Stev. 43. V Mariboru 22. oktobra 1896. Tečaj XXX. List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem rn-dom za celo leto U gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta 65 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulioe hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 18 kr., trikrat IS kr. Tuje tekmovanje unieuje kmeta. Slovenski narod je poljedelski narod. Najvažnejši njegovi pridelki so poljski pridelki. Ti pa nimajo današnji dan nobene cene, in zato se ni čuditi, da lezejo naši kmetje vedno globokeje v dolgove. Mnogo je razlogov, zakaj da žitne cene padajo neprenehoma. Nikakor ni najmanjši med njimi takozvano tekmovanje tujega žita z našim. Beseda »žito« se rabi kot skupno ime za rž, pšenico, oves, ječmen itd. Nekrsčanska načela, na katerih sloni tudi naša državna uprava, so zakrivila, da mora poljedelec proizvajati svoje pridelke, da dobi za-nje denar, torej kot menjalno blago za svetovno trgovino, ne pa kot rabno blago, s katerim zadovoljuje svoje in državne potrebe. Zato mora tudi žito našega kmeta priti na svetovni trg. bodisi že v resnici ali pa samo na papirju. Na svetovnem trgu se nahaja žito iz različnih držav in različnih delov sveta. Kupce bo vsakokrat našlo seveda najprej isto žito, ki bo najceneje. In pri tem tekmovanju naša država ni srečna! V naši državi kmet ne more tako ceno pridelovati žita, kakor v drugih državah.^ Poglejmo samo v Zvezne države severne Amerike! Že tla so za poljedelca ugodnejša, ker so brez kamenja in brez korenin. Posebno pa so stroji, s katerimi obdelujejo polja, mnogo-boljši, nego naši. Pluge z dvema, tremi orali vlečejo trije konji in vodi samo en delavec. V obče se lahko trdi, da je pri nas treba za vsako delo petkrat toliko delavcev, kakor v Ameriki. Zraven pa gredč Zvezne države kmetom povsodi radovoljno na roko. Da ne omenjamo velike koristi stalnih domov, opozarjamo le na tamošnja prometna sredstva, na železnice. Zvezne države so imele koncem leta 1893. velikansko svoto 281.990 kilometrov železne ceste, torej približno 50.000 kilometrov več nego cela Evropa. Avstro - Ogerska je imela leta 1892. samo 28.357 kilometrov železne ceste. Pri tem pa so tudi vožne cene v Zveznih državah mnogo nižje, nego pri nas. Kako se izmozgava pri nas ubogo ljudstvo ravno, v tem oziru, razvidimo lahko, ako prevdarimo, da so imele pri nas leta 1889. zasebne železnice 80 milijonov gld. čistega dobička, ki so jih spravili že itak bogati milijonarji v svoje žepe. Na drugi strani pa morajo davkoplačevalci državnim železnicam pokriti vsako leto okoli 30 milijonov primanjkljaja. Ali je to umno gospodarstvo? Tudi prevažanje žita iz Amerike čez morje pride jako po ceni. Tako stane prevažanje iz severne Amerike (New - York) .Y sredino Evrope samo 60 kr. Sedaj bo nam umljivo, zakaj pritiska ameriško žito naše cene takoj, odločno navzdol. Toda ali se ne da preprečiti tekmovanje tujega žita z našim? Gotovo, če se le posreči troške za proizvajanje pomanjšati. Najprej bo torej morala naša država skrbeti, da si kmetje izboljšajo zemljišča, da si lahko nakupijo dobrih strojev in da se vozne cene na železnicah znatno znižajo. V to svrho pa potrebuje država denarja. Zvezne države ne poznajo ogromnega vojaškega davka, ker nimajo velike stalne vojske. Pri nas gredo oni milijoni za komis, ki jih uporablja Amerika za blagor svojega kmeta. V našem državnem zboru se potegujejo posebno katoliški možje, da se odpravi teža vojaškega davka. Priporočajo pa, naj se poravnajo prepiri med državami ne s krvavimi vojskami, ampak z razsodbo pravičnega, modrega moža, kakor so n. pr. sv. oče v Rimu. Torej ni brez pomena tudi v tem oziru, če pri vsakih volitvah nasvetujemo kmetom za poslance strogo krščansko misleče može. Tudi zmerne carine (eolnine) bi bile dobre, ker potem .tuji pridelki težje preplavijo naše žitne trge. Vendar dokler bo pri nas kupčija v oblasti prekupcev in židovskih špekulantov, nam tudi carine ne bodo mnogo pomagale. Tem izsesavalcem je treba prej izpod-biti tla — s kmetijskimi zadrugami! —o— Nekaj o naši noši in lirani. (Dopis izpred Celja.) Bili so časi, ko so še kmetje sejali cele njive lanu in konopelj ter si tako sami pridelovali domačo obleko. Po zimskih večerih je vse ženstvo predlo, kar ga je bilo pri hiši. Po leti pa si videl pred hišo beliti platno, da je bilo veselje. Iz te domače robe so naredili vso obleko in sicer za moške in ženske, kakor tudi za otroke, ki je bila tako močna, da je trajala leta in leta. Na ta način smo se kmetje prav ceno oblačili. Sedaj pa je vse drugače. Nekdanje obleke iz domače robe že ne najdeš skoraj nikjer. Pri nas v Savinjski dolini, posebno pa okrog Celja, ne zapaziš že na nobeni njivi ne lanu, pa tudi ne konopelj vsejanih. Popustili smo prejo, ter si kupujemo v mestu drage cape, ki nam koljejo naše žepe, razven pa jih še raztrga vsaki trn, ki se obesi na nje. Kmetje, to je za nas novi in sicer zelo občutni davek! Naš sosed, že stari mož nekdaj poreče: -»Primanjkuje mi stelje; ne morem namreč spraviti svojih ljudij v gozd, ker pridejo potem v samih cunjah domov.