JPoitnlna plačana v gotovini
Cena 2
MOVAŠ
I
blilflhA
Z ljudskim posojilom prispevamo k boljši in srečnejši bodočnosti vseh narodov Jugoslavije
		
Solkan, 16, Julija 1948.	GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ	L«to IL — Slev. 18.
Z delom se pripravimo za V. kongres KPJ
Vpisali smo že I2455.000 din posojila
Vpisovanje ljudskega posojila v okraju ie ni zaključeno, niti niso izčrpane vse možnosti, da se vpisana vsota 5e dvigne. Naši aktivisti na vasi se ne smejo uspavati z doseženimi uspehi, ki so sicer zadovoljivi. Zavedati se moramo vselej: čim več bomo dali skupnosti, več bomo lahko od nje dobili. Zato naj tekmovanje, ki sc je pričelo v prvih dneh vpisa, ne preneha, ker nam tako veleva naša borba, ko gradimo socializem.
Dosti je 5e pocdincev, ki so premalo vpisali. Prav te pa moramo iskati med našimi večjimi kmeti. Kar nemogoče je, da danes nekdo proda tovorni avto za 400.000 din, vpiše pa 500 din posojila, kot je to storil tov. Benko iz Spodnje Branice. Pa tudi njegov brat kljub premoženju, ki Ka ima, ni vpisal več kot 2000 din. Taki in podobni primeri v naši družbeni skupnosti ne bi smeli
biti, ko s skupnimi napori gradimo našo novo državo, državo delovnega ljudstva.
Preglejmo dosežene uspehe v številkah:
Vpisali so:
Delavci	3,222.000	din	- 26 %
Uslužbenci	2,645.000	din	- 21 %
Kmetje	3,417.000	din	=» 27 %
Obrtniki	617.000	din	- 5 %
Mladina	1,454.000	din	<- 12 %
Vsi ostali	1,100.000	din	= 9 %
Iz teh nekaj številk vidimo, da so naši aktivisti na vasi polagali še premalo pažnje za boljši in hitrejši potek vpisovanja. Partizanski kraji v našem okraju, ki so sc pri vseh akcijah in pri gradnji zadružnega doma dobro izkazali, tudi pri vpisovanju niso odpovedali. Naš kmet v dolini ima možnost, da vpiše posojilo, ni pa tega v zadostni meri storil. Vsekakor so kmetje v pasivnih krajih vpisali več, kakor pa v rodovitnih. Samo vasi, kot so Mi-
ren, Renče, Deskle, Planina, Ustje in Gabrje bi morale vpisano vsoto podvojiti, če ne potrojiti.
Naši delovni kolektivi so svoje obveznosti za vpis posojila presegli. V vseh centrih, kjer imamo sindikalne podružnice, je vsota posojila velika. V Solkanu je do sedaj vpisanega 2,550.000.— din posojila, v Ajdovščini 1,193.000.— din, v Anhovem 854.000.— din. Majhne pa so vsote večjih krajev, kot so Vipava in Kanal.
Naš okraj je trenutno med prvimi v Sloveniji, ki je vpisal največ posojila. Ne smemo pa se s temi uspehi zadovoljiti, temveč moramo še in še propagirati, da naši kmetje, kakor ostali vpisane vsote zvišajo. S tem, ko smo v našem okraju vpisali 12,455.000.— din posojila, dokazujemo svojo predanost naši ljudski državi in Partiji, obenem pa moramo to dejavnost in borbenos t še stopnjevati.	B. R.
PRIČELA SE JE MLAČEV
Vrcmo *e je zadnje dni nekoliko izboljšalo. Povsod kmetje hitijo po-6pr.avlj.iiti seno, še l>olj pa se trudijo, tla ipo/.anjejo že tako prezrelo žito. Hali so se že, da se jim žito na njivi t*d dežja preveč ne otrese. Za mla-cev so se kmetje kakor tudi Ustroj iz AjodvSčine temeljito pripravili. Ob sončnih dnevih vidiš dolge kolone voz, tla tovorjenih z žitom, ob njem pa na-
Ra soriškega kmeta, ki težko čaka, tla pride na vrsto mlafev. Zaskrbljen jnisli, koliko vreč žita bo pripeljal domov.
