebelarjenje v Indiji ............................................... 329 Koželj Vanda: Kako čebelarijo na Madžarskem ....................................... 308 Kramberger Ludvik: 30 let Čebelarskega društva Radenci .................................. 91 Kramberger Ludvik: 90 let čebelarke Lojzke Pavalec iz Lenarta ........................... 52 Kraševec Borut: Čebelarsko društvo Loška dolina praznovalo 70-letnico ............ 150 Lebar Marija: Družita nas vedoželjnost in ljubezen do naše sivke................... 120 Obisk koroških čebelarjev in kmetov v Savinjski dolini .............................................................. 242 Po tridesetih letih zdru itev in preimenovanje ............... 243 Lešnik Vida: Veterinarski nasveti za marec ........................................ 71 Magdič Tanja: Analiza anketnega vprašalnika o novi podobi "Slovenskega čebelarja ........................................................... 274 Majdič Viktor: Zakonsko besedilo ne sme biti zavajajoče ............................ 310 Zatirati varozo ali varoo, uničevati varoje ali varoe? .............. 215 Matavž Lidja: Gornja Radgona-čebelarska metropola - Četrti slovenski čebelarski praznik ..................................... 193 Veterinarski nasveti za april .................................... 103 Sedmo ocenjevanje medu v Pomurju .................................... 337 Mate Miran: Zbiranje podpisov proti zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi rastlinami ........................... 273 Mavrič Kdi: Člani ČD Gornji Grad so počastili zavetnika čebel..................... 58 Meglič Milan: Skrb za kakovost se začne spomladi ................................... 78 Mihelič Janez: Odgovor uredništva ................................................... 14 Dvigalo za dviganje posod z medom, ki je lahko v veliko pomoč čebelarju .............................................. 265 Zvedavi mladi čebelarji ............................................. 248 Člani čebelarskega krožka na OS Mengeš in čebelarji ČD Mengeš so pripravili slovesnost ........................ 211 Kratke novice........................................................ 234 Kratke novice........................................................ 279 Kratke novice ....................................................... 210 Mednarodne prireditve ............................................... 235 Na občnem zboru Čebelarske zveze Slovenije so delegati izvolili novega predsednika ................................ 129 Poročilo 9. redne seje Upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije .......................................... 147 Velika zastrupitev čebel v okolici Dornave pri Ptuju ................ 175 XXIX. državni čebelarski seminar v Celju so obiskali številni domači in tuji čebelarji .......................... 142 Milan Starovasnik: Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v juliju in avgustu ................................. 195 Sklepi desete redne seje upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije...................................................... 342 Nikoloski Trajče: Uspešen zaključek čebelarskega izobraževanja........................................................ 245 Bršljan (Hedera helix)............................................... 334 Šestdeset let čebelarske tradicije na vrtnarski Soli Celje .. 337 Nikoloski Trajče in Peter Ribič: Navadna lipa in navadni kostanj ..................................... 176 Navadna mačja meta .................................................. 237 Sirski oslez -hibiskus .............................................. 236 Boreč in svilnica ................................................... 212 Kanadska zlata rozga ................................................ 305 Medovite rastline - Robinija ........................................ 145 Navadni (rumeni) dren, svib ......................................... 112 Vrbe in navadna leska ................................................ 84 Nikolovski Trajče in Peter Ribič: Travniška kadulja Janežev ožepek ...................................................... 272 Nikoloski Trajče: Delovni piknik v podporo našim čebelam .............................. 186 Proslava ob 130-letnici .......................................... Strokovni izlet oh 130-letnici obstoja Čebelarskega dušiva “Henrik Peternel”” Celje................................... Zeliščno čebelarska učna pot na Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici ............................ Ožepek Hyssopus officinalis Dobra misel Origanum vulgare .. Strokovna čebelarska ekskurzija na Koroško ....................... Noč Boštjan: Po regijskih posvetih ............................................ Ohranovič Branko: Moje izkušnje pri delu z mravljinčno kislino ..................... Oder Franc: Rezultati tekmovanja medic ....................................... Papež Marjan: Čebelarska letina v Posavju • vreme nam je bilo res naklonjeno ....................................................... Kjer cvetita akacija in čebelarska literatura .................... Pibernik Zrimšek Vladimira: Kako živi in deluje Čebelarsko društvo v Gorici .................. Planinc Mag. Ivo: Veterinarski nasveti za maj ...................................... Plut Stane: Strokovna ekskurzija selniških čebelarjev v Švico ................ Pogačnik Tone: Izobraževanje metliških čebelarjev ............................... Posl Silvo: Trženje izziv in težave čebelarjev ............................... Sredstva evropskih strukturnih skladov - zaslužena nagrada ... Trženje - izziv in težave čebelarjev ............................. Trženje - izziv in težave čebelarjev...........................111. Poljanšek Lucija: Ambrožev ples 2005 ............................................... Rogel j Mira Jenko: Veterinarski nasveti za januar 2(K)6 ............................. Rusjan Andreja: Veterinarski nasveti za julij in avgust .......................... Rutar Romana, Kregar Marinka: Pelodna analiza medu v Sloveniji ................................. Pelodna analiza medu v Sloveniji - gozdni med .................... Pelodna analiza medu v Sloveniji-kostanjev med ................... Pelodna analiza vzorcev medu v Sloveniji, lipov med .............. Rutar Romana Marinka Kregar, Drago Žitek: Pelodna analiza medu v Sloveniji ................................. Pelodna analiza medu v Sloveniji - akacijev med .................. Sajevec Stane: V spomin ob obletnici rojstva na prof. dr. Jožeta Riharja ..... Senič Lidija: Investicije v čebelarstvo pričakujemo nov razpis ................. Seražin lioris: Program kandidata za predsednika ČZS ............................. Čebelarjeva opravila v AŽ-panju v oktobru ........................ Čebelareva opravila v AZ-panju v aprilu .......................... Čebelarjeva opravila v AZ-panju v februarju ...................... 314 Čebelarjeva opravila v AŽ-panju v marcu ............................... 6? Čebelarjeva opravila v A Z - panju v januarju ......................... 2 242 Čebelarjeva opravila v AZ-panju v septembru .......................... 226 Čebelarjeva opravila v AŽ-panju v juliju in avgustu ................. 194 20 Čebelarjeva opravila v AZ-panju v juniju ............................. 162 52 Čebel; ujeva opravila v AŽ-panju v maju .............................. 131 56 Čebelarjeva opravila v AŽpanju v novembru ............................ 289 Narejenci ........................................................... 137 86 Čebelarjeva opravila v AŽ-panju v decembru............................ 