« Ako pa ni pri kmetiji stelje in gnoja, se tudi ne more obilno žita pridelati. Zavoljo naše noše trpi škodo v drugi vrsti tedaj tudi naše polje. Kmetje, poprimimo se torej zopet stare navade. Ne sramujmo se nositi tega, kar znamo sami pridelati! Drugi parasit ali pijavka pa je nekoliko tudi naša Dencšnji list Ima prilogo Bartelovo „Apno za poklajo". hrana. Pri nas na kmetih se je namreč zelo vdomačila kava. To pijačo, ki jo v resnici moram imenovati sirup, so pred nekaj desetletij pile le samo stare babice, sedaj pa jo že mora imeti vsak otrok. Vem, da si s tem, ako imenujem to priljubljeno pijačo strup, nakopljem nekaj sovražnikov, pa nič ne de. Resnica pač v oči bode. Prišli bodo. časi, ko ne boš na kmetih nikjer zapazil več zdravega obraza. Moči pojemljejo. Krepkih in čvrstih delavcev, ki so kmetu neobhodno potrebni, vedno primanjkuje. Vse to pa skoro dela kava. Nekdaj smo imeli za zajutrek dobro in tečno domačo hrano, ki so jo gospodinje lahko iz poljskih pridelkov prav po ceni napravljale. Sedaj pa je vse drugače. Vsak delavec, vsak težak zahteva od kmeta za zajutrek kavo. To pa zopet kolje mošnje. Tu imamo drugi in tudi prav občuten davek. Razven tega pa je kava za naše zdravje zel6 škodljiva. Iz lupin, ki obdajajo kavino zrnje, narejajo najhujši strup, tako imenovani kofein. Razven pa še brezvestni prekupci in prodajalci pripravljajo kavo z modro galico, da dobi lepšo barvo. Modra galica pa je zopet strupena. Za drag denar si torej kupujemo le samo strup, domače pridelke pa, iz katerih bi si lahko naredili dobro in tečno hrano, prodajamo po smešni ceni. Kupci in prodajalci se nam na ta način posmehu-jejo, ter nas prav pridno odirajo. Da se zboljša naše slabo stanje, si moramo torej tudi sami prizadevati. Pomoč, ki mora priti od zgoraj, nam bodo, kakor upamo, priborili naši poslanci. Pomoč pa mora priti tudi od spodaj. To pa si, moji dragi kmetje, po zgoraj omenjenem načinu pridobimo lahko sami. Delujmo torej z združenimi močmi, in naš ubogi kmečki stan se bo zopet povzdignil na boljšo stopinjo. --- Cerkvene zadeve. Sv. misij on v Franiu. Srečne dneve smo uživali od dne 19. do 27. septembra, ko so vnam čč. gg. lazaristi iz Celja obslužavali sveti misijon. Že od Aninega so nas gosp. župnik vsako nedeljo in praznik podučevali v pridigah in krščanskih naukih za sv. misijon. Zato je bilo vse pripravljeno, ko so se v soboto, dne 19. septembra trije gospodje pripeljali. Po kratkem nagovoru se je brž začela spoved šolarjev, in večerko ob 4. uri g. vodja slovesno začnejo sv. misijon, ter nam s pripomočjo svojih tovarišev razlagajo: poklic človeka, zmoto greha v različni obliki, smrt grešnika, Marijo zagovornico; sodbo, pekel, nebesa. Cerkev je bila od ranega jutra, ko so se služile svete maše, resnično natlačena, posebno pri vseh treh pridigah. Pobožnost ljudstva je bila kar vidna, ko se je pri petih ali sedmerih svetih mašah vedno molil sv. rožni venec in zmes popevalo splošno po cerkvi. Po pridigi pred odhodom so še zapeli: »O usmiljeni Jezus«, »Veš, o Marija«, »Jezusa ljubim«, »Je angel«, »Že krije« — ah katero drugo. Spovedniki so imeli obilno dela, da so morali poslednji čas še po večerji nadaljevati; kajti gorečnost je vedno naraščala, in naše veselje je v nedeljo do vrhunca dokipelo, ko smo pričakovali našega ljubljenega višjega pastirja. Že ob 1/t 9. uri smo se pri kapeli sv. Janeza sred vasi zbrali. Ob 9. uri se pripeljejo milost-Ijivi knezoškof, in neprešteta truma se začne pomikati proti farni cerkvi, kjer je tudi mnogo ljudstva čakalo. Za sv. križem sledijo šolarji in možje, potem pa izbrani mladeniči s svečami nesejo novo podobo sv. Srca Jezusovega; za njimi 108 opletenih deklic, ki so s sve- čami v roki nosile novo podobo Srca Marijinega in pa tron Mar. Dev., na sredi vsi duhovniki, in za njimi dolga vrsta ženskih. Pred cerkvijo je novi krasni misijonski križ, ki so ga mil. knezoškof slovesno blagoslovili, v cerkvi pa so še krasni sliki: Srca Jezusa in Marije blagoslovili. Zdaj stopijo višji paslir na pridižnico ter po na-vodu sv. apostola Pavla iz besed: »Bogu pa bodi hvala, , kateri nam je dal zmago po Gospodu našem, Jezusu Kristusu. Tedaj, moji ljubi bratje, bodite stanovitni in nepremakljivi, obilni bodite vselej v delu Gospodovem, ker veste, da vaše delo ni zastonj v Gospodu;« z apo-stolsko gorečnostjo in Pavlovo z govornostjo pohvalijo vernike za vsa njihova dobra dela v cerkvi in v Gospodu, opominjajo k stanovitnosti po sv. misijonu, naj bi nam Gospod nebeško krono podelil. Pač ni bilo suhega očesa, ne trdega srca pri tem navdušenem govoru, ki nam ostane nepozabljiv.— Milostljivi knezoškof opravijo še slovesno sv. mašo, zapojejo »Te Deum«, da smo se zahvalili Bogu, mil. knezu in misijonarjem za trud in milost božjo. Popoldne pa smo imeli posebne molitve za cerkveni zbor, in na koncu smo se izročili Mariji v brambo: Sveta Marija, le prosi za nas! Gospodarske stvari. Katere svinje so za pleme? Gotovo le svinje dobre vrste, po katerih podedujejo mladiči lepo vrsto lastnostij, ki priporočujejo žival vsakomur. Le premalo se pri nas gleda na to, da bi se -amo svinje dobre narave odločevale bodisi za pleme, bodisi za rejo. Ne le pri onih za pleme, ampak tudi pri živalih, katere misliš na debelo rediti, moraš paziti, da imajo one lastnosti, katere jih sposobujejo to biti ali postati, za kar si jih odločil. Celo truplo mora že pripravljeno, sposobno biti, če hočeš žival zrediti na debelo. Pri tem ne moreš sam kar nič pomagati; kajti če ni cela sestava in narava života za to, krmiš večjidel zaman, ne da bi pitanje kaj prida izdalo. Na kaj pa se naj gleda pri svinjah, da se spozna, so li za to ali ono rabo ali ne ? V prvi vrsti pazi na zadnji del života, če je ta močan in razvit, je tudi cela žival prav sposobna za rejo, pa tudi za pleme. To so pokazale mnogobrojne poskušnje.v Saj je gnat jeden najboljših kosov na svinji, kaj ne? Že to kaže, da se mora zadnji del života tudi uvaževati pri odbiranju svinj. Redili so se nalašč dve svinji z jednako pičo. Obe sta je tudi jednako mero potrebovali. A razloček med njima je bil, da je pri jedni zadnji del, pri drugi trebuh prav krepko razvit in močan bil. Obe so naenkrat zaklali, iztrebili in tehtali. Zopet razloček — razloček deveterih kilogramov. Ona z močnim zadnjim delom tehtala je 133 kg, druga 124 