Mlatilnica požira snopje in polni nastavljeno vrečo z debelimi zrni. tudi stiskalnica za slamo je v ozadju, »troj sain stiska slamo v bale, tako da iniajo kmetje čim manj dela z nakla-tlanjem. Pritožujejo se le zato, ker ni dovolj žice. da se vse. slama poveže. Zadovoljni pa so, ko žito merijo in valijo, da je letošnji pridelek še kar
nddsn.
Mlatilnice delajo po vsem okraju s Polno paro. Od St. Vida pri Vi|>avi do »ipolž v Brdih je ponovljenih 6 mla-
» .
tilnic, od katerih jih ima 5 tudi stiskalnice za slamo. Ustroj je pri vseh teh mlatilnicah postavil brigade, ki štejejo 4 do 6 brigadirjev, vodjo brigade, strojnika in pomočnika. Vsi prav pridno delajo, ker se zavedajo, da mora biti delo čim preje opravljeno, drugače se žito otrese.
Pri svojem delu pa so brigadirji tudi aktivisti, saj je med kmeti, ki pripeljejo mlatit, tudi nekaj takih, ki še niso kontrahirali žita. Te poučujejo Ln jim prikazujejo ugodnosti, ki bi jili imeli s kontraliažo.
Prav zaradi tega, ker se je Ustroj tako tehnično, kakor organizacijsko pripravil za mlačev, je do danes omla-teno že 11 vagonov pšenice. Cc na pomislimo, da smo v okraju poželi nad 90 odstotkov žit, čaka naše brigadirje pri mlatilnicah še precej posla. Zato z zadovoljstvom lahko gledamo v bodočnost, saj je bi! trud pri oranju in setvi nagrajen. Pridelek je sicer še malo moKcr. ker je bilo preveč dežja, so pa zato zrna žita debelejša in zdra-
va. Po mlačvi žita čaka kmeta krom-
i ž


v 1


Mtatllnlca na Cesti pri AJdovMlni molje x polno paro
pir, nulo koruza, katere je do sedaj okopane žo nad 80 odstotkov in na vse zadnje trgatev. Naši kmetje so takoj začeli orati trnišča in je že nad 30 odstotkov požetih njih zoranih. S pobiranjem drugih pridelkov pa bo naš kmet ugotovil, ali je vložil dovolj sile v obdelovanje zemlje in ali bo lahko od svojih pridelkov dal čim več tudi skutipcisti ter tako zavestno izpolnjeval plan za leto 1948
Pismo mladincev z avtostrade
Brigadirji in brigadirke II. Goriške mladinske delovne brigade ha gradnji avioslrade Beograd—Zagreb, zbrani na svoji brigadni konferenci, kjer smo s pr c jeli nove obveznosti za 12-tlnevno tekmovanje pred kongresom KPJ in kjer smo prebrali pismo, ki ste nam ga pisali, Vam poši/jumo udarne pozdrave mladinskih delovnih brigad.
Obvezali smo se, da bomo v teh 12.
dneh izkopali in splanirali š000 m? zemlje, sprejeli konkretne sklepe tudi za delo na vseh ostalih področjih našega udejstvovanja, prav tako smo se obvezali, da bomo naše bivanje na avtostradi podaljšali za 4 dni.
Ubtjubljamo Vam, da bomo vse sprejele obveznosti dosegli in presegli in se vrnili kol udarna brigada.
Prav tako vam obljubljamo, da se bomo tnidili doseči v brigadi čimveč izkušenj v delu, katere bom n po vrnitvi domov prenesli na iKiške aktive.
Hkrati pozivamo vso našo mladino, ki je ostala doma, da enako kakor mi, tudi ona z največjim elanom sprejema in izvršuje obveznosti v predkongresnem tekmovanju za čimprejšnjo zgraditev zadružnih domov, za čim Itoljši odkup žita in drugih pridelkov in sploh v vseh nalogah, ki se stavljajo pred našo vas.
Sporočamo vam tudi, da smo ravno danes predlagali prve udarnike in pohvaljene v naši brigadi in da vsi tekmujemo za častni naziv udarnika.
Vse sile za V. Kongres KPJ!
Slab 11. Goriške MilB .Franceta Perovška".
Postavljene obveznosti so presegli
Učenci kmetijske šole v Ložah pri Vipavi so zaključili svojo učno dobo s 100 odstotno pozitivnimi učnimi uspehi. Ta kmetijska šola je bila osnovana takoj po priključitvi ter jo je obiskovalo 28 mladincev in mladink iz raznih krajev Primorske.