322 Skok Marjan: 173 Obisk zagorskih čebelarjev pri pobratenih čebelarjih v Eschenbachu na Bavarskem ............................... 274 204 Smelcer Janez: Čestitka ob jubileju našemu znanemu čebelarju in vzrejevalcu matic g. Lojzetu Bukovšku ........................................... 147 297 Starovasnik Miran: 206 Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v aprilu ..................... 101 Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v februarju .................. 37 310 Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v oktobru .................... 261 Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v marcu....................... 68 136 Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v juniju ..................... 165 Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v novembru 291 239 Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v septembru 228 Čebelatjeva opravila v nakladnih panjih v maju ................... 134 340 Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v januarju ..................... 5 Čebelarjeva opravila v nakladnem panjuv decembru .... 322 301 Strupi Franci: 116 29. tekmovanje mladih čebe 1 arjev je bilo v 270 Slovenski Bistrici ................................................... 178 325 Rezultati XXIX. državnega sreanja in tekmovanja mladih slovenskih čebelarjev ........................................ 178 90 Šauperl Tomaž: Uresničila se je velika želja mladega čebelarja ..................... 210 7 Šipek Zoran: Veterinarski nasveti za december .................................... 324 197 Šivic Franc: Ali bo smreka letos medila ........................................... 83 170 Ali so na Islandiji čebele ............................................ 58 201 Nekaj čebelarskih novic ............................................... 42 139 Čebelarska razstava v Italiji ........................................ 263 76 Čebelji pridelki kot turistični spominki ............................. 232 Kaj se dogaja z medečim škržatom? ................................... 289 45 Med z grenkim priokusom .............................................. 235 104 Nekaj o letošnji rekordni beri ....................................... 233 Novica iz Italije ................................................... 306 146 Posvetovanje o čebelarskem turizmu ..................................... 8 Pri njih je kakovost na prvem mestu ................................. 299 16 Seotimolu ............................................................. 10 Špolad Slavka Zdravko Ribnikar: 97 Kratek povzetek zgodovine Čebelarskega društva Kranj 259 odleta 1902 naprej .......................................'............ 55 98 Kakšna bo v prihodnje pri nas čebelja paša?.................. 321 34 Na obisku pri nas so bili finski čebelarji ........................ 331 Šušteršič Lado: Kako smo lansko jesen zdravili čebele z oksalno kislino? . 335 Svagelj Jožef: Ekskurzija na Slovaško .............................................. 237 Tavšak Slavica: Bruno Krištof - sedemdeset let življenja in dela ................. 119 Tomec Anton: Kmetijska inšpekcija opravila nadzor nad izvajanjem uredbe 2005 .......................................................... 92 Tome Tone: IV. kongres Apiterapije v Passauu ................................... 183 Urban Mihael: Med deluje močnje kot antibiotiki ................................... 277 Uredništvo: Problematika zaščite slovenskega medu je bila na dnevnem redu zasedanja Državnega zbora R Slovenije .......................................................... 79 Vajda Ivan: Pridobivanje nepovratnih sredstev evropske unije na področju čebelarstva na področju čebelarstva ................................. 257 Vraničar Novak Anita: Veterinarski nasveti za september ................................... 229 Zadravec Viktor: Novogoriški čebelarji smo obiskali prijatelje ........................ 91 VSKI1INA SVETOVALCA 2006 Auguštin Vlado: Varroa destructor in indijska čebela Apis cerana .................. 4/111 Varroa destructor in indijska čebela (nadaljevanja) ................. 6/2 Voda in čebele .................................................... 6/III Vizitka - najcenejše prodajno orodje .............................11/111 Itoštjan Noč: Delu svetovalne službe na pot........................................ I/I Randoll' Andreja: Ostanki kumafosa v čebeljih pridelkih .............................. l/ll Registracija obratov pri VURS-u in ZIRS-u............................ 2/1 Označevanje čebeljih pridelkov in izdelkov .......................... 2/1 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HCCP so sprejete ................................. 4/1 Skladiščenje čebeljih pridelkov................................... 5/1II Registracija čebelarskih obratov pri VURS-u ......................... 6/1 Označevanje medu..................................................... 9/1 Vi sprašujete mi odgovarjamo .......................................10/IV Poziv za zbiranje vzorcev medu.................................... Rezultati analizo ostankih akaricidov v medu pridelanem V Sloveniji ................................................. 1 l/II Kapun Maršik Jožica: Priprava čebel na novo sezono ..................................... 2/III Medovite poljščine.................................................. 3/11 Klemenak Ada: Obravnava čebelarske dejavnosti v zakonu o dohodnini - ZDOH-1 .................................................. 5/1 Magdič Tanja: Možnostvključevanja čebelarstva v turistično ponudbo ............... I/II Čebelarski krožki ................................................. 2/111 Pravočasno se pripravimo na javni razpis za sredstva EPD 1/3 Vi sprašujete mi odgovarjamo ....................................... 6/IV Definicija čebelarstva ............................................. 8/11 Kaj mora vsebovati račun ........................................... 8/11 Novi zakon o društvih ........................................... 8/1II Vi sprašujete mi odgovarjamo - ..................................... 9/IV Otroški bazar .................................................... 10/111 Trženje - čebelji pridelki moč narave ............................ 10/111 Vodenje knig za društva in čebelarje .............................. 10/IV Pomen embalaže pri prodaji ..............................I l/IV Obvestila .......................................................11 IV Papež Marjan: Vprašanja in odgovori.............................................. I/Ill Naložbe iz sredstev EPD v kmetijska gospodarstva .................. l/lll Dokončanje pašnih redov ............................................ I/IV Senic Lidija: Spoštovane čebelarke spoštovani čebelarji ........................... I/I Vnovična obravnava negativnih odločb ................................ 1/1 Javni razpis za sofinanciranje mrež ................................. 3/1 Status čebelarjev................................................ 3/111 Snemanje oddaje raketa pod kozolcem................................. 3/IV Obvestilo o izvajanju uredbe o odbiri in menjavi čebeljih matic kranjske čebele v letu 2006 ......................... 4/IV Uveljavljanje normiranih stroškov .................................. 4/IV Pavšalna obdavčitev čebelarjev ...................................... 5/1 Škoda, ki jo je povzročil rjavi medved ............................. 5/11 Prodaja medu in davki .............................................. 5/IV Navodila čebelarjem o oddajanju vlog in obrazcev .................... 6/1 Popis čebelnjakov ................................................... 