384
Ivan Kuncevič, urednik in v zadnjem času tudi lastnik maloruskega humorističnega lista „Komar" je dne 17. sušca v Lvovu umrl. Že takrat ni bil Kuncevič zdrav, ko je pred nekoliko leti ustanovil list „ Komar "< a navzlic temu je z vsemi svojimi močmi
General Kazbek,
poveljnik v Vladivostoku.
pridno delal, da bi se preživil. Dasi je trpel fizično in večkrat tudi gmotno, je vendar s svojim neprisiljenim humorjem osladil bravcem ,Komarja" marsikatero uro. V zadnjem času, ko se mu je bolezen shujšala, je predal uredništvo lista drugim rokam, a zmirom se je še podpisaval kot lastnik „Komarja". Zemlja jemu perom i vičnaja pamjatl
Japonska knjižnica v Evropi. Največja zbirka japonskih knjig in časopisov je sedaj na Švedskem; njen posestnik je bil pred tremi leti umrši potovavec in učenjak N. A. Nordenskjold. Knjižnica, ki je tekom let narasla na 7000 zvezkov, je bila ustanovljena v tisti dobi, ko je bil Nordenskjold prvikrat z Vego na Japonskem. Tam se je slučajno seznanil z dijakom, ki je bil v veliki denarni zadregi; kupil je od njega vse knjige in mu dal še denarja, da bi hodil po celi Japonski ter pokupil vse, kar dobi dragocenega. Tako je Nordenskjold zbral književni zaklad, ki so mu ga sami Japonci zavidali. V knjižnici se nahajajo ne le knjige iz nove dobe, ampak tudi rokopisi iz vseh dob in strok japonske književnosti.
Zgodovina madjarskega časnikarstva. Prvi madjarski časnik ni izšel v Debrecinu niti v Segedinu niti v Kečkemetu, ampak — satira usode — v mestu
zasmehovanih Kraxelhuberjev, v Požunu, dne 1. januarja 1. 1780. Njegov naslov je bil „Magyar Hir-mondo"; urejeval ga je Matej Rat. (Prvi slovaški politični list »Prešpurske slovenske novinv", ki gaje izdajal mestni uradnik Danijel Tallav, je izšel 1. julija 1783.) Drugi madjarski listje začel izhajati 8. okt. 1788 v Budimpešti pod naslovom „Magyar Mercurius"; to je bil prvi madjarski list, ki je izhajal redno, dvakrat na teden. Tretji madjarski časnik je začel izhajati tudi v Budimpešti dne 2. julija 1806 in je imel daljše življenje. Leta 1830. je bilo že deset madjarskih listov; deset let poznej, ko je jel madjarski šovinizem že močneje vzdigovati glavo, je bilo 30 madjarskih listov. V letih 1848.—1849. je bilo 86 madjarskih listov, ki so se 1. 1850. skrčili na 9, toda že 1. 1854. jih je že zopet bilo 20. Potem je vedno raslo njih število. Začetkom 1. 1868. jih je bilo 65; 1872—198; 1882—412; 1892-676; 1902-1205.                                 Fr. Št.
La petite Revue. Dva gimnazijska profesorja iz Kragujevca v Srbiji, M. Majzner in Ž. Tomič, sta prišla na interesantno misel in sta vzbudila v Kra-gujevcu francoski list z zgornjim naslovom. Naloga listu je, da oživi kar največe zanimanje za francoski jezik in da podpira učenje tega jezika v Srbiji. Do-
Nemška prosveta.
Po francoski karikaturi.
zdaj je že izšlo nekoliko številk z večinoma kratkimi sestavki iz poezije in lepe proze. Zraven zanimivega berila podajata urednika še majhen priročen besednjak, ki obsega besede iz objavljenih sestavkov, ter malo frazeologije in začetniške konverzacije.