V šoli je bil uveden brigadno-dese-tinski sistem dela na šolskem posestvu. Teoretični pouk je bil tesno povezan s praktičnim. ^Mladinci so se predvsem zanimali za sadjarstvo, kletarstvo, živinorejo in zadružništvo, medtem ko so mladinke imele več veselja z vrtnarstvom. V začetku sta jim delala zaradi pomanjkanja pred-tzobrazbe precej težav slovenščina in računstvo. Z veseljem, ki so ga imeli do učenja, so v razmeroma kratkem Času premagali tudi tc težave. Veli/ko je pripomogel k uspehu tudi mladinski aktiv, ki je pomagal na večernih krožkih šibkejšim pri učenju.
Pred zaključkom šok so na sestanku izdelali podroben načrt ličenja in dela ter napovedali tekmovanje vsem enoletnim kmetijskim šolam v LRS na čast V. kongresu KPJ. Uspehi niso izostali in obveznost, da bodo dosegli <X) odstotkov pozitivnih redov, so prekoračili in dosegli 100 odst. Imeli so 9 odličn jakov. 9 prav dobrih, 8 dobrih in 2 z. zadostnim uspehom. Najboljši med njimi so bili: Dušan Lavrenčič iz Podrage, Jože Vehar iz Idrije iri David Jazbec iz Sveta pri Komnu.
Lepo olidelana polja, novi nasadi in vinogradi so najzgovornejši dokaz njihovega požrtvovalnega dela. Pomagali so tudi Kmelozi v Vipavi pri ponila-dandkih delih, pri popravilu vaških cest in pri ureditvi fizkultiirnega igrišča, tako da so naredili v korist skupnosti 1236 prostovoljnih delovnih nr. Sedaj po končanem pouku, ko lvnlo na enomesečni praksi, so sprejeli šo posebno obveznost, da bodo prispevali 300 delovnih ur pri gradnji zadružnega doma v Vipavi. Imeli bodo strokovna predavanja po vaseh mod kmečko mladino. Do sedaj so imeli predavanja v Podragi, Ložah in na Slapu pri Vipavi.
Trije najboljši odličnjaki bodo šli v srednjo kmetij.-ko šolo v Maribor. Ostali pa lsido šli v svoje kraje, kjer bodo pomagali pri reorganizaciji in mehanizaciji kmetijstva na vaseh. I.e-lošnje jeseni pa bodo osnovali še eno vinarsko-ssdjarsko Solo v Vilpolžah v Brdih, medtem, ko bodo v Šempetru pri Gorici organizirali vrtnarsko šolo.
Do V. kongresa KP bo zadružni dom pod streho
Ni jih mnogo, da poznajo prijazno vasico v naših Brdih, Višnjevih? — vendar pa sc danes veliko govori o njej. Vaščani so res krepko prijeli za delo pri gradnji zadružnega, doma. So pred lem, da ga v par dneh pokrijejo.
Vaščani so na lo svoje delo ponosni in upravičeno ludi so. saj ba njihov dom v Brdih drugi steber prave ljudske demokracije na naši za-padni meji.
Pri gradnji zadružnega doma delajo vsak dan. Bliža se V. kongres KPJ in oni so sprejeli obveznost, da svoj zadružni dom do leg* dne pokrijejo.
V kongres KPJ nov mejnik v zgodovini jugoslovanskih narodov
S PRIKRIVANJEM BLAGA JE HOTEL ŠPEKULIRATI
Pred okrajnim sodiščem v Solkanu «o je 12. julija zagovarjal Gomišček I.uilvik, mizar v Solkanu.
Gomišček Ludvik je imel v svojem mizarskem skladišču 11 izdelanih ijj 22 napol izdelanih pohištev, katerih ni hotel prodati, temveč jih je pridrževal v špekulacijske namene. Čeprav so mu bile prav dobro znane potrebe delovnega ljudstva in čeprav so k njemu dnevno prihajali posamezniki s prošnjami, da jim proda pohištvo za sobo ali kuhinjo, je vGe stranke nevljudno odvračal, češ, da je vse pohištvo že oddano Na isti način se je zagovarjal na javni razpravi pred okrajnim sodiščem, kjer je trdil, da je že vse pohištvo obljubil raznim osebam, da pa ni vedel prodajnih cen in zato pohištva ni mogel prodati. Povsem jasna je nesmiselnost takega zagovora, snj je prav dobro vedel, da je pri IO Gorica urad za cene, ki mu lahko na njegovo prošnjo odobri prodajne cene. Gomišček Ludvik pa seveda na ta urad ni nikoli stopil, ker je pač hotel prodajati nekontrolirano po mnogo višjih cenah.