8/1 Poročilo o izvajanju uredbe o menjavi matic kranjske čebele.................................................... 10/11 Stopar Helena: Predpakirani izdelki ............................................9/11,10/1 mejo v več kol 90 odstotkih analiziranih vzorcev. Fluvalinat v Sloveniji ni dovoljeno/registrirano sredstvo za zatiranje varoj. Z evropsko Uredbo Sveta (EGS) št. 2377/90 za fluvalinat ni predpisane najvišje dovoljene meje. Najvišja vsebnost fluvalinata v analiziranih vzorcih je bila IS pg/kg ali 0,015 mg/kg. Vsebnost fluvalinata je bila pod mejo detekcije v 80 odstotkih analiziranih vzorcev. Iz predstavljenih podatkov sledi, da se čebelarji, ki so poslali med na analizo ostankov sredstev za zatiranje varoj (akaricidov) v medu, zavedajo kako pomembno je pridelati varen in kakovosten med. Ko kupec kupi med in druge čebelje pridelke, pričakuje, da je kupil zdravo, naravno in varno živilo. Da bi ostalo tako tudi vnaprej, pozivamo vse čebelarje, da se udeležijo usposabljanja na področju zatiranja varoj, ki v okviru iste uredbe poteka že tretje leto. VIZITKA - NAJCENEŠJE PRODAJNO ORODJE Vlado Auguštin Že tisočletja povsod po svetu častijo med in druge čebelje pridelke kot dragocena živila živalskega izvora, ki jih čebele pripravljajo v taki obliki, da so primerna tudi za človeka. Ko kupec kupi med in druge čebelje pridelke, pričakuje, da je kupil zdravo, naravno in varno živilo. Za čebelarje kot neposredne prodajalce čebeljih pridelkov je zelo pomembno, da znamo te dobrine svojim kupcem ustrezno predstaviti in jih tudi primerno ponuditi. To se najpogosteje dogaja na čebelarskih razstavah in sejmih, saj so ti odlična možnost za promocijo čebeljih pridelkov in tudi lastnega čebelarstva. Da bi bili pri takšni promociji in prodaji še uspešnejši, moramo veliko truda vložiti tudi v dejavnosti trženja. Eno izmed najcenejših prodajnih orodij je prav gotovo tiskana vizitka. Tiskana vizitka je naša prva predstavitev morebitnim kupcem in ogledalo našega čebelarstva. Če je pravilno pripravljena in izročena ob pravem času, je lahko močno tržno orodje, saj veliko prispeva k uspešnemu vzpostavljanju stikov. Dobra vizitka naredi velik vtis, vzbudi zaupanje do njenega lastnika in željo po sodelovanju z njim. Prejemniku dvigne obrvi, ga spodbudi k podrobnemu pregledu obeh strani vizitke in k navezavi stika. Zavedajte se, da je vizitka stisk roke, ki ostane vašemu sogovorniku v spominu. Storite vse, da bo izžarevala vašo profesionalnost in usmerjenost k zadovoljevanju kupčevih želja. Vizitka mora biti standardnih dimenzij, da jo je mogoče skupaj z drugimi hraniti v albumih, ter vsekakor v slovenščini. Na vizitki morajo biti vsi standardni podatki: ime, priimek, naziv, telefon, mobitel, naslov e-pošte in seveda logotip ali zaščitni znak vašega čebelarstva. Poglavitne informacije na vizitki morajo biti jasne in čitljive, prejemnik jih mora zlahka najti. Ne podlegajte želji po kičastem oblikovanju, kajti če vizitka ne bo pregledna in čitljiva, tudi ne bo prebrana. Neodpustljiva napaka je, če vse podatke stlačimo na sprednjo stran vizitke, hrbtno pa pustimo prazno. Hrbtna stran je idealna za kratek opis koristi od sodelovanja z vami ali za poziv k navezavi stika. Vizitka je prodajno orodje, podobno kot npr. oglas ali prodajna brošura. Ima svoj namen in tudi zanjo velja, da se ne bo zgodilo nič, če na njej ni poziva k akciji. Zato naj ne bo zgolj seznam kontaktnih podatkov, ampak naj vedno vsebuje tudi vabilo k navezavi stika. Ob poglavitnih podatkih na sprednji strani pustite nekaj praznega prostora, tako da ti “zadihajo” oz. da so vidnejši in bolj poudarjeni. Če hočete predstaviti proizvodni program svojega čebelarstva, preselite večino prodajno naravnanih informacij na hrbtno stran, poglavitne kontaktne podatke pa zberite na Št.: 11/06 (SČ12/06) | ČEBELARSKI SVETOVALEC— Leto 2006 III sprednji strani. Ne bojte se, da bo hrbtna stran ostala neopažena! Vizitka mora biti že na prvi pogled privlačna, zato je priporočljivo, da je tiskana v barvah. Zaradi zdajšnje fotografske in računalniške tehnologije to ne bi smel biti niti prevelik strošek niti prevelik problem. Za vizitko uporabite debelejši in trdnejši papir. Trdnost in teža vizitke namreč pri prejemniku ustvarita pomemben vtis. Kolikor težji bo papir, toliko boljši vtis bo naredila vizitka. Z oblikovalcem ali tiskarjem se posvetujte o uporabi kakovostnih lakov, plastifikaciji in zaobljenih vogalih. Izogibajte se uporabi vizitk iz tiskalnikov, saj so po večini občutljive že na dotik s potnimi prsti. Vizitka je dokument, po katerem se nas bo porabnik zapomnil, zato moramo biti pri njeni vročitvi še posebej pazljivi. Pokažite spoštovanje do svoje vizitke, saj boste s tem pokazali, da spoštujete tudi samega sebe in svoje delo. Vizitko praviloma izročamo z obema rokama, ko se stoje predstavljamo. Ob tem razločno povejte svoje ime. Če ne najdete primerne priložnosti za izročitev vizitke nekomu, ki bi lahko bil zelo pomemben kupec, ga prosite za njegovo. Zelo verjetno vas bo vprašal, ali mu lahko tudi vi daste svojo. NOVI Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Obveščamo Vas, daje sprejet Novi zakon o dohodnini. Zakon je objavljen v Uradnem listu RS 117/2006 z dne 16. 11. 2006 in prinaša novosti tudi na področju čebelarstva! Več si lahko preberete na portalu Čebelarske zveze Slovenije ali pokličete Čebelarsko svetovalno službo. OBVESTILO - SMERNICE Čebelarje, ki so se že udeležili usposabljanja o Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu, obveščamo, da labko obrazce, ki jih morajo izpolniti, če se sklicujejo na zgoraj omenjene Smernice, najdejo na spletni strani CZS (http://www.cebelarska-zveza-slo.si/index.php?option=com_content&task=view&id=237<emid=58). Lahko pa pošljejo tudi elektronsko pošto na naslov: andreja.kanaolf@cebelarska-zveza-slo.si. Predlagamo vam, da obrazce, ki so v gradivu smernic, skopirate, pišete na kopije, tiste v smernicah pa shranite, da jih boste lahko vsako leto znova kopirali. CELJE 2007 Spoštovani čebelarji! Kar hitro se bo leto obrnilo in spet bo pred nami marec, ko navadno organiziramo državni čebelarski posvet. V žel|i, da bi bile vsebine na posvetu čebelarjem čim bolj aktualne, vas pozivamo, da sporočite svoje želje, potrebe, predloge, ideje o temah Čebelarski svetovalni službi, Andreji Kandolf ali vašemu terenskemu svetovalcu. Tel.: 01-729-61-33, 040-436-514, e-pošta: andreja.kandolf@cebelarska-zveza-slo.si. URADNE URE SVETOVALCEV: Andreja Kandolf. svetovalka /a zagotavljanje vame hrane, uradne ure: tor., sre., pet. od S—16. ure, tel: Dl 729 01 35. 040 t56 Sl i. terenski svetovalci: Vlado Auguštin uradne ure: pon. od 10.— It. tel.: 040 436 S16. (P 506 02 36. e-pošta: vlado.augustin^amis.M, Jožica Kapun Maršik. uradne ure: pon. od 1" -14. ure, tel. 040 156 51“. 02 548 K) 59; Tanja Magdič, svetovalka za ekonomiko, uradne ure: pon. od 12 16. ure, tel.: 040 456 513: l.idija Senic, v.d. vodje CSS, uradne ure: tor.: od 12.-16.. sre., od 8.