kg. Dokler še nista bili zaklani, trdili so možje, ki so se prej prav dobro zasto-pili na take stvari, da sta obe svinji jednako težki. In vendar so se za celih 9 kg zmotili! Ne le samo pri teži, tudi pri »špehu« se je pokazal precejšen razloček. Pri svinji, ki je imela razvit zadnji del, meril je na debelost poldrugi decimeter, pri oni z debelim trebuhom komaj 10 cm. To bi še ne škodilo toliko, a razločeval se je »špeh« tudi po svoji kakovosti prav močno. Oni je bil jedrnat, čvrst, zrnast ter je dal veliko več masti in zabele, kakor ta od svinje s slabim, tenkim zadnjim delom. Ni-li uzroka dovolj, da se pri svinjah gleda posebno na razvitek zadnjega in ne toliko sprednjega dela ? Ne klaja, ampak narava pomaga v prvi vrsti. Če je zadnji del krepek, so tudi plemenila ali rodila čvrsta in za svojo nalogo dovolj sposobna. To ne velja samo o prešičih, ampak tudi o prasicah. Mladiči pridejo bolj razviti in lažje na svet ter podedujejo po materi iste potrebne lastnosti za rejo ali za pleme. — Gospodarji, pazite torej pri prodaji, kakor tudi pri prekupu svinj, posebno na zadnji del života, če je dovolj razvit ali ne, če priporočuje žival že narava sama ali ne. Sejmovi. Dne 24. oktobra v Mariboru in Velenju. Dne 26. oktobra na Bizeljskem in v Ribnici. Dne 28. okt. v Št. Juriju ob južni železnici, v Slov. Bistrici, pri Sv. Tomažu blizu Velike Nedelje, v Cmureku in na Muti. Dne 29. okt. v Koprivnici. Dopisi. Iz Maribora. (»Bismarkovci«.) V nedeljo, dne 11. oktobra na večer pridejo trije Slovani v gostilno h g. Weiss-u in sedijo mirno pri mizi. Pri drugi mizi je pa sedelo več »Velikonemcev«, med njimi tudi sodar R. Pichler in gostilničar Weiss. Bili so že delj časa dobre volje, kar naenkrat gostilničar Weiss godce v hišo pokliče, da naj zaigrajo: »Die Wacht am Rhein« in »Das deutsche Lied«, kateri pesmi vsi Velikonemci stoječe pojejo. Oni trije Slovani pri drugi mizi se seveda niso zmenili za to in so mirno sedeli, na kar se brž sodar Pichler zadere: »Dort sitzen Windische«. Eden od teh treh mu na to mirno odgovori: ».laz sem Hrvat' in sploh te pesmi ne razumem in me tudi društvo pri drugi mizi ne briga!« Takrat pa je še le prav v sršenovo gnezdo dregnil. Naenkrat se vzdigne gostilničar Weiss in se zadere: »Ich brauche überhaupt keine windischen Zottel in meinem Gasthause.« »Jaz sploh ne potrebujem slovenskih raztrgancev v svoji go-stilnici«. Ker se pa trebuhasti Weiss, ki je tudi mesar, večinoma od slovenskih kmetov redi, ker rejeno živino sploh po Spod. Štajarskem in Hrvaškem kupuje, mu kar naravnost svetujemo, naj si kar hipoma nad durmi pribije veliko tablo z debelimi, črkami v nemškem in slovenskem jeziku: »Dieses Gasthaus ist für Windische verboten«. »Ta gostilnica je za Slovence prepovedana«, in zagotovimo mu, da se bo vsak pošten Slovenec njegove gostilne pošteno izogibal. Slovenci, ki imale vinograde in lepo živino, zapomnite si ta dva prusaka! S Polskave. (Soli za tri!) Velika tihota je nastala na političnem obnebju; nemškutarski razsajalci so se pomirili, ter utrujeni počivajo na zasluženih lavo-rikah ali koprivah. Saj borba je bila huda in naporna. V naših okolicah so posebno trije možiceljni kmete plašili in za nemškutarijo lovili — dasi brezuspešno! Neki stari komij, slivniški Šorš, ki je pa povišan za pisača v okr. zastopu, si je mnogo prizadeval svoje znance, katerim je nekdaj užigalice in rožice prodajal, za edino-zveličavno nemškutarijo pridobiti, če ne, jim pa okr. zastop ne bo šel na roko. Volilci pa so bili modri ter se niso dali premotiti, vedoči, da jim skominati gosp. Sorš pri okr. zastopu nobene grenkosti učiniti ne more. Čudimo se pa, da je slovenskih starišev sin izza Maribora, zagrizen nemškutar kvasil, govoreč: »Le duhovnika ne, je sebičen!« Stopite na oder, veleučeni gospod doktor, in povejte nam, ali vi okrajnega zdravnika službo opravljate nesebično, t. j. brezplatno? Naznanite nam le enega duhovnika grdo sebičnost, da bi bil za svoj hod na spoved ali za obiskavo bolnika na Ostrici, Radohi, Veliki kapi, Sopoti ali kje indi, katero je opravil v svoji smrtni nevarnosti in še več dnij izostal, ra- čunil pet goldinarjev, ko vam pa mi moremo našteti sebičnost nekega zdravnika, ki je porodnico v ravnici obiskal pa računil — osemnajst goldinarjev za eno obiskavo! — Največ truda in posla pri volitvah je imel seveda stari nemškutar na Slivnici. Ne samo, da je pokvaril domačo okolico, je še okoli lazil po polju in Pohorju ter volilce motil. Je pa tu in tam tudi zasluženo podnosnico dobil. Kako se morete še za tako stranko potegovati, ki vselej propade? In ta mož je že prileten, zastaran nemškutar, sneg je že zapadel na njegovo glavo, hrastova skorja se je že naredila na njegovem licu; noge so že šepave, že si groba išče, zato bi mu tudi mi to svetovali, kar je on drugim veleval: »Vza-mite v svoje vele roke rožni venec in ga na stare dni molite za odpuščenje dušnih in političnih grehov!