Gomišček Ludvik je nadalje imel v Solkanu velik mizarski obrat, v katerem je bilo 6 mizarskih strojev z elektromotorji ter precejšna zaloga orodja in raznih drugih mizarskih potrebščin. Ob priključitvi Slovenskega Primorja k FLRJ ni več delal in je pustil stati stroje in ves mizarski obrat neizkoriščan in tudi ni za to pokazal prav nikake volje. Ko je naša
obla6t videla tako njegovo škodljivo stališče, ki je v bistvu nasprotno z današnjo društveno ureditvijo, je izdala odločbo, da mora takoj pričeti z delom in staviti v pogon svoj mizarski obrat. Toda Gomišček se na to odločbo ni oziral, temveč je še naprej sabotiral. Značilno je, da je obtoženec do priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ izdeloval pohištvo s polno zmogljivostjo svojih strojev, po priključitvi pa je delo v delavnici ustavil in navajal, da so mu delavci odšli na druga dela. kjer so bolje zaslužili.
Tako ravnanje kaže obtoženca v dvojni luči: kot nasprotnika ljudske države, ki v njej ni hotel delati in je sabotiral, na drugi strani pa je pred priključitvijo izkoriščal delavce, ki niso imeli boljšega zaslužka in so zaradi tega biliprisiljeni delati v njegovem obratu.
Ob priliki hišne preiskave so našli pri n jem preiskovalni organi v blagajni skritih 180.500 starih itali janskih lir. Obtoženec ob priliki priključitve ni zamenjal niti ene lire v jugoslovanske dinarje, temveč si je lire pridržal v nameri, da bi z njimi špekuliral.
Za vse to špekulantsko in profiljud-sko delovanje je bil Gomišček Ludvik obsojen na 2 leti odvzema prostosti s prisilnim delom, na zaplembo vseli strojev in vsega obrtnega inventarja, zaplembo najdenih lir ter hiše v kateri je mizarska delavnica in skladišče.
In nevestno poslovanje v državni trgovini Šempetru
Prod okrajnim ljudskim sodiščem v Solkanu so bili 30. junija obsojeni Uranič Anton, poslovodja v poslovalnici Okrajnega magazina — prodajalna jestvin v Šempetru, Martelani Silvan in Dornik Ferdinand, prodajalca is to tam.
Vsi obtoženci so vršili svojo službo v poslovalnici skrajno malomarno in nevestno in to v državni trgovini, ki bi morala biti vzor vsem trgovinam v okolici. Kot nameščenci v državni trgovini bo nevljudno postopali s strankami, jih na ta način odvračali od poslovalnice in vzbujali med njimi nezadovoljstvo in nezaupanje. Uprava Okrajnega magazina v Šempetru pri Gorici je vse navedene pismeno strogo opomnila na pritožbe, ki so prihajale od strank. Tudi ta opomin ni nič zalegel, saj ga vsi trije niso vzeli resno ter zato tudi niso tsprenvenili svojega poslovanja.
Kljub temu, da so določene točne cene Maga, so oni za svoj žep prodajali predmete po višjih cenah, seveda na škodo potrošnikov. Tako so na primer prodajali bonbone po 240 din kg, dočim znaša prava cena do 200 din. Pri čoko-
ladi so hoteli »zaslužiti« in so jo prodajali po 280 din kg namesto po 250 din.
Večji del krivde za to nepravilno poslovanje zadene obsojenega Uraniča Antona kot poslovodjo. Njegova dolžnost bi bila, da bi kot odgovorna oseba v trgovini poskrbel za pravilno poslovanje. Vendar je kontrola v trgovini pokazala, da ni držal delovne discipline, ni vršil kontrole v poslovalnici in tudi nd vodil poslovnih knjig tako kot bi moral, da bi lahko ugotovili dejansko stanje poslovanja. Ko je komisija opomnila vse tri na tako nepravilno poslovanje, so se izzivalno ponašali proti članom komisije.