--1 i. ure, tel: 040 436 515. Priporočamo, da terenske svetovalce zaradi morebitne odsotnosti (dopust ali bolniška) pred obiskom pokličete. V primerjavi z drugimi promocijskimi sredstvi je vizitka zelo poceni prodajno orodje. Med slabo in dobro vizitko ni pomembne razlike v ceni, velika razlika pa je v času, volji in ideji, ki jih namenite za pripravo njene vsebine. Vizilka sodeluje pri navezovanju stika in ustvarjanju prvega in najpomembnejšega vtisa. Želim vam, da bi pri izdelavi vizitke imeli čim bolj srečno roko, s tem pa tudi odlično promocijo vašega čebelarstva in dobro prodajo čebeljih pridelkov. IV ČEBELARSKI SVETOVALEC — Leto 2006 Št.: 11/06 (SČ12/06) Zaradi tega bodo pregledali 3336 družin, ki so jih letos v Avstraliji kupili čebelarji v tem delu Kanade. Priredil: urednik J. M. Vir: http://www.honeycouncil.ca/users/folder.asp Zanimive čebelarske spletne strani Kar veliko število čebelarjev že spremlja čebelarska dogajanja po svetu in predvsem v Evropi po svetovnem spletu oz. internetu. Tako si na naslovu www.apacame.org.br lahko ogledate eno izmed brazilskih čebelarskih spletnih strani, na naslovu www.biene-oesterreich.at pa se lahko seznanite z novejšo avstrijsko čebelarsko spletno stranjo. Zelo zanimiva in znana je tudi spletna stran www.apiservice.com Priredil: urednik J. M. SEDMO OCENJEVANJE MEDU V POMURJU Lidija Matavž, predsednica ocenjevalne komisije V okviru Čebelarske zveze društev Pomurja smo letos na našem območju izvedli že sedmo ocenjevanje medu. Udeležili so se ga 103 čelielarji iz vse Slovenije, pa tudi iz Hrvaške in Avstrije. Državna komisija je ocenila 180 vzorcev medu. Največ, kar 62, je bilo vzorcev medu akacije, ki je značilna za naše območje. Med preostalimi medovi so bili med hoje (14 vzorcev), gozdni ined (33 vzorcev), cvetlični med (27 vzorcev), kostanjev med (34 vzorcev), med smreke (5 vzorcev), med lipe (4 vzorci) in med oljne repice (1 vzorec). Od 180 vzorcev sta bila izločena le dva vzorca. Vzorci so bili laboratorijsko pregledani na vsebnost vode in elektroprevodnost. Glede vsebnosti vode naj povem, da je večina medov zelo kakovostna oziroma vrhunska. Vse več čebelarjev namenja veliko pozornost zunanjemu videzu, to je embalaži, etiketi in pravilni deklaraciji. Ponudba doma pridelanega medu je vsako leto boljša, tako da kupec lahko izbira med različnimi sortami medu in posega po kakovostnem medu. Kakovost medu je poleg tehnoloških dejavnikov še vedno precej odvisna od naravnih razmer. Letos so morali čebelarji pravočasno iztočiti določeno sorto medu, da so na naslednji paši dobili razmeroma čist sortni med. Zaradi vlažne pomladi se je letos pojavljala hrastova mana in tudi kakšne druge mane, ki jih nismo niti opazili. Zato so bili cvetlični medovi ponekod zelo temni in so bili po barvi podobni gozdnemu medu. Medenje se je letos podaljšalo vse do poznega poletja, to je do začetka septembra, tako da je bila letošnja letina medu razmeroma dobra. Rezultati ocenjevanja: zlato plaketo je prejelo 66 vzorcev medu, srebrno plaketo je prejelo 35 vzorcev medu, bronasto plaketo je prejelo 39 vzorcev medu, priznanje za udeleži» na ocenjevanju medu pa je prejelo 38 vzorcev medu. Vse možne točke, to je 33 točk, je dosegel le en vzorec medu, in sicer vzorec akacije iz pašnega okoliša Goriška bala oz. iz Vipovž, last čebelarja g. Cvetka Kotnica, ki je prejel priznanje šampiona za akacijev med. Največ zlatih plaket so prejeli medovi iz Pomurja (40), 26 vzorcev medu, ki so prejeli zlato plaketo, pa je iz drugih krajev Slovenije. Slovesne podelitve plaket se je udeležil tudi poslanec Državnega zbora in predsednik odbora za kmetijstvo g. Alojz Sok, ki je vsakemu prejemniku plakete tudi osebno čestital. G. Sok je tudi sam čebelar in bo morda tudi sam kdaj poslal v ocenjevanje vzorce medu, ki ga pridelajo njegove čebele. SESTDESET LEJ ČEBELARSKE TRADICIJE NA VRTNARSKI SOLI CEUE Napisal učitelj in mentor čebelarskega krožka "Čebelica" Vrtnarska šola Celje Trajče Nikoloski viš. pred. spec, dip .ing. agr. in hort. Oktobra 2006 je Vrtnarska šola slavila častitljivih 60 let uspešnega delovanja. Kot vzgojno-izobraževalna institucija je v svoji dolgoletni zgodovini veliko časa in truda med drugim namenila ttidi čebelarstvu. Vsa ta leta so na šoli namenjali čebelarstvu vso tisto pozornost, ki si jo čebelarstvo pravzaprav zasluži. Trditev dokazuje tudi doku- mentacija, ki obstaja na Vrtnarski šoli in priča, da se na šoli s čebelarstvom res ukvarjamo polnih 60 let. Če upoštevamo dejstvo, da je ljubezen do čebel in čebelarstva med Slovenci globoko zakoreninjena, lahko čebelarstvo imenujemo tudi “poezija kmetijstva”, to pa so gojili in jo še naprej gojijo tudi na Vrtnarski šoli Celje. Čebelarskih 60 let lahko razdelimo na dve obdobji. Prvih trideset let čebelarjenja na šoli je zaznamovalo več učiteljev, ki so se ukvarjali s čebelarstvom. V tem obdobju je bilo na tem področju tako veliko uspehov kot tudi neuspehov, pač primerno tedanjemu času. Pomembno pa je, da so predhodniki postavili trdne temelje za nadaljevanje tradicije naših pradedov in dedov, da s čebelami živijo v sožitju z naravo. Drugih trideset let je zaznamovalo nekaj kolegov, ki so skušali nadaljevati to lepo tradicijo, to pa jim je z večjimi ali manjšimi uspehi tudi uspelo. Najpomembnejši mož v tem obdobju je bil učitelj in čebelar na šoli g. Janez Gril, ki je ob pomoči šolskega hišnika Jožeta Otorepca v šolskem parku postavil nov čebelnjak. Po njegovi upokojitvi so to delo nadaljevali drugi učitelji navdušenci, od šolskega leta 1998/99 naprej pa čebelarstvo na šoli vodi učitelj in čebelar Trajče Nikoloski. Tega leta je začel na šoli delovati tudi čebelarski krožek, imenovan “Čebelica”. Utrinki iz življenja in dela čebelarskega krožka “Čebelica" Čebelarski krožek ima svoj dolgoročni delovni načrt. Število njegovih članov je vsako leto večje, s tem pa se povečujejo tudi aktivnosti članov krožka. Ob vsakdanji skrbi za čebelje družine skrbijo tudi za urejeno okolico okoli čebelnjaka. Naj na kratko opišem naše dejavnosti. Tradicija prenašanja čebelarskega znanja na mlajše generacije se v novejšem času nadaljuje tudi v čebelarskih krožkih na osnovnih in delno v zadnjem času tudi na srednjih šolah (kolikor mi je znano, je na srednjih strokovnih šolah za zdaj edini krožek Vrtnarske šole Celje, upam pa, da tako ne bo ostalo dolgo, saj na ta rekord nisem ponosen). Hvalevreden je zgleden primer sodelovanja med čebe- larskim krožkom Vrtnarske šole Celje in čebelarskim društvom “Henrik Peternel” iz Celja. Znanje, ki ga dijaki dobijo v čebelarskem krožku, dopolnjeno z znanjem izkušenih čebelarjev v čebelarskem društvu, jim je v veliko oporo pri spoznavanju okolja in pomembnosti varstva narave, saj je čebela zelo občutljiva na vse spremembe v njenem okolju. Čebele so že od nekdaj zveste spremljevalke življenja Slovencev. Pisani cvetovi privabijo čebele in metulje. Le koga ne razveseli pogled na čebele in živopisne metulje, ki v šolskem parku letajo s cveta na cvet. Napačno je mišljenje, da so medonosne čebele edini opraševalci cvetja, vsekakor pa so najpomembnejši. Pomembni opraševalci so tudi druge žuželke. Na čebelarskih tekmovanjih, ki se jih udeležujemo vsako leto, dosegamo zavidljive rezultate v čebelarskem znanju, o tem pa pričajo vsa priznanja in diplome, ki smo jih prejeli. Člani krožka z veseljem sodelujejo pri urejanju šolskega čebelnjaka in okolice, poleg tega pa pomagajo društvu pri zasajanju cvetličnih korit na balkonih in z urejanjem okolice njihovega čebelnjaka. Ena od članic krožka lepo slika in tako je naslikala že več kot dvajset panjskih končnic z znano tematiko. Z nekaterimi smo okrasili šolski čebelnjak, s preostalimi nameravamo okrasiti še društveni čebelnjak. Če so panjske končnice likovno preproste, pa so vsebinsko toliko bogatejše. Motivi na njih namreč prikazujejo vsa področja življenja našega podeželskega človeka v preteklosti. Že četrto leto se je čebelarski krožek Vrtnarske šole Celje predstavil tudi na čebelarskem sejmu v Celju. Za razliko od prvega leta, ko smo se predstavili v pritličju, smo drugo leto dobili prostor v avli pred vhodom v Modro dvorano. Predstavitev je bila v vrtnarskem slogu. Dijaki, ki so člani čebelarskega krožka, so letos na sejmu prvič prodajali sadike medovitih rastlin. Proti koncu sejma smo približno 300 