« Iz Mozirja. (Zadnja beseda.) Nismo imeli namena več brskati po žrjavici, a ker se je celo zadnja »Domovina« v »Poslanem« zadrla nad nami kot lažnivci, zato govorimo zadnjo besedo, ter izjavljamo še enkrat, da je eden delavec Fr. Skaza resnično in gotovo »štrihal« na praznik dne 8. sept. v novih šolskih sobah. Da smo pisali mi popolno resnico v prvi notici, dokazati more oni delavec sam, in pričati še drugi svedoki. Zelo čuden je bil torej popravek, poslan po krajnem šolskem svétu, ker je za delo le podjetnik bil odgovoren, v katerega imenu se je delalo. Vemo, kdo je koval popravek, znamo predobro, kdo je sodeloval in prigovarjal pri »Poslanem« v »Domovini«, ker njegov slog že iz »Naroda« dobro poznamo; obžalujemo le, da se celó nekateri zavedni Mozirčani s suhim pra-protom pitati dajo. — Kako solidno pa se je poslopje izdelovalo, potrjuje nam okno pod postrešjem, katero so še le pozneje, pri že izgotovljenem zidu morali pribiti. — Nikakor ni bil naš namen, žaliti v novicah kako osebo, le za resnico se gre in pri tem ostanemo. Iz Razborja pri Slov. Gradcu. (Zahvala.) Z veliko slovesnostjo so se nedavno blagoslovile velike podobe Jezusa na križu, ki meri 1 m in 90cm, ter Marije in Janeza. Te podobe je naredil umetno g. Ignac Oblak v Celju. Ob enem sta se blagoslovila tudi dva mala oltarja, katera je ponovil sloveči podobar g. Ivan Cesar iz Mozirja, resnično prav dobro in prav lepo. Tudi je krasno zrezal dve podobi, Device Marije in sv. Martina. Stala sta dva oltarja, na novo pozlačena 280 fl. Darovala sta za nju največ kmet Jurij Plišučnik 100 fl., Peter Glasenčnik 60 fl. in kar je več stalo, se je dobilo od drugih pridnih faranov. Vsem se zahvaljujem v imenu cerkvenega predstojništva. — Mihael Lorenci, cerkveni ključar. Od Mure. (Hvalisanje nemščine.) Ob času zadnjih volitev za deželni zbor naši nasprotniki, posili-nemški liberalci, niso vedeli, kako bi zoper slovensko stranko nasproten in sovražen veter sejali, da bi volilce zbegali. Ker novega nič ne vejo, pogrevali so svoje stare puhle pregovore. Posebno so povdarjali, kako nam je nemščina potrebna, in da mi Slovenci otrokom branimo nemško se učiti, ker se poganjamo za slovenske šole. Pametni ljudje pa že vedó, da je tako govorjenje zvito in lažnivo. Tudi mi Slovenci pripoznamo potrebo nemščine, zato smo se je tudi naučili; pri nas skorej vsak za silo nemščino razume. Nemščine pa se nismo naučili toliko v šoli, temveč v poznejšem življenju med svetom, ker pridemo z Nemci pogosto v dotiko. Mnogi se nemški naučijo pri vojakih, drugi zopet v službah med Nemci ali pa v mestu. Male šole pa niso za učenje tujih jezikov. Imeli smo že trdo nemške šole, na Koroškem jih imajo Slovenci še zdaj, pa mi nismo videli, in Korošci še zdaj poskušajo in tožijo, da se otroci v takih šolah nemščine nič ne naučijo, toliko manj pa kaj druzega, ker učitelja ne razumejo, kaj jim po nemško pravi. Hodijo osem let v šolo in pridejo ravno tako modri iz nje, kakor so pred osmimi leti noter stopili. Najprej se mora otrok v svoji materni besedi brati, pisati, računati, misliti in verskih resnic naučiti, še le na tej podlagi se mu zamore v zadnjih letih ljudske šole nekoliko nemščine v glavo spraviti, če je bistre glave. Če ima pa trdo bučo, se ga ne bo prijelo dosti nemščine, to se zunaj šole vse zopet razkadi, škoda je za zlati čas, ki se z učenjem nemščine zamudi. Zavolj tega smo mi zoper nemške šole, ne pa zato, kakor da bi bili nemščini sovražni. Vsak si lažje na svetu pomaga, če zna dva jezika; tudi marsikateri Nemec bi bil vesel, če bi slovenski znal. Kdor pa želi, da bi se njegov otrok v resnici nemščine naučil, naj ga da za par let med Nemce v službo, tam se bo v dveh letih več nemščine naučil, kakor v šoli v osmih letih. Zato pa mi pravimo: šola naj bo za to, za kar je po naših postavah namenjena, namreč da izreja otroke za poštene kristjane in da jim podeli prvotne vednosti, s katerimi si morejo drugih pridobiti, kakor je branje, ali katere so jim v življenju potrebne in koristne, kakor je krščanski nauk, pisanje, računanje, prirodoznanstvo, zemljepisje itd. To so sicer že stare reči, o katerih smo se že pred tridesetimi in več leti prepirali, prisiljeni pa smo, jih vedno zopet ponavljati in nasprotne ugovore zavračati, ker se med Slovenci še zmirom najdejo neumni ljudje; kateri se nasprotnikom na take limanice vsedejo. Če ne bo miru, bomo še več o tem spregovorili. S Koroškega. (Vabilo) k slavnosti otvorjenja slovenske šole družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu pri Velikovcu, ki se bode vršila v nedeljo dne 25. okt. 1896. leta s sledečim vsporedom: 1. Ob 10. uri zjutraj slavnostna pridiga v predmestni farni cerkvi v Št. Ru-pertu, kojo govori č. g. vikarij V. Fodgorc. 2. Po pridigi velika sv. maša in potem »Te Deum laudamus«. 3. Takoj po cerkvenem opravilu slavnostno zborovanje podružnice sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico, ob ugodnem vremenu na vrtu nove šole, sicer pa v šoli sami: o) pesem »Naša zvezda«, pojejo gg. pevci iz gre-binjskega kloštra; b) pozdrav predsednika; c) slavnostni govor, govori č. g. stolni kaplan Matej Ražun; d) blago-slovljenje šole po prečast. g. dekanu Janez Wieser-ju; e) pesem na čast sv. Cirilu in Metodu, pojejo pevci iz grebinjskega kloštra. 4. Ob '/22. uri popoludne banket v gostilni gospe Ane Aufmuth v Velikovcu s prosto zabavo, govori in petjem. — Petje pri sv. maši izvršujejo slavni pevci iz grebinjskega kloštra pod vodstvom čast. gosp. župnika Fr. Korman-a; pri otvorilni slavnosti v šoli, oziroma na vrtu, in popoludne pri banketu sodelovali bodo v družbi s prvimi tudi slavni pevci društva »Gorotan« in želinjski pevski klub. — Železniška postaja je Sinčaves (Kiihnsdorf), od katere je v Velikovec kake pol ure vožnje. — Rodoljubkinje in rodoljubi, ki bodo prišli k tej otvorilni slavnosti in se udeležili tudi banketa, naj blagovolijo to javiti najdalje do 23. okr. č. g. župniku Fr. Treiber-ju v Št. Rupertu pri Velikovcu (pošta Velikovec), da se pravočasno izve število udeležencev in se more potrebno oskrbeti. Obed stane za osebo 1 fl. 50 kr. brez pijače. — K tej pomenljivej slavnosti vabi vse Slovenke in Slovence od blizu in daleč najuljudneje — slavnostni odbor. Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so načelniku generalnega štaba, baronu Recku, o priliki petdesetletnice njegovega službovanja podelili veliki križec Štefanovega reda. — Državni poslanci so z velikansko večino sklenili podrobno razpravo o novi domovinski postavi, ki bode gotovo vsprejeta. — Edenajst nemškonacijonalnih občinskih svetovalcev se je te dni ločilo od dr. Luegerja, ker jim je ta preveč krščanski. Češko. Praški mestni zastop, ki se je izjavil za novo domovinsko postavo, je sklenil, da ne vsprejme nobenega nemškega odloka, ki mu ga pošlje dunajski občinski zastop. Le-ta namreč oni dan ni hotel vspre-jeti češkega odloka praškega mestnega sveta. Tirolsko. Kakor smo zadnjič omenili, odkrili so v Tridentu spomenik pesniku Danteju. Tudi vladni listi priznavajo, da je ta slavnost imela popolnoma iredentovski značaj, ker so se udeleženci toliko vnemali za »blaženo« Italijo. Štajarsko. Deželni odbor hoče, naj se nova ubožna postava, katero so svetli cesar že potrdili, uvede še letos s 1. dnem decembra. — Na graški realki bode Nemce slovenščino učil naš rojak g. prof. Ant. Turkuš. — Iz Gradca pojde 12 kompanij pešcev in eden eska-dron konjenikov na Ogersko, da bodo ondi skrbeli za red pri volitvah. Koroško. Zaradi Mac Nevina je oni dan vlado interpeloval državni poslanec Anton Koblar. — Na več krajih so se zadnje tedne zgodili samomori; znamenje, da pri mnogih vera peša. Kranjsko. Namesto Kluna kandiduje za deželni zbor katoliška stranka Ignaca Mrharja, liberalna pa državnega poslanca Višnikarja. — Vinarska razstava v Novem mestu se je izvrstno obnesla. — Voda je veliko škode napravila, posebno v Vipavski dolini, pri Radečah in na Kočevskem. Primorsko. Društvo »Sloga« na Goriškem je v zadnjem času priredilo več dobro obiskanih shodov. — Shod na Proseku pri Trstu je komisar razpustil, ker zborovalci niso hoteli biti z njim enih mislij glede pe-ronospore. Grozno čudno! — Ker je poreški škof Flapp v Vižinadi pridigal tudi v slovanskem jeziku, so potem zunaj cerkve Lahoni tako razgrajali, da so škofa morali orožniki varovati. Ogersko. V nedeljo so vsi ministri priredili po deželi volilne shode. Seveda so na vse pretege hvalili liberalno gospodarstvo. Tudi krščanska ljudska stranka je prav marljiva, zlasti njen vodja, grof Žichy. — Podjetje Oes Budovar na budapeštanski razstavi je napravilo krido. Glavna krida cele razstave pa še sledi. Vnanje države. R i m. Prihodnji konsistorij ali zbor kardinalov bode bržčas prihodnji mesec. — Sv. oče so celovškega prof. Jož. Miiller-ja imenovali svojim komornikom. Italijansko. Ras-Mangaša zbira večje vojne čete ob meji italijanske pokrajine v Afriki. Lahi bodo torej morali v kratkem z Menelikom mir skleniti, ker so državne blagajnice prazne in laški vojaki tako neradi v Afriko gred6. Francosko. Ruski poslanik v Parizu, baron Mohrenheim, mora odstopiti. Uzrok je bojda ta, da je Mohrenheim na vse mogoče načine skušal carja pregovoriti, naj ne pride v Pariz. Ne verujemo. Nemško. Cesar Viljem je oni dan obiskal ruskega carja v Darmstadtu. — Cesar je precej sovražen Poljakom; vsled tega je ukazal, da morajo poljski vojaki služiti samo v čisto nemških mestih. — Blizu Gothe so zadnji teden imeli nemški socijalisti občni zbor Najbolj so tožili o pomanjkanju denarja. — V Hessenu so pri deželnih volitvah liberalci zgubili več mandatov. Bolgarsko. V Plovdivu je nastal punt, ker je vlada razveljavila občinske volitve. — C.ankov prido- biva v deželi vedno več ruskih pristašev, ki hočejo kneza Ferdinanda pregnati. Srbsko. Kralj Aleksander se odpelje k rumun-skemu kralju dne 29. okt. Iz Bukarešte se potem napoti na Dunaj in v Rim. — Predsednik skupščine je postal Garašanin. Črnogorsko. Dne 21. okt. je v Bariju prestopila princesinja Helena, nevesta laškega kraljeviča, v katoliško cerkev vpričo prijorja Taeggi-ja. Slavnosti se je udeležil kraljevič, knez Nikita in vojvoda di Genova. Turško. Sultan je bojda prepričan, da bode kmalu konec Turčije, vsled tega nima druge skrbi, kakor to, kako bi si mogel veliko denarja nagrabiti. — Pred mesecem so v Eginu Turčini pobili dva tisoč Armencev in porušili nad tisoč njihovih hiš. — Severnoameriške Zvezne države tudi hočejo imeti vojno ladjo pred Carigradom. Ako Turek tega ne bo zlepega pustil, hočejo si Zvezne dižave to šiloma priboriti. Špansko. Anarhisti so položili bombo na železno cesto, koder bi se morala voziti kraljica. Na srečo pa so bombo prej našli. — Na Kubi nimajo Španci nobene sreče in so postali nevoljni na ondotne generale. Generala Ochanda so zaprli, prvega generala Weylerja pa hočejo poklicati na dom. Za poduk iu kratek čas. Madjari in njih navali na slov. Štajar. (Zgodovinski spominki; piše M. Slekovec.) (Dalje.) Pozneje so imeli naši kraji precej časa mir pred madjarskimi četami, kajti divji Turki, ki so tudi na slov. Štajar večkrat prilomastili, dali so Madjarom toliko opraviti, da na boje s sosednimi deželami niso utegnili misliti. Vrhu tega je Ogerska po obupni bitvi pri Mohaču (29. avgusta 1526), v kateri je padel ogerski kralj Ljudevik, prišla avstrijskim vladarjem v last, a pri vsem so ostali Madjari Štajarcem vedno slabi sosedi ter so jim nagajali, kjer so le mogli. Da bi svoja obširna posestva okrožil in pred Muro obranil, dal je Tomaž Szechy, grajščak v Gornji Lendavi, početkom 16. veka onkraj Turjenec na ogerski strani dve strugi zavoziti, dve panogi pa z močnim povprečnim jezom združiti, kar je tok Mure obrnilo na štajarsko stran. Ker pa je vsled tega Mura začela podkapati naj-rodovitnejše njive in se bližati hišam, bili so prebivalci Murskega polja prisiljeni, pritožiti se pri vladi. Štajarski cesarski namestnik je na to stopil v dogovor s Tomažem Szechy-jem, a ker se z dobrim ni ničesar doseči dalo in je Mura vedno dalje podkapala, poslal je 1. 