Za te navedene nepravilnosti je ljudsko sodišče obsodilo Uraniča Aniona na 8 mesecev odvzema prostosti, Martelani Silvana na 7 mesecev in Dornik Ferdinanda na 6 mesecev odvzema prostosti.
Zavedati se moramo, da takih nepravilnosti ni kriva naša oblast, temveč posamezniki, ki ne razumejo ali nočejo razumeti našega dela, ko se borimo za blagostanje našega delovnega ljudstva.
Odkup sadja in naloge krajevnih kmečkih zadrug
letošnji odkup sad ja ■ zaradi vremenskih prilik ne bo dosegel tiste predvidene količine, katera je bila pla. nirana zn izvoz, destilacijo in notranjo potrošnjo. Kljub temu pa bi morale vse kmečke zadruge z novim načinom trgovanja prevzeti vso iniciativo v svoje roke, če se hočejo osamosvojiti in tako prevzeti od delovnih kmetovalcev vse proste viške. Tak način poskivanja ho dokaz, da je kmečka zadruga res ljudska zadruga, ne pa samo distribucijska ustanova. Vendar pa imamo danes še zadruge, ki k temu niso pristopile ati pa se v samem delu na terenu še niso znašle. So. vedno se nekatere zadruge nanašajo samo na okrajno zvezo kmečkih zadrug in čakajo na navodila, na drilgi strani pa so slučaji, kjer stoji sadje po več dni v skladišču in se ne odpravi tja, kamor bi bilo potrebno. Vsak poslovodja zadruge bi moral skrbeti, da ima v zadrugi vse artikle, V našem okraju imamo še nad 50 odstotkov kmečkih zadrug, ki še niso
sklenile pogodb, čeprav so bile na to opozorjene in bile dane za to konkretne naloge. Upravni in nadzorni organi v zadrugi bi morali te pomanjkljivosti odpraviti in sklepanje pogodb začeti izvajati. Naš okraj je eden izmed tistih, ki ima dosti sadja, zakaj Iti zadruge ne sklepale pogodit z ustanovami izven okraja, kamor bi pošiljali izbrano in sortirano sadje. Imamo tudi slučaje, kjer krajevne kmečke zadruge niti ne sprejemajo zdravilnih zelišč, čeprav jih ljudstvo v grgarskem predelu prav pridno nabira.
Še eno napako moramo odpraviti v naših zadrugah, to je pomanjkanje evidence nad izvršenim delom. Na koncu sezone bomo morali vsekakor imeti točen obračun, kaj srno sprejeli in kaj prodali. t'e bi to evidenco že danes imeli, bi nam delo ob koncu bilo olajšano in bi drugo leto naš plan bil jasen in bi tako čvrsto usmerjali naše narodno gospodarstev v socializem.	S. A.
Vpišimo mladino v strokovne šole!
V zvezi z našim gospodarskim načrtom je nujno potrebno tudi planiranje delovnih kadrov, ki so že trenutno potrebni, Se Hi pa v bodočnosti, ko bomo dogradili naše industrijske objekte. Naše strokovno šolstvo ima danes povsem drugačne oblike dela in cilje kot v kapitalistični družbeni ureditvi, kjer jih je bilo zelo malo, pa še te niso bile dostopne vsem, kot so danes v naši ljudski državi .
Pri nas je strokovno šolstvo kovačnica novih strokovnjakov: v šole ima vstop sleherni mladinec ali mladinka. Prav zaradi tega je bilo že lansko leto odprtih več strokovnih šol v okviru industrijskih podjetij posameznih panog našega gospodarstva. V letošnjem letu pa kaže dosedanja statistika zelo slabe uspehe. Kljub pogojem, ki jih ima naša mladina v teh strokovnih šolah, ni tistega zanimanja kot bi moralo biti in je zaradi tega dosedanji vpis zelo nizek. Po našem podeželju je še veliko mladincev in mladink, ki bi se luliko vključili v strokovne šole, se tako izobraževali in postali dobri kvalificirani delavci. Vedeti moramo, da so danes naše strokovne šole uvod v višje strokovne šole vse do same tehnike. V prejšnjih časih je odrasla mladina staršem delala preglavice, ker jih na bornem posestvu niso mogli preživljati, danes pa je njihovim otrokom široko odprta pot do izobrazbe. Misel, da mora otrok ostati v svojem domačem kraju, je napačna. Danes moramo dati naši
mladini vse možnosti izobrazbe, da se strokovno usposobi.