neprodanih sadik podarili obiskovalcem sejma, ki so bili nad našo potezo bili prijetno presenečeni. Številna udeležba čebelarjev na proslavi ob 60- Priznanja, l ogledali tudi priložnostno razstavo medu in medenih pijač v privlačni embalpži. Franc Šivic, podpredsednik CZS -HII.AKSKA ZVfcZA SLOVtNIJI. ČKBHIARSKA ZVEZA SLOVENIJE — FRO ZA KRANJSKO ČEBELO Brdo pri Lukovici 8; 1225 Lukovica LETNI PROGRAM USPOSABLJANJA ČEBELARJEV V LETU 2007 POVABILO ČEBELARJEM ZA UDELEŽBO V PROGRAM USPOSABLJANJA Letni program usposabljanja čebelarjev v letu 2007 je pripravljen na podlagi Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 in Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 /a leto 2007 (Ur. 1. RS, št. 112/06) ter Letnega programa usposabljanja čebelarjev za leto 2007. Usposabljanje čebelarjev po tem programu je za čebelarje, ki so registrirani v skladu s predpisom, ki ureja registracijo čebelnjakov, brezplačno. Temeljni cilj programa usposabljanja v čebelarstvu v letu 2007 izhaja iz Ciljev Programa ukrepov 2005—2007, ki so: a) izboljšanje proizvodne tehnologije, b) izboljšanje izobrazbene strukture čebelarjev, c) dostopnost usposabljanja vsem čebelarjem, ki so registrirani v skladu s predpisom, ki ureja registracijo čebelnjakov ne glede na njihovo starost, kraj čebelarjenja in obseg čebelarjenja. Ciljne skupine Program usposabljanja čebelarjev v letu 2007 namenjamo širokemu krogu čebelarjev, razporejenih v štiri interesne ciljne skupine: a) čebelarjem - začetnikom, ki čebelarijo z manjšim številom čebeljih družin (do 15); b) čebelarjem, ki čebelarijo več let in nameravajo čebelarstvo razširiti in čebelariti z večjim številom čebeljih družin (do 40); c) čebelarjem, ki čebelarijo že več let in nameravajo svoje čebelarstvo razširiti in posodobiti ter čebelariti z večjim številom čebeljih družin (več kot 40); č) čebelarjem, ki načrtujejo svoje čebelarstvo organizirati kot čebelarski obrat z več kot 100 čebeljimi družinami ter ga nameravajo opremiti s sodobno tehniko, uvajati sodobno tehnologijo in vstopiti na tržišče čebeljih pridelkov in izdelkov. V skupini za teoretično usposabljanje mora biti od štiriindvajset do dvaintrideset udeležencev, na delavnicah/vajah od dvanajst do šestnajst udeležencev in pri usposabljanju z delom od pet in deset udeležencev. PREGLED PODROČIJ IN TEMATSKIH SKLOPOV USPOSABLJANJA, KI SI JIH LAHKO IZBERETE: (Obkrožite jih v prijavnici) A) TEHNOLOGIJA ČEBELARJENJA Z RAZLIČNIMI SISTEMI Al Uvod v tehnologijo čebelarjenja - pregledno o sistemih A2 Tehnologija čebelarjenja z listovnimi panji A3 Tehnologija z različnimi prostorskimi izpeljankami v listovnih panjih A4 Tehnologija čebelarjenja s tri-ctažnim listovnim panjem A5 Tehnologija čebelarjenja s plitvim nakladnim panjem A 6 Tehnologija čebelarjenja z nakladnim LR-panjem A7 Čebelje paše in značilnosti pašnih virov A8 Prevozi čebel B) VZREJA ČEBELJIH MATIC IN ČEBELJIH DRUŽIN BI Izbrana poglavja iz biologije čebel B2 Bolezni in zdravstveno varstvo čebel B3 Vzreja čebeljih družin B4 Vzreja čebeljih matic D) IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ČEBELJIH PRIDELKOV Dl Čebelji pridelki - tehnološka razsežnost D 2 Čebelji pridelki - rezultat dejavnosti D3 Čebelji pridelki - kakovostno in varno živilo E) USPOSABLJANJE ZA PRODAJO NA TRGU El Čebelji pridelki - tržno blago E2 Ekonomika pridelave in predelave čebeljih pridelkov E3 Trženje čebeljih pridelkov NU) NAČINI USPOSABLJANJA STROKOVNIH DELAVCEV NU1 Usposabljanje strokovnih delavcev PREGLED PODIZVAJALCEV, KRAJEV USPOSABLJANJA IN NAČRTOVANIH PODROČIJ Izvajalka usposabljanja Organizator oz. koordinator usposabljanja Kraj usposabljanja Naslov področja in obseg usposabljanja Organizator: A - 4 ČE ga. Lidija Senič Brdo pri Lukovici 8. 13 - 4 ČE tel.: 01 7296 110 1225 Lukovica D - 5 ČE faks: 01 72% 132 E - 2 ČE GSM: 040 436 515 NU - 11 ČE Celotno območje Slovenije D - 15 ČE Koordinator: G. Marko Purnat GSM: 041 791 231 A - 2 ČE Mozirje B - 2 ČE D - 1 ČE E - 2 ČE Koordinator: g. Trajče Nikoloski GSM: 041 521 525 A - 3 ČE Celje B - 2 ČE Čebelarska zveza Slovenije - PRO D - 2 ČE E - 1 ČE Koordinator: A - 1 ČE ga. Marjeta Sušnik Ravne na Koroškem B - 1 ČE tel.: 02 821 73 00 D - 1 CE GSM: 041 624 866 E - 1 ČE Koordinator: A - 2 ČE ga. Jožica Kapun Maršik Pomurje D - 3 ČE GSM.: 040 436 517 E - 2 ČE Koordinator: g. Ciril Vidrih GSM: 031 203 243 Cerknica A - 1 ČE B - 2 ČE Koordinator: ga. Barbara Miklavčič GSM: 031 546 444 Nova Gorica A - 2 ČE B - 1 ČE Koordinator: g. Vincenc Petruna tel.: 07 305 16 12 Črnomelj B - 3 ČE E - 2 ČE Podizvajalec usposabljanja Organizator usposabljanja Kraj usposabljanja Naslov področja in obseg usposabljanja Čebelarska zveza Slovenije -Sola čebelarjenja Antona Janše Organizator: g. Anton Grebenšek tel.: 01 7296 100 faks: 01 7296 132 GSM: 041 796 391 Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica A - 10 ČE B - 10 ČE Čebelarska zveza društev Maribor Organizator: ga. Jana Pušnik Pokrivač tel.: 02 331 80 10 GSM: 051 348 426 faks: 02 331 80 10 Maribor A - 8 ČE B - 6 ČE D - 5 ČE E - 6 ČE Zavod za turizem in kulturo Žirovnica Organizator: g. Janez Dolžan GSM: 040 201 929 Žirovnica Škofja Loka A - 10 ČE B- 11 ČE D - 1 ČE E-3 ČE Kmetijska šola Grm Novo Mesto Organizator: ga. Lucija Gradišar Tel.: 07 39 34 719 GSM: 041 443 810 Novo mesto A -2 ČE B - 5 ČE E - 1 ČE Podizvajalci usposabljanja čebelarjev bomo vse prijavljene kandidate (po prejetih prijavnicah) obveščali o konkretnih vsebinah in času izvajanja na krajevno običajen način. Informacije o posameznih usposabljanjih bodo vsak mesec objavljene na spletni strani Priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo in v reviji Slovenski čebelar. Priloženo prijavnico pošljite na naslov organizatorja/ koordinatorja na območju, na katerem se želite usposabljati in to do 14. 12. 2006. * Informacije o predvidenih usposabljanjih v času od 10. 12. 2006 do 10. 1. 2007: (Al) Uvod v tehnologijo čebelarjenja - pregledno o sistemih: - Brdo pri Lukovici 8, Lukovica (organizator: g. A. Grebenšek): 12. 12. in 13. 12. 2006 ob 16. uri (A3) Tehnologija z različnimi prostorskimi izpeljankami v listovnih panjih: - Brdo pri Lukovici 8, Lukovica (organizator: g. A. Grebenšek): 16. 12. 2006 ob 9. uri (A4) Tehnologija čebelarjenja s trietažnim listovnim panjem - Brdo pri Lukovici 8, Lukovica (organizator: g. A. Grebenšek): 06. 1. 2007 ob 9. uri (BI) Izbrana poglavja iz biologije čebel: - Brdo pri Lukovici 8, Lukovica (organizator: g. A. Grebenšek): 10. 1. 2007 ob 16. uri (D3) Čebelji pridelki - kakovostno in varno živilo: - Restavracija pri Križniču, Kanal Brda (koordinator: N. Bajt (041 508 780): II. 12. 2006 ob 16. uri - OŠ Dobrovlje, Dobrovlje (koordinator: B. Plesničar (040 320 005): 15. 12. 2006 ob 16.30 uri - Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Ptuj (koordinator: M. Pihler (040 653 996): 19. 12. 2006 ob 16. uri - Restavracija Gaj, Mozirje (koordinator g. M. Purnat) : 21. 12. 2006 ob 16. uri (NU) Usposabljanje strokovnih delavcev: - Čebelarski center, Brdo pri Lukovici (organizator ga. L. Senič): 13. 12. 