1511. inženirja z delavci na Mursko polje, da bi s potrebnimi jezovi zabranili večjo škodo. Pa komaj so bili dva dni delali, planil je Tomaž Szechy s svojimi ljudmi nad nje ter je delavce razpodil, inženirja pa uklenjenega seboj odgnal. Potem so ogerski vojaki na štajarski strani napravili nasipe in po njih nastavjli tope, da si nikdo ni blizu upal. In že drugi dan je dospelo tje mnogo Ogrov s koši in motikami, ki so na štajarski strani izkopali tri precej široke grabe in Muro v nje napeljali. Na to so jez na ogerski strani še bolj utrdili in nižje* tega napravili še novega. Vsled tega se je Mura v svojem toku obrnila še bolj proti Štajarski in njeni valovi so naglo podkopali travnike in njive in v par letih tudi tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšnji del sedanje Stare vasi, takrat »Otendorf« imenovane. Deželna vlada je sicer 1. 1524. poslala tje komisarje, a komaj so bili ti s prebivalci k Muri dospeli, prihrul je Tomaž Szechy z vojaki k reki ter je začel s topi in puškami streljati na nje. Morali so torej naglo odbežati, da so si ohranili življenje. Prebivalci Murskega polja so na to začeli, kolikor se je dalo, braniti svoja zemljišča pred deročimi valovi, a k vodi se niso smeli približati. Premožnejši so v dolgosti pol milje ob obrežju v zemljo zabili debele hlode in navozili jezove, a kakor hitro je voda odplavila te obrambe, morali so graditi z nova. Jednako je Štajarcem nagajal tudi Anton Banffv, grajščak v Spodnji Lendavi, Veržeju nasproti. Ker pa je struga Mure vsled tega postala precej ozka, planila je voda že pri srednji povodnji čez obrežje ter se je razlila po nizkem Murskem polju in napravila ogromno škodo na njivah. Le prepogostokrat pa so prebivalci nižje ležečih vasij dobili vodo tudi v svoje hrame, kar je_ povzročilo razne bolezni pri ljudeh in živini. Štajarci so se sicer leto za letom pogajali s svoje-glavnimi Madjari; vršilo se je mnogo komisij, a vedno brez uspeha, kajti ogerska vlada je za Vladislava in Ljudevika II. bila preslaba in k temu še pristranska. A tudi doma so razne homatije, zlasti v verskih zadevah, delale vladi velike preglavice, večje še Turki, ki so vedno bolj pritiskali. Zato si pa Habsburžani niso upali, v korist oškodovanih krajev potrebno ukreniti, kajti vedeli so, da si bodo madjarske plemenitaše le še bolj odtujili, ako bi z vso odločnostjo proti njim postopali. Zaradi tega je manjkalo zdaj denarja, zdaj časa, v resnici pa le resnične volje in tako je ostalo leta in leta vse pri starem, le Mura je vedno dalje podkapala in v nevarnost spravljala celo Mursko polje. Posebno Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladarstva proti Madjarom čez mero prizanesljiv ter jim je vse spregledoval, a ko so Turki bili 1. 1537. krščansko armado pri Oseku potolkli, je sprevidel, da mu bode tudi štajarske pomoči treba. Začel je torej z Madjari nekoliko bolj strogo postopati. Pa tudi Štajarci so v raznih skupščinah od vlade zahtevali nujno pomoč ter so pretili, da bodo svoje vojake namesto proti Turkom, poslali na Ogersko pokorit predrzne plemenitaše. Deželni glavar Janez Ungnad je torej spoznal za potrebno, proti grajščakoma Gornje in Spodnje Lendave z vojaško silo postopati. V Gornji Lendavi je bil med tem očetu Tomažu sledil sin Štefan Szechy, temu pa 1. 1537. ogerski namestnik Aleksij Thurzo, in prepiri med Štajarci in Madjari so postajali vedno bolj nevarni, ker sta obe stranki bili grozno razkačeni. L. 1537. je dala štajarska deželna vlada pod varstvom pešcev in konjikov Kacijanarjeve armade na ogerski strani grabe izkopati in s tem Muro v njenem toku nekoliko uravnati. A Thurzo je dal grabe takoj zopet zakopati in z visokimi jezovi zavarovati. Potem je do vedel 2000 oboroženih vojakov, ki so onkraj Hrastja napravili nov velikanski jez. To je Štajarce hudo razburilo. Precej so se obrnili do Kacijanarja ter ga prosili nujne pomoči. Slednji je Thurzo-tu pisal zelo strogo pismo ter se mu nagrozil, da bode vse štajarske trume, ki se na Ogerskem bojujejo proti Turkom, nazaj poklical, ako ne bode novega jeza odstranil. Thurzo se je obrnil do cesarja Ferdinanda in ta je ukazal, naj se razprava o tej zadevi zaradi skupnega podjetja Avstrije in Ogerskega proti Turkom v Slavoniji za dva meseca preloži. Ker se pa tudi pri dotični obravnavi niso mogli sporazumeti, sklenili so štajarski deželni stanovi, z oboroženo silo ustaviti se vsaki novi uravnavi Mure, ki bi se godila na škodo Štajarcem. (Dalje prih.) Smešnica. Učitelj vpraša Tončka: »Ti Tonček, zakaj pa imaš ušesa?« Tonček nekaj časa premišljuje. »No, le povej!« — »Zato, da me, gospod učitelj, lahko včasih zanje primete!« Razne stvari. Domače. (Mil. knezoškof) so se danes odpeljali v Studeniee, da ondi cerkveno obiščejo samostan čč. magdalenk; prihodnjo soboto pa obiščejo v Mariboru samostan čč. frančiškank. (Škofijski zbor.) Kakor se nam poroča, stavi in tiska se v tiskarni sv. Cirila že marljivo knjižica o obravnavah in določbah zadnje škofijske sinode v Mariboru. Ako Bog da, dovrši se delo najdalje do konca tega leta. (Imenovanje.) Zasebni docent na dunajskem vseučilišču in urednik slovenske izdaje državnega zakonika, g. dr. Karol Štrekelj, je imenovan izrednim profesorjem slovanskega jezikoslovja, posebno slovenskega jezika in slovenske književnosti na vseučilišču v Gradcu. (Počasen poštar ali ka-li?) Več posestnikov pri Sv. Jakobu v Slov. goricah se pritožuje, da dobivajo poštne pošiljatve neredno ali zelo pozno. Tako je za neko pismo iz Maribora trebalo osem dnij, predno ga je dotičnik dobil. Gosp. poštar Zinauer, ali veste za uzrok te počasnosti? (B 1 ago si o v 1 je n j e.) Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. se bode v nedeljo, dne 25. okt. blagoslovljenje in otvoritev novega šolskega poslopja vršilo. (Iz Ljutomera.) Starišem, ki imajo namen, pošiljati svoje učence v tukajšno realko za daljše izobraževanje, se s tem daje na znanje, da se bodo učenci sprejemali v torek, dne 3. novembra ob 9. uri dopoldne v realkini sobi v občinskem hramu, na glavnem trgu. Vsak na novo prišedši učenec naj prinese s seboj zadnja šolska naznanila, če pa je že 14 let star, tudi odpustno spričevalo dotične šole. (Velika tombola) se vrši z dovoljenjem visokega ministerstva dne 25. vinotoka 1896 pri gospodu Matiji Kolarju pri Sv. Jederti. Začetek ob pol 4. uri popoludne. Po tomboli prosta zabava s petjem. Čisti dobiček je namenjen v napravo nove cerkvene ure k podružnici Sv. Jederti v Gotovljah. (Živinska sol.) Vlada je v ponedeljek državnemn zboru predložila načrt postave, da se cena živinski soli primerno zniža, da državna skladišča prodajajo živinsko sol po 5 gld. meterski cent. Ta sol se ne bode smela vporabljati v druge namene, prodajalci pa bodo pod strogim nadzorstvom. (Strah pred povodnjo) so minoli torek zopet imeli Celjani. Zjutraj je med viharjem hudo lilo, vsled tega je Savinja toliko narastla, da bi bila skoro stopila iz svoje struge; vendar se to tokrat ni zgodilo. (Na sadjarski razstavi v Celju) so prva darila in odlikovanja dobili Nemci ali pa njihovi pristaši. Savinjski posestniki, ki so daleč znani kot izvrstni sadjarji, se skoro nič niso udeležili te razstave. (Pazite na otroke!) Dne 17. oktobra sta se Janez Kozinc in njegova žena mudila pri žagi blizu Sevnice ob Savi. Njun triletni sin pa se je igral pri žlebu, je v vodo padel in utonil. (Požar.) V Hermancu pri Ptuju se je dn» 18. okt. neki šestletni deček igral z užigalicami ter požgal Skedenj posestniku Lahu. Užigalice treba pred otroci vedno skrivati! (Socijaldemokratičen shod) so imeli dne 17. okt. mariborski delavci, na katerem se je, kakor navadno, po mašnikih in njih premoženju udrihalo. Naslednje še je predsednik »kunštno« vprašal: »Ali je tudi »Slov. Gospodar« katoliški list, ker ima za svoje geslo: Svoji k svojim?« O »Mariboržanki« niti besedice ni črhnil. Čudno je pri vsem le to, da so socijaldemokratje sklicali shod, na zadnje pa so se pokazali kot zagrizeni liberalni Nemci. Bržčas pa socijalisti sami ne vedo, kaj da hočejo; torej niso ne kuhani, ne pečeni. (Volitev v okrajni zastop mariborski.) V tem zastopu le Nemci gospodarijo in slovenski kmetje le malo zvedo, kako se z denarjem gospodari. Dne 31. oktobra ob 10. uri bodo volile kmečke občine in ravno tukaj lahko s svojimi 10 zastopniki zmagamo, če stori vsak svojo dolžnost. (Konfiskacija.) »Siidst. Post« od dne 17. okt. je bila zasežena, ker je objavila članek o Mac-Nevinu. Čudno; saj smo že prej jako ostre članke o tem za nemštvo gorečem okr. glavarju brali v »Slovencu« in praški »Politiki«. (G. Dragotin Hribar nas toži) pri celjskem mestnem delegiranem in okrajnem sodišču, ker nismo mogli vsprejeti popravka glede na notico »Plašč po vetru«, ki smo jo posneli po »Slovencu«. Od nekdaj na naš list prežijo nemškutarji, v novejšem času ga grdijo socijalni demokratje, ti zakleti sovražniki krščanskega ljudstva, zanaprej pa nas bode torej preganjal tudi — g. Dragotin Hribar, urednik »Domovine«. (Za kulise) je pogledal neki štajarski nerodnež ter poročal »Slov. Narodu« dne 16. okt. med drugim o sinodi in našem listu. Revež je slabo videl in slišal. Kar se je govorilo in sklepalo pri sinodi, to bode vse prinesla posebna knjižica, da pa naš list »nazaduje«, to pa je neresnica, ker toliko naročnikov še nikoli ni imel, kakor zdaj. (Velika voda.) Vsled vednega deževja je Drava tako močno narastla koncem minolega tedna, da je marenberška pošta morala voziti čez most pri Muti in Vuzenici. (Na razstavi v Trbovljah), ki je bila dne 30. sept. in 1. oktobra, so prva darila dobili ti-le posestniki: 120 kron g. Jožef Černy z Laškega za najlepšega bika, 80 kron g. župan Ferd. Roš v Trbovljah za najlepšo kravo, 40 kron g. Jožef Cerny za najlepše tele, 40 kron g. Ferd. Roš za pitane voje, po 20 kron gg. M. Strauss, J. Holešek, J. Bricl, A. Žager in J. Že-leznik za najlepše vprežne vole, 25 kron P. Riickl iz Št. Lenarta za najlepšo svinjo in 10 kron g. J. Brinas v Cečah za najlepšo ovco. (Cigani) so ukradli zadnjo soboto pri belem dnevu posestniku J. Vratniku na Dobrovljah, v braslovški občini, čez 200 fl. Zadnje dni so se drvile cele trope teh uzmovičev po gornji Savinjski dolini. Dobro bi bilo, da bi nevarnim postopačem okrajna glavarstva bolj strogo gledala na prste in pete. (Cena moštu na Paki.) Novo vino se prodaja na Paki do 50 fl. polovnjak iz kadi. Kaj ne, drago je, drago, zraven pa še ne presladko. (Od gornje Savinje.) Nedavno je priletela v uredništvo »Domovine« prav tolsta raca, (gotovo je iz Amerike) in je tam zagagala, da sta se obe nasprotni stranki zaradi načelništva in načelnikovega namestnika v okrajnem zastopu gornjegrajskem pogodili; drugi bi rekli: naredil se je »kompromis«. V kratkem se bode videlo, kako zanesljivega poročevalca ima »Domovina«. Ali se morebiti šali z vodjama obeh strank? Tako po-čenjanje bi bilo nečastno! (V mariborsko bogoslovje) so letos bili na novo vsprejeti: V IV. leto g. Hrovat Franc od Sv. Križa pri Kostanjevici; v II. leto g. Kramaršič Alojz iz Šmartna pri Litiji; v I. leto gg. Adlasnik Franc iz Ljubljane, Cu-kala Ivan z Gomilskega, Gašparič Jakob od Sv. Antona v Slov. gor., Kociper Anton iz Litmerka pri Ormožu, Lorenčič Vinko od Št. Jurija v Slov. gor., Rajh Jakob | z Dramelj, Smrekar Ivan z Javorja pri Ljubljani, Štiker Ljudevit iz Vojnika, Vogrin Ivan iz Nego ve, Zaplotnik Ivan z Letenic pri Kranju. Vseli gg. bogoslovcev je zdaj 59. (Ogenj.) Posestniku Francu Kušarju v Kolu, celjskega okraja, je te dni pogorelo gospodarsko poslopje z vsemi pridelki ; škode je do 1000 gld. — V tovarni za olje Jos. Wertheimerja na Zidanem mostu se je unela piljevina; ogenj je uničil naprave za čiščenje. Škode je nad 2000 gld. (Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1896.) so se nam-včeraj poslale. 1. Zgodbe sv. pisma ; 3. snopič. 2. Marija Devica, majnikova kraljica; molitvenik. 3. Slovenska pesmarica s sekiricami. 4. Nase škodljive rastline v podobi in besedi. 5. Slovenske Večernice. 6. Koledar družbe sv. Mohorja za 1897. Knjige so krasne po vsebini in obliki; bralo jih bode 75 tisoč 227 udov. Udje naše škofije dobijo knjige koncem novembra meseca. (Duhovniške spremembe.) G. g. Jak. Kranjc, kaplan v Zibiki, je postal ondi provizor; č. g. Jak. Palir, kaplan v Leskovcu, pa pride za provizorja-kaplana na Frankolovo. — Župnija Zibika je razpisana do dne 1. decembra t. 1. Društvene. (Za dijaško kuhinjo) v Mariboru so darovali čč. gg.: Matej Štrakelj, korni vikar, 4 gld., Jakob Tajek, c. in kr. vojaški kaplan v Mariboru, 5 gld. in č. g. J. Vindiš, kaplan pri Sv. Ani na Krembergu, 2 gld. Bog plati! (Bralno društvo pri Sv. Marku niže Ptuja) priredi v nedeljo, dne 25. oktobra veselico s petjem, govori in prosto zabavo. Začetek takoj po ve-černicah. Vstopnine ni. K prav obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Posebna vabila se ne razpošiljajo. (Novo katol. delavsko društvo.) V Trbovljah se snuje katoliško delavsko društvo in je c. kr. namestnija v Gradcu že potrdila pravila tega društva. (Zastava) katol. delavskega društva v Gradcu se bode blagoslovila prihodnjo nedeljo. Te slavnosti se udeleži iz Maribora okoli trideset katoliških delavcev s krasno društveno zastavo. Iz drugih krajev. (Minister Badeni) je včeraj slavil 25 letnico svoje poroke. Svetli cesar so mu brzojavno častitali ter mu izrazili svoje neomejeno zaupanje. (Frančiškanska cerkev v Ljubljani) je skoro popolnoma popravljena in sicer krasno. Lavre-tanska kapela je sedaj na severni slrani, veliki oltar pa je pomaknjen na zadnjo steno. Te dni še slavijo tabernakelj in po presbiteriju delajo tlak iz marmorja ter- obhajilno mizo. (Vodeno mleko.) Oni dan so v Gradcu preiskali vse mleko, peljano v mesto. Pri petnajstih prodajalcih so našli popolnoma vodeno mleko in ga na cesto izlili in sicer 153 litrov. (Edenajstletni morilec svoje babice.) Iz Trsta se javlja grozna vest, da je llletni Viljem Man-gachi svojo babico z revolverjem ustrelil. Zvabil je bil revo pod streho vrtne hišice, kjer je stanovala, in trikrat na njo ustrelil. Strah božji, kje si? (Avstrijski odvetniki) imajo te dni shod na Dunaju. Prišlo jih je nad tri sto iz vseh kronovin. V imenu pravosodnega ministra jih je pozdravil sekcijski načelnik Krall. (Nesreča na železnici.) Na progi od postaje Kainisch do Ausseeja na Gornjem Štajarskem je oni dan tovorni vlak ušel strojevodji. Drvil je po strmini nizdol s tako silo, da ga ni bilo moč ustaviti, in zunaj postaje Aussee skočil s tiru. Pet vagonov je bilo razbitih, eden sprevodnik težko, več drugih pa lahko ranjenih. (Južna železnica,) ki voz] tudi po naših krajih, ima letos kaj dobro »letino«. Že trikrat je imela letos v enem tednu nad milijon dohodkov. (Dar ruskega carja.) Povodom poroke črnogorske princesinje Helene z laškim kraljevičem je ruski car Nikolaj daroval nevesti milijon rubljev in kronico, vredno dva milijona frankov. T ..otevijr»«? številke. Gradec 17. oktobra 1896: 40, 5, 81, 50, 70 Dunaj » 51, 25, 27, 46, 50 nagfjtas. Živinski sejem se vrši tukaj kakor navadno v ponedeljek po Uršuli, t. j. dne 26. oktobra 1.1. Občinski urad v Ribnici, dne 19. oktobra 1896. Dražila curki m Cerkveno predstojnišlvo Sv. Peter pri Mariboru bode dne 3. novembra t. 1. ob 10. uri predpoldan svoj vinski mošt (60 polovnjakov) po dražbi prodavalo. Njegovih vinogradov šiba božja ni obiskala, zato pa ima za letos tudi prav izvrstno blago.___1-2. se dobro izurjen krojaški pomoč- nik, delo bo imel leto in zimo; oskrbava dobra. Ponudbe se naj pošiljajo na g. Lovro. Kreinc, trgovca in krojača k Sv. Ani v Slov. goricah, via Mureck. 1-2 Avstrijski» podjetje daje postranski zaslužek. — Vprašanja pod ,.Zukunft8Vorsorge" Gradec, poste restante. 5 Živinski sejem se vrši v sredo, dne 28. t. m. pri Sv. Tomažu blizu Velike Nedelje. w R. VVieserja v Hoči pri Mariboru. Največa žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce, kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekaonino. 36 Slavnim šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom priporoča tiskarna sv. Cirila ^v kakor tudi uradne ovitke 'po najnižjih cenah -WÍ »Mi 1 Yora obrt S Spodaj podpisani vljudno javlja visokočastiti duhovščini in p. n. občinstvu, da je s 15. septembrom t. I. v Grajski ulici (Burggasse) štv. 8. začel Obutata iz klobucine ^z usnatimi ali pa s klobučinastimi podplati za . gospode, gospe in otroke v največi izbiri po ■fiiM^ VIL JEM UYE Y R E R v Mariboru ob Dr., gosposka ulica štv. 22. pasarsko in pozlatarsko obrt. Vsled svoje večletne prakse, ki si jo je pridobil doma in v inozemstvu, in oskrbljen z najboljšim potrebnim orodjem, je v stanu, izvršiti vsa v njegovo stroko spadajoča nova dela pod jamstvom pri cerkvah in privatnih poslopjih, kakor tudi izdelati monštrance, kelihe, ciborije, svečnike, kandelabre za altarje, križe, kadilnice s čolniči vred, svetilke, lustre, harmonično vgla-šeno zvonenje, strelovode itd. itd. Sablje za uradnike se francosko pozlacujejo. Staro nerabljivo cerkveno orodje in drugi predmeti se pod jamstvom trpežno pozlatijo ali posrebrijo. Hii|iiiji> se star» zlato, srebru, iiicalina itd. I nn-t-i in nnvi'li «o na v/toffleil. Priporočujoč se za blagovoljna naročila, podpiše se velespoštovanjem Jožef Trutsclil, 3-3 pasar in izdelovatelj bronenih rečij.