Možnost vpisa v industrijsko šoto ima vsak mladinec in mladinka z dovršeno ljudsko šolo. Po dovršeni nižji industrijski šoli postane mladinec ali mladinka kvalificiran delavec. V srednjo tehniško' šolo se sprejemajo dijaki z dovršeno nižjo srednjo šolo in sicer v gradbeni, tekstilni m ekonomski tehnikam, v šolo za medeein-ske sestre in grafično šolo. Po dovršeni srednji tehniški šoli ali dovršenem tenuikumii postane mladinec ali mladinka diplomiran tehnik.
Učencem jo možen prestop iz nižje šole v višjo. To pomeni, da je mladincem v strokovnem šolstvu odprta pot od najnižjih do .najvišjih strokovnih šol.
Naša ljudska oblast skrbi tudi za materialne pogoje mladine. Skoraj vse nižje in nekatere srednje šolo imajo dijaške internate, v katerih je mladini zagotovljeno stanovanje in hrana. Kjer pa takih internatov ni, prejema mladina, ki sc je vključila v strokovno šolstvo, redne štipendije v tolikšnem znesku, da lahko krije, vse stroške za prehrano in stanovanje.
Ker se nudi naši mladini vsa možnost razvoja in podpora v raznovrstnih oblikah, ue sme biti mladinca na terenu, ki ne bi bil o tem poučen. Vsak ima možnost, da postane dober strokovnjak pri delu, ki ga veseli.
Zdravniške ekipe obiskujejo vasi
V	letošnjem poletju .so zdravniške ekipe Ajdovščina in Vipava priredile osem delovnih izletov ter prekoračile svoj delovni program za 30 odstotkov. Zdravniki m pomožno osebje so izvršili 1.140 prostovoljnih delovnih ur. Zdravniško pomoč so nudili prebivalcem v naših vaseh, kakor tudi delavcem v tovarnah in graditeljem Nove Gorice.
V	mesecu juniju so zdravniške ekipe sindikalne podružnice Ajdovščina štev. 1 in štev. 2 ter zdravniška ekipa iz Vipave priredile dva skupna delovna izleta. Pregledali so vse mladinke in mladince Zupske delovne brigade v Novi Gorici. Ob zaključku šolskega leta so pregledali 305 šoloobveznih otrok v Opatjem selit, Temnici, Vojščici, Selu, Kostanjevici in v Lipi na Krasu. Poleg otrok je bilo
pregledanih tudi okrog 200 odraslih' oseb iz omenjenih krajev. Skoraj vsi so bili pregledani tudi rentgensko, večina pa tudi po zobozdravniku. Pri pregledu v Kostanjevici na Krasu je bilo med prebivalce razdeljenih za nad 6.000 din zdravil, katere je podaril Rdeči križ Slovenije.
Povsod, kjer so se zdravniške ekipe mudile, so zdravniki nudili nesebično pomoč vsem potrebnim, ljudstvo pa jih je zato z navdušenjem sprejelo. Kljub temu, da so zdravniki v našem okraju zelo zaposleni, se zavedajo, da 6 svojim zdravljenjem, nasveti in higienskimi ukrepi pomagajo pri izvrševanju našega plana, saj bomo le z zdravim rodom lahko kos težavam, ki se pojavljajo pri našem delu in ki jih moramo premagovati.
Dijaki tehnične šole pomagajo pri gradnji zadružnega doma v Prvačini
Na gradil išču zadružnega doma v Prvačini vidiš 11 mladincev in eno mladini«), kako zidajo, mešajo malto in poprimejo tudi pil drugem delu. To so dijaki Srednje tehnične šole gradbene stroke to ljubljene. Prišli v Prva črno, da pomagajo pri gradnji zadružnega doma, na drugi strani pa ee pri tem učijo praktičnega dela svoje stroka. Vsak mora prebiti na delu dva
meseca , tako da se seznani z vsemi deli, katere bo kasneje vodil kot tehnik.
Za delo so zato prav pridno prijeli in je njihova delovna četa priljubljena v Pivačimd.
Mlodi in nasmejani tekmujejo danes z mladino, ki je v mladinskih brigadah na cesti Bratstva In edlnstva in na Novi Gorici.
Gradimo in izpolnjujemo obveznosti
Delo pri gradnji zadružnih domov se je v poslednjem Času zelo poživelo. Pred nami stoji V. kongres KPJ, ki nam bo nov mejnik v naši zgogovini.
Obveznosti, ki smo jih sprejeli, se izpolnjujejo ln tudi gradnje zadružnih domov hitro napredujejo.

Zidovje zadružnega doma v Rlhenberku s« dviga
V Rlhemberku zidovje prav hitro raste od tol, saj imajo dnevno zaposlenih več zidarjev, ki neumorno polagajo kamen na kamen. Rihember-&ini so vpeljali brigadni sistem dela, kateri se prav dobro obnese. Dnevno je tako na prostovoljnem delu do 50 ljudi in po dva ali trije vozniki s svojimi vpregami. Če danes pogledaš v Rlhemberg vidiš, da bo zadružni dom v najkrajšem času pod streho.
Tudi v Prvačini so prijeli za delo resno. Zidajo že prvo nadstropje, imajo pa pripravljen že ves les za streho. To pot izg leda, da Prvačanl ne bodo klonili, saj jih dnevno dela do 30 pri gradnji zadružnega doma. šele sedaj, ko so videli, kaj bodo v svojem zadružnem domu Imeli, so zavestno pristopili k delu.
Kaj pa Vipava? Ni masovnem zborovanju so se obvezali v resoluciji CK KPJ, da bodo dom v letošnjem letu zgradili. Danes imajo izkopane že vse temelje, pripravljen material in ves les, apnenica pa, Id jo sedaj žgejo, ho dala preko 400 q apna. Z betoniranjem temeljev so že začeli, vendar pa Jih pri delu ovira voda, ki stoji v iz-kopainh jarkih. Vipavci so danes pripravljeni Se z večjim elanom pristopiti k delu, ker vidijo, da gre za res. Tisti, ki so gradnjo ovirali, še vedno le Ibolj od strani opazujejo in zavirajo.
Na Trnovem pri Gorici pa že po-stavljajo ogrodje za streho. Trnovo je kar nekako spremenilo svoje lice, ker v centru vasi stoji pred otvoritvijo njihov zadružni dom.
Tudi v Brdih ne zaostajajo. V Humu pri Kojskem prav pridno delajo. Seveda aktivist Gravner Ivan s svojimi nasveti precej pripomore pri načinu dela in pri sami organizaciji. — Dom lepo napreduje in prebivalci Huma, kakor tudi okoliških vasi, so na to svoje delo ponosni.
Še več je krajev, kjer se pridno dela; omeniti pa bi bilo potrebno, da se morajo naši aktivisti bolj zagristi v delo samo In v propagando pri gradbenih delih. DtoresTie sme biti gradl-lišča, kjer ne bi stal v ospredju grafikon z izkazom, koliko se je že naredilo, pa tudi ne bi smelo biti gradi-lišča, kjer ne bi bila na sedežu odbora za gradnjo zadružnega doma spominska knjiga, kjer bi se vsak, ki bi prostovoljno delal, vpisal in tam vpisal tudi svojo obveznost za delo pri domu.
Taka boitoenost ljudstva gotovih vasi, kjer se kljub težkočam gradijo zadružni domovi, mora preiti v vsako vas, ker bomo lahko le borbeni in vztrajni pri delu izbojevali našo gospodarsko zmago.
V Kostanjevici na Krasu ne zaostajajo z gradnjo zadružnega doma
ne zaostajaja z gradnjo zadr. doma
Tudi naši Kraševci so pristopili k delu. ljudstvo iz Kostanjevice je pred kratkim popravilo svojo šolo, danes pa že polagajo temelje svojemu zadružnemu domu. Za dom so si izbrali lep prostor, saj mora biti njihov dom ponos za vso vas.
Dnevno dela pri domu do 20 ljudi, ki se dnevno menjajo, tako, da pride VsBik vaščan na vrsto. Seveda so tudi
nekateri, ki na delo ne pridejo. Ti poedinei še nasedajo raznim elementom, ki jim danes ni interes dvig blagostanja delovnega ljudstva, temveč njihov lastni žep. Smešno je, da se je v Kostanjevici še pred kratkim pojavil nekdo in govoril o skupnih kotlih in hujskah ljudi, da ne delajo. Naletel, je seveda pri zavednih vaščanih Kostanjevice na odpor in so se Kostanjevlčani še bolj zagrizli v delo.

Zadružni dom na Colu bo kmalu dograjen

Kaj dela mladina v Levpi
Mladinski aktiv v Levpi se je zadnje čase precej izboljšal. Kako bi tudi ne delal, ko jma za tajnico tako mlado in brhko Tincovo Milko)
Delo v organizaciji pa sta sedaj naj. bolj poživila Ivo Skrt in Stanko Šuligoj, ki sta se pred kratkim vrnila iz mladinske delovne brigade, ki je delala pri gradnji tovarne težkih strojev v Železniku pri Beogradu. Ona dva 6ta vnesla v organizacijo pravega tekmovalnega duha in mladinskega pol.cta, ki sta si ga osvojila v brigadi. V nedeljo 11. julija 6ta zbrala okrog sebe še 4 najboljše mladince in so šli že ob 4. uri zjutraj kosit travo družini, ki je bila v času borbe najbolj prizadeta. Popoldne pa so skupno z mladinkami že posušeno 6eno pospravili.
Zavedni mladinci in mladinke iz Levpe so tudi svoje skromne prihranke (4.000 din) vpisali za ljudsko posojilo. Redno menjajo svoj mladinski sten-eas. Sedaj pa se pripravljajo na študij po novem programu in bodo imeli prihodnjo nedeljo prvo predavanje. Prepričani smo, da se bodo vsi toga študija redno udeleževali in ob konsultaciji pokazali lepe uspehe.
Prav gotovo, da go Se stvari, ki bi jih bilo treha pohvaliti, je pa nekaj, na kar so popolnoma pozabili. Zapisnikov namreč ne pošiljajo na okrajni sekretariat LMS, tako da ta ne more imeti pravega pregleda nad njihovim delom. Pa tudi članarine redno ne pobirajo in odpošiljajo.
Aktiv v Bizjakih, ki se je odcepil od Ievpskega, šteje le 11 članov in je tam popolno mrtvilo. Vendar ima Pavla s Krasa zelo dobro voljo in zanimanje za delo ter bo verjetno zelo dober vodja svojega študijskega krožka. Upamo, da bo s pomočjo ostalih tudi ta aktiv v najkrajšem času zaživel.
V Seniškem bregu pa pravijo, da z mladino sploh ni mogoče delati, kar p« gotovo ne drži. Saj je tamkajšnji fizkuliurni aktiv med najboljšimi v okraju; zato nihče ne more trditi, da je tam mladina slaba. Manjka ji le pravega vodstva in novih oblik dela, kar bi organizacijo poživilo in napravilo zanimivo. Prepričani smo, da si bo ta mladina znala izbrati iz svoje 6rode najboljše mladince, ki jo bodo vodili po pravi poti in privedli do tega, da bo tudi njihov aktiv žel pohvalo.	Cvetka
Razstava učencev v gospodarstvu v Idriji
Razstava učencev v gospodarstvu
Zakon o učencih v gospodarstvu pomeni danes pri nas v ljudski državi ogromno pridobitev za našega učenca, ki je bil pod prejšnjimi režimi izkoriščan od brezvestnih kapitalističnih elementov. Ta pridobitev so žc danes kaže in bo v nadalje prišla do še večjega izraza že zato, ker naša ljudska oblast posveča veliko pozornost vzgoji novih kadrov in se zato ustanavljajo nove in nove strokovne šole. v katerih bo vsak učenec imel mož.nost, da si pridobi tisto osnovno znanje, ki je potrebno dobremu kvalificiranemu delavcu.
Iz dosedanjih uspehov je razvidno, da 60 naši mladi strokovnjaki že dosegli lepe uspehe. Tzkaz teh uspehov bo prva razstava učencev v gospodar-
stvu v Idriji, ki se odpre 18. julija. Razstave se bodo udeležili tudi učenci goriškega okraja s svojimi mojstrskimi izdelki, s katerimi sodijo, da bodo med najboljšimi. Lično izdelani izdelki so