2006 ob 8. in 14. uri ČZS-PRO si pridružuje pravico do sprememb terminov in krajev usposabljanj. Spremembe bodo objavljene na spletni strani ČZS. czs Čebelarska zveza Slovenije ČZS - PRO /.a kranjsko čebelo Brdo pri Lukovici 8,1225 Lukovica Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Skladi Evropske unije ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE - PRO Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica IZVEDBENI PROGRAMI USPOSABLJANJA V PROGRAMU USPOSABLJANJA ČEBELARJEV Uredba - 2007 o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 za leto 2007 2. tehnična pomoč čebelarjem; usposabljanje v čebelarstvu (8. člen) PRIJAVA V PROGRAM USPOSABLJANJA ČEBELARJEV 2007 Ime in priimek: Številka vpisnice:** STALNO BIVALIŠČE Kraj, ulica, hiSna Številka: Številka pojite: PoSta: Telefon: Čebelarsko druStvo: Oznaka in številka Čebelnjaka: VPISATI SE ŽELIM V IZVEDBENI PROGRAM: (Obkrožite oznako tematskeBa(ih) sklopa(ov): Al - Uvod v tehnologijo čebelarjenja - pregledno o sistemih A2 - Tehnologija čebelarjenja z listovnimi panji A3 - Tehnologija z različnimi prostorskimi izpeljankami v listovnih panjih A4 - Tehnologija čebelarjenja s trietažnim listovnim panjem A5 - Tehnologija čebelarjenja s plitvim nakladnim panjem A6 - Tehnologija čebelarjenja z nakladnim LR-panjem A7 - Čebelje paše in značilnosti pašnih virov A8 - Prevozi čebel BI - Izbrana poglavja iz biologije čebel B2 - Bolezni in zdravstveno varstvo čebel B3 - Vzreja čebeljih družin B4 - Vzreja Čebeljih matic Dl - Čebelji pridelki - tehnološka razsežnost D2 - Čebelji pridelki - rezultat dejavnosti D3 - Čebelji pridelki - kakovostno in varno živilo El - Čebelji pridelki - tržno blago E2 - Ekonomika pridelave in predelave čebeljih pridelkov E3 - Trženje čebeljih pridelkov Izpolni skrbnik glavnega projekta Podpis kandidata Kraj datum: Evidentiral: Podpis odgovorne osebe: ČZS - PRO - Izjavljamo, da bomo osebne podatke uporabljali izključno za potrebe programov Pojasnilo: Časovna enota (ČE) jc načrtovana enota v obsegu 6 ur. V okviru te enote podizvajalci oblikujejo svoje izvedbene programe po tematskih sklopih v načrtovanem obsegu in oblikah usposabljanja čebelarjev. * Čebelarji se lahko prijavite tudi na skupinsko prijavnico pri predsednikih ČD. Skupinska prijavnica je objavljena na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije (http://www.cebelarska-zveza-slo.si). Izpolnjeno skupinsko prijavnico naj predsedniki ČD poSljejo na naslov organizatorja/koordinatorja usposabljanja. ** Izpolni organizator NASLOVI ORGANIZATORJEV / KOORDINATORJEV: Anton Grebenšek, Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, Lidija Senič, Čebelarska zveza Slovenije, ČSS, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, Vincenc Petruna, Srednja Sola Črnomelj, Kidričeva 18a, 8340 Črnomelj, Marjeta Sušnik, Na produ 38, 2391 Prevalje, Marko Pumat, Aškerčeva 22, 3330 Mozirje, Trajče Nikoloski, Vrtnarska šola Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje, Jožica Kapun, Mirna ulica 14, 9000 Murska Sobota, Ciril Vidrih, Vrtna ulica 7, 1381 Rakek, Lucija Gradišar, Srednja kmetijska šola Grm Novo mesto, 8000 Novo mesto, Barbara Miklavčič, Srednja poklicna in živilska šola, Ulica padlih borcev ON, 5000 Nova Gorica, Janez Dolžan, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, 4274 Žirovnica Jana Pušnik Pokrivač, Čebelarska zveza društev Maribor, Streliška c. 150, 2000 Maribor PRODAM DB panje z izdelanim satjem a brez čebel za 10.000 SIT komad. Lahko tudi zamenjam panje za med, inf. 041 822 366. PRODAM točilo na 4 sate, pet posod za med, tri iz aluminija in dve pocinkani s pokrovi in s pipami, inf. 07 30 53 848 zvečer. PRODAM lipove satnike (zbiti ali nezbiti, vrtani), inf. 041 271 530. PRODAM akacijev, gozdni in kostanjev med v kozarcih, inf. 05 30 35 492. PRODAM razne sorte medu, inf. 01 78 75 309. PRODAM dvesto kilogramov mešanega gozdnega medu v kozarcih, inf. 01 78 78 635. v/ Čebelarjem Čestitamo ob 7. decembru, prazniku zavetnica čebelarjev sv. Ambroža. Vsem čebefarjem žefimo tudi vesef in btaßos(ov(jen božič. NARAVNEGA CEBELJEOA VOSKA V čebelarstvu Jožeta Herbaja iz Nedelice izdelujejo iz voska lepe okraske za božična drevesca. RAZPIS NADOMESTNIH VOLITEV PREDSEDNIKA ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE Slovenske čebelarje obveščamo, da je predsednik Čebelarske,zveze Slovenije g. Franc Čebulj 20. 11. 2006 podal isno izjavo o prenehanju opravljanja funkcije predsednika ČZS. Zalo je upravni odbor CZS v skladu z določili 22. in 25. člena Pravil , sprejel sklep štev. 184 9 razpisu nadomestnih volitev za predsednika ČZS. Predsednika ČZS 56. občnem zboru ČZS, ki bo predvidoma v soboto, 14v4. 2007. ČZS na svoji 11. čedni seji, 20. 11. 2006, 10 člani ČZS volili Postopek evidentiranja možnih kandidatov za predsednika ČZS se bo začel 20. 11. 2006, končan pa mora biti do 14. 3. 2007. Upravni odbor ČZS rjmjz (/(podno — /lozarci za wed STANKO d a a Šprulia 3 - TRZIN - ® (01) 562 17 22 DELOVNI ČAS: ponedeljek-pctck: 7.00 do 16.00 sobota: 7.30 do 12.00 Čebelarjem ponujamo steklene kozarce po ugodnih cenah: kozarci 720 ml, pakirani po 10 kosov, (grlo 0 82 mm) po 39,00 SIT, kozarci na paleti (1 106 kosov) po 34,20 SIT, 370 ml (grlo 0 66 mm) po 32,45 SIT, pokrovi zlato lakirani 82 mm po 18,31 SIT/kos in 66 mm po 15,20 SIT/kos. K NEKAJ MINUTAH lahko spremenite AŽ-tebelarjenje v SODOBNO NAKLADNO ČEBELARJENJE! Izdelujemo nakladne JG-panje AŽ-mere, združljive z LR-panjskim sistemom, večnamensko podnico - tudi za pripravo rojev (ometencev) in predelavo kristalizirano oz. melicitozne mane (podnica je združljiva z LR-nakladami) po načrtih univ. dipl. inž. Ivana Jurkoviča. Zdaj izdelujemo tudi satnike za GJ-, LR- in AŽ-PANJE ter SMUKALNIKE za GJ- in LR-panje. PETER ZAKRAJŠEK, s.p. c Pretnarjeva 6, 1210 Ljubljana - Vižmarje Tel.: (01) 512 62 51 ^ Prilagodljiva, večnamenska podnica za nakladne LR- in AŽ-panje. Svetovna novost v čebelarstvu! CERES doo trgovina Marjetica 5 c 9221 Martjanci tel./fax: 02 548 18 18 GSM: 040 436 517 E-mail: ceres@email.si NOVO Odprto: ponedeljek-petek, od 8. do 16. ure, sobota, od 8. do 12. ure VSE ZA ČEBELARJE ugodne cene, velika ponudba, prevzem osebno, dostava po hitri pošti mttk &§•* ktm Različna embalaža za med Kisline za zatiranje varoj. medene likerje in medeno vino različni pripomočki NOVO Štirisatni talilnik /a voSčine Q*l 11 lllllinfi; p 'M S j ati nmiil .iiiiiij • ~ i. Po naročilu zbite in zažičene ZELO UGODNO satnike ter vstavljene satnice. Različne vrste panjev Posebna ponudba! od maja do avgusta kakovostne matice iz lastne vzreje (čebelarstvo Kapun) Zelo ugodna zamenjava vašega voska za ves čebelarski material SE PRIPOROČAMO! f ČEBELARSKA ZVEZA IMA NA VOLJO NASLEDNJO NADVSE ZANIMIVO LITERATURO ] LIERATURA CENA V SIT CENA V EUR Med in zdravje, Kapš 8.200,00 34,22 Čebela se predstavi 1.500,00 6,26 Priročnik za čebelarje začetnike 300,00 1,25 Večjezični slovar čebelarstva 1.000,00 4,17 Knjiga Anton Janša 2.000,00 8,35 Knjiga Ajda 1.627,50 6,79 Knjiga Čebeloreja 700,00 2,92 Knjiga Obujeni spomin 2.000,00 8,35 A. Janša: Popolni nauk 800,00 3,34 Čebelji pridelki 1.500,00 6,26 VIDEOKASETE Odprtje ČSS 2.000,00 8,35 NALEPKE in LETAKI Razglednica s čebelarskim motivom, 6 v kompletu 600,00 2,50 Plakat Kranjska čebela 300,00 1,25 Plakat Življenjski ciklus čebelje družine 700,00 2,92 Prelepka KBZ 15,00 0,07 ODLIČJA in DIPLOME Odličje A. Janše 4.350,00 18,15 Različne diplome 200,00 0,83 SLOVENSKI ČEBELAR Izvod SČ, člani 900,00 3,76 Izvod SČ, nečlani 950,00 3,96 Naročnina na SČ 10.000,00 41,73 Vse cene so z DDV - Cene v evrih so preračunane po centralnem paritetnem tečaju 239,640. Brdo, 6. 10. Vse pisce osmrtnic prosimo, da pri imenu pokojnika navedejo tudi datum ali vsaj letnico rojstva in smrti. Ta podatek pogosto potrebujejo pisci različnih zgodovinskih spisov, npr. društvenih zbornikov, kot tudi drugi. Vsem lepa hvala. Uredništvo FRANC DERMEU (1947-2006) Ko so čebele nabirale obilno pašo na kostanju, se je ustavilo srce Franca Dermelja iz Budne vasi. Od nas se je poslovil prav tedaj, ko bi moral uživati ob vrhuncu letošn|e čebelarske letine, ter nas spomnil na minljivost našega življenja. V življenju mu ni bilo lahko. Že zgodaj mu je umrla mati, to pa je prizadelo njegovo blago dušo. Bil je voznik avtobusa pri podjetju Gorjanci. Reorganizacije v podjetju ter osebne težave so bile vzrok, da je sredi osemdesetih ostal na cesti, takrat pa je uteho našel pri čebelah. Bil je pronicljivega duha, zato je med prvimi v društvu preizkušal panje z večjo prostornino. Za zatiranje varoe je uporabljal organske kisline že tedaj, ko nas večina o tem ni niti razmišljala. V društvu sicer ni opravljal funkcij, vendar je bil naš zvest član. Sestanki društva so bili zanj praznik, na katerem se je razgovoril o čebelah, ki so mu lajšale osebno samoto. CD Šentjanž na Dolenjskem FRANC LAH (1931-2006) Na pokopališču v Kotljah smo se 11. avgusta letos poslovili od čebelarja in dolgoletnega člana našega društva Franca Laha. Rodil se je 26. septembra 1931 pri Brezniku na Selah in se leta 1955 priženil k Smonkarju na Erdinje, kjer je vsa leta pridno kmetoval. Na kmetiji so ngkdaj imeli tudi čebele, o tem pa je pričal prazen čebelnjak. Čeprav je bil velik ljubitelj čebel, mu čas prva leta ni dopuščal, da bi si jih lahko omislil. Pozneje, ko so otroci nekoliko odrasli in je bilo pri hiši več pridnih rok, si je lahko vzel čas tudi za čebele. Tako je leta 1985 začel čebelariti s prvimi roji, število družin pa je povečeval vsako leto. Poleg AZ-panjev je imel za svoje vesel-|e vedno tudi nekaj kranjičev. Vsa leta je bil dejaven in prizadeven član našega društva. Bil je vzoren čebelar, vedno dovzeten za novosti in vedno željan novega znanja. Tako se je pred leti udeležil tudi tečaja za čebelarske preglednike in ga uspešno opravil. Dokaz, da je bil dober čebelar, je tudi to, da so letos uspešno prezimile vse njegove družine. Bil je dober čebelarski tovariš, saj je bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč z nasveti ali s podarjenimi roji. La njegovo prizadevnost ga je društvo odlikovalo z odličjem Antona Janše III. stopnje. V spominu ravenskih čebelarjev bo ostal kot dober čebelarski prijatelj, od njega pa so se s petimi prapori poslovila tudi vsa sosednja društva Meliške doline. Ohranili ga bomovv trajnem spominu. Čebelarsko društvo Ravne na Koroškem JANEZ BRAČIČ (1963-2006) V času, ko so bile čebele na vrhuncu svojega razvoja, je Janez Bračič kljub veliki volji do življenja podlegel hudi bolezni. Omahnil je, kot bi jeseni odpadel list z drevesa. Pokojni Janko, kot smo aa vsi poznali, je privekal na svet 15. maja 1963. Izhajal je iz kmečke družine v Setarovi. Po končani osnovni šoli se je izučil za trgovca, pozneje pa je postal tudi poslovodja. V tej vlogi je bil uspešen in priljubljen. V Lenartu in daleč naokrog so ljudje pravili: "Grem k Janku v trgovino." V bližini domačije si je zgradil hišo. Kljub zahtevnemu delu v službi je veliko pomagal tudi staršem na kmetiji. Leta 1992 se je odločil za čebelarstvo in začel čeoelariti z dvema družinama. Že čez osem let jih je imel 20. Hitro je začutil potrebo po organiziranosti, zato se je včlanil v Čebelarsko družino Gradišče-Lenart. Kljub obilici dela in skrbi za svojo družino, je vedno našel čas za čebelice, pri katerih se je sprostil in si nabiral novih moči. Z njimi je tudi uspešno ospodaril. Huda bolezen ga je minulo zimo tako prizadela, a |e spomladi sinu, ženi in očetu le še svetoval, kako in kaj naj postorijo pri 30 čebeljih družinah. Kot čebelar in poslovodja je poskrbel, da so naši člani prejeli sladkor za krmljenje čebel. Od vedno nasmejanega, umirjenega in uspešnega mladega čebelarja smo se člani 22. junija 2006 spraporom poslovni na pokopališču v Lenartu. Z njim je Čebelarsko društvo Sv. Trojica-Lenart in čebelarstvo nasploh izgubilo dobrega mladega čebelarja, ki je skrbel za razvoj in ohranitev slovenskega čebelarstva. Kot dobrega člana in čebelarja ga bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. CD Sv. Trojica-Lenarf STANKO HERLE (1914-2006) Maja letQs smo k zadnjemu počitku pospremili dolgoletnega člana ČD Dramlje Stanka Herleta. Pokojni Stanko je bil Mali oglasi mariborski rojak. V mladosti je bil rudar v zasavskih premogovnikih, to delo pa mu je zrahljalo zdravje. Nekaj časa je Bil poslovodja v čebelarski trgovini v Celju, zato so ga poznalj tudi številni starejši čebelarji. V ČD Dramlje je bil od leta 1980 do 1995 predsednik društva. Na OS Dramlje je organiziral čebelarski krožek in pripravil tudi čebelarsko razstavo. Bil je napreden čebelar, čebelaril pa je v Lazah, kjer je imel nišo. Za svoje delo v čebelarski organizaciji je prejel odličje Antona Janše I. stopnje. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. CD Dramlje FRANC LAPOŠI (1927-2006) Avgusta letos nas je nenadoma zapustil Franc Lapoši, ustanovitelj in član ČD Bakovci. Več let je bil častni član društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1951. Franc je čebelaril že veliko pred ustanovitvijo društva. Čebele so bilevnjegove prijateljice od mladih dni. Čebelaril je po večini v AZ-panjih, in to največ s šestdesetimi čebeljimi družinami. Prvi v društvu je naložil panje na vlak in jih prevažal na paše. Pozneje si je kupil tovornjak in z njim prevažal čebele v Haloze in na Ponorje. Po ustanovitvi društva je v njem opravljal različne funkcije, od predsednika in tajnika do člana upravnega odbora društva. Bil je neutruden pri graditvi čebelarskega doma in pri razvitju prapora. Za svoje zasluge je prejel odličja Antona Janše III. in II. stopnje. Prejel je tudi priznanje ob 50-letnici društva. Z njegovim odhodom smo izgubili dolgoletnega in zvestega ustanovnega člana, predvsem pa delovnega in dobrega prijatelja. Ohranili ga bomo^ v lepem spominu. Zg ČD Bakovci Stefan Antolin PRODAM cvetlični, akacijev in gozdni med, inf. 041/560 075. PRODAM štirisatno nerjaveče točilo, dobro ohranjeno, cena je 10.000 SIT, inf. 051/604 254, Letnar. PRODAM hojev med, inf. 041/403 960. PRODAM električni mlin RF za mletje sladkorja, cena je 50.000 SIT, inf. 041/665 178. PRODAM štirisatno točilo za med na ročni pogon, inf. 041/470 032. PRODAM zabojnik za 8 AŽ 10 S - s prikolico ali brez nje, inf. 041/782 143. PRODAM kostanjev, cvetlični, regratov in lipov med po ugodni ceni, inf. 03/583 24 85, 031/400 120. PRODAM pašnik z brunarico, velikosti 6 m x 4 m, in prazen čebelnjak, inf. 041/865 419. PRODAM štirisatno točilo za med na ročni pogon, inf. 05/751 51 06. PRODAM hojev, smrekov, lipov in cvetlični med, nekaj propolisa in cvetni prah, inf. 031/503 635. PRODAM gozdni med, inf. 041/239 062. PRODAM smrekov, hojev in gozdni med, nagrajen z zlato medaljo v Semiču, inf. 041/880 727. KUPIM čebelji vosek, inf. 041/214 980. PRODAM kostanjev med, inf. 031/766 533. PRODAM akacijev in mešani cvetlični med, inf. 05/301 62 59. ZAPOSLIMO delavca, do 45 let starosti, usposobljenega za delo v čebelarstvu in vzrejo matic, za delo v mizarski delavnici in druga dela v proizvodnji. Pogoj: vozniški izpit B ali C kategorije. Delo je lahko občasno ali sezonsko pogodbeno, sklenemo pa tudi delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe sprejemamo na naslov ali faks: APIS M&D, d. o. o., ČUŽA 7,1360 VRHNIKA, tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52. PREVZEM POTRDIL O USPOSABUANJU V LETU 2006 V CEUU IN NA BRDU PRI LUKOVICI Obveščamo vse čebelarje, ki še niso prevzeli potrdil o usposabljanju, opravljenem v letu 2006 v Celju in na Brdu pri Lukovici, da jih lahko prevzamejo osebno pri g. Trajčetu Nikoloskemu, na Vrtnarski šoli Celje, in v tajništvu ČZS na Brdu pri Lukovici,. - L.Z.0 *J*C T* Plastični satnik s satnico PIERCO, 1/1 bel ali črn samo 440 SIT z DDV. Plastični satnik s satnico PIERCO, 2/3 bel ali črn samo 352 SIT z DDV. ČEBELARNA v čebelarskem centru Slovenije Tel: 01 / 729 61 18; Faks: 01 / 729 61 31; email: cebelarna@siol.net ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Tel: 02/330 32 40; Faks: 02/33180 10; email: ccmb@siol.net DAR SONCA - Tyrševa 26, Maribor - Tel / fax: 02 / 251 60 12 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprlo. UGODNO AKCIJA iUI Satniki AŽ lipov les zbiti rogljičeni z luknjicami OBVESTILO ! NONOS - sonaravno sredstvo za tretiranje in preprečevanje želodčnih infekcij. MEHPATIKA - sonaravno sredstvo za tretiranje poapnene zalege in za zmanjševanje okuženosti z varoo. zelo ugodna »na At voščenih satnic. v naših čebelarskih centrih v Mariboru in Lukovici. C |*L VELETRGOVINA XVM n rpfgm ra rm cm Trža&ka 65, Maribor Obveščamo vas, da smo oddelek embalaže iz Tržaške 65, preselili v prostore čebelarskega centra Maribor, na Streliško 150 Vse informacije in naročila: Telefon:02/330-32-40 e-mail:embalaza@vema.si Faks:02/33i-80-10 www.veina.si Srečko- 2007! Haf (Hedi! ČEBELARSTVO RIHAR KOCJAN Robert Kocjan s. p. Gabrje 42, 1356 Dobrova tel.: 01/ 364 1106 faks: 01/ 364 13 07 GSM: 031/351 964 - e-pošta: robineli@s5.net ČEBELARSTVO - IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME - TRGOVINA IZDELOVANJE ČEBELJIH PANJEV jQs [MIZARSTVO] jOk R Ž IDRIJSKA 10, 1360 VRHNIKA TEL.: 01 755 13 17 - GSM: 041 420 200 AŽ-panji (9s, 10s, 12s) prašilčki (5s, 7s) lipovi satniki zaklade Debelak (9s, IOs) pitalniki Frančič distančni vložki vehe za povezavo AŽ-panjev trietažni AŽ (10s) AŽ-Kozinc 11+3 Po želji izdelamo tudi druge vrste panjev. - Panji so iz masivnega smrekovega lesa, rogljičem (cinkani). - Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti. Povpraševanje po satnicah iz lastnega čebeljega voska je veliko! HODL Predelava voska Ponujamo Vam možnost, da opazujete kuhanje Vaših starih satov in surovega voska. Ker je treba priti samo enkrat, prihranite čas in denar. Pričakujemo vašo predhodno najavo po telefonu +43(0)3475/2270. Vosek predelujemo s tehnološko najmodernejšo opremo. Segrevanje s paro in obsevanje z ultravijoličnimi žarki izključujeta možnost kakršne koli okužbe. Uporaba originalne tehnologije Grander omogoča, da Vaš vosek ostane popolnoma naraven. Najmanjša možna količina lastnega voska za predelavo v satnice je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. Čas kuhanja je približno 3 ure pri 20 kg surovega voska in 4 ure pri 50 kg starih satov, Po naročilu izdelamo satnice kakršne koli debeline in velikosti. Predelava voska poteka vse leto. Storitve ponujamo po izjemno ugodni ceni. Stare sate in surov vosek je mogoče kadar koli zamenjati za satnice. Ponujamo Vam tudi možnost, da plačate samo predelavo. HÖDL Informacije Wachsverarbeitung Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 A-8493 Klöch - Steiermark, Austria Tel./faks: +43(0)3475/2270 E-pošta: info@wachs-hoedl.at Spletna stran: www.wachs-hoedl.at Delovni čas: ponedeljek-petek 8.00-12.00, 13.00-18.00 sobota 8.00-12.00 Sporazumevamo se v nemškem jeziku. Kako nas najdete: Mflritaf Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898, Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Tel.: tajništvo (01) 729 61 00, uredništvo (01) 729 61 14 (Janez Mihelič, GSM: 040/209 004), faks (01) 729 61 32, Barbara Zajc 041/370 409, Anton Tomec (01) 729 61 02). Elektronska pošta: tajnik Anton Tomec: anton.tomec@cebelarska-zveza-slo.si - pisarna Barbara Zajc: barbara.zajc@cebelarska-zveza-slo.si -urednik Janez Mihelič: cebelarska.zveza.slo@siol.net Izdajateljski svet: predsednik Franc Šivic, univ. dipl. inž, gozd. - člani: Miro Cetina, univ. dipl. inž. gozd., Vlado Auguštin, univ. dipl. inž, kem. tekst, teh., dr. Stanko Kapun, Vlado Pušnik, Janko Prebil Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Vlado Auguštin, univ. dipl, inž. kem. tekst, teh., Franc Grajzar, dr, Aleš Gregorc, Janez Gregori, prof. biol., dr. Janez Grad, Lidija Senič. Glavni in odgovorni urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina za leto 2006 za nečlane je 10.000 SIT. Posamezna številka stane 900 SIT za člane oz. 950 SIT za nečlane skupaj z 8 % DDV. Članarina skupaj z naročnino za Slovenski čebelar je 8.500 SIT. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 60 SIT. Reklamni oglasi: cela barvna stran na ovitku 120.000 SIT, v sredini 72.000 SIT, pol strani 36.000 SIT, tretjina strani 24.000 SIT, četrt strani 16,800 SIT, pasica 4.000 SIT. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %, Splošni oglasi po 60 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Cene so brez DDV. Transakcijski račun ČZS: 18300-0013332037, matična številka ČZS: 5141729, davčna številka ČZS: 81079435, šifra dejavnosti: 91.120. Za naročnike iz tujine - devizni račun: LJ BA SI 2X-900-27260-6274/0 - je letna naročnina 50 USD ali 42 EUR. Priprava za tisk: Tiskarna Grafika Soča - Nova Gorica. Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debeljak, dipl. inž. arh. Oddaja tekstov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Tisk: Grafika Soča, Nova Gorica, Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici 8, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585. Pri financiranju izdajanja Slovenskega čelielarja sodeluje Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Naslov spletne strani ČZS: www.cebelarska-zveza slo.si. Avtomatski odzivnik za paše - tel.: (01) 729 61 20. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA LOGAR TRADE d.o.o. Mlakarjeva ulica 99 - OPC (obrtno poslovna cona) 4208 Šenčur 04 2519 410, faks: 04 25 19 415 e-pošta: lnfo@logar-trade.sl Na zalogi Imamo pester izbor modelov za vlivanje sveč. IZDB op« II35 IMATE TEŽAVE S KRISTALIZIRANIM MEDOM? Na voljo so vam različni grelci za med s termostatom, 920063443,12 Grelci ne pregrevajo medu, če pravilno nastavimo temperaturo. So različnih oblik in premerov. tel.: KAKQ NAJLAŽJE PRETOPITI VOŠČINE? V parnem kuhalniku z vodno paro. Vodo segrevate s plinskim go rilcem. Voščine prekuhate skupaj z okvirji. S tem razkužite tudi okvirje. Kuhalnik je v celoti izdelan iz nerjavečih materialov. Postopek Je hiter, čistin enostaven. Našim zvestim kupcem nudimo KARTICO UGODNOSTI. Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme v vrednosti nad 10.000 SIT priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4% popusta. Ponedeljek - petek: od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 sobota: v mesecih november, december in Januarje trgovina ob sobotah zaprta. m APIS M & D, d. o. o. MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tal.: (01) 755 12 82 faks: (01) 755 73 52 Odprto: ob delavnikih od 9.-12. in od 16.-18. ure, ob sobotah od 9.-12. ure • POLNOVREDNE BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMLJENJE ČEBEL • • APNENOGEL - NOSEMAGEL - STIMULANS - VAROGEL NAROČENO BLAGO POŠLJEMO TUDI PO HITRI PAKETNI POŠTI. ' PO IZJEMNO NIZKI CENI VAM IZ VAŠEGA VOSKA IZDELAMO SATNICE -180 SIT/KG • VOSEK STERILIZIRAMO PRI 125° C • VOSEK ODKUPUJEMO PO 750-850 SIT ZA KILOGRAM • l*KH>H \W VOSKA \ vvimu kiuho is» srr/kft pan ji 10-iatni .SATNIKI AŽ - vrtan, lepljen, /bil PRA$ILČKK AŽ 5- in IR - standard LR US 7-Mtni KAKOVOSTNE BELJAKOVINSKE pogači: v obliki paste. IZDELANE SO PO POSEBNEM POSTOPKV IN SE NE STRDIJO. KAKOVOSTNE ČF.BE1ARSKE ROKAVICE IZ NAJBOIJŠEGA USNJA PAJČOLANI PO VGODBNIH CENAH AttrkuM pu.1 L»-,CH,.d»r< Kvalitetne RSF-tolik po ■n Vi IH-pimjj ugoJnictni PANJI SO IZDELANI NATANČNO IN KAKOVOSTNO. UPORABLJAMO VODOODPORNE MATERIALE IN LEPILA. Prevzem vo.ščin in takojšnja menjava za satnice. Voščine prevzemamo samo v plastičnih vrečah od 15.11.2006 dalje. Akcijska cena -grelci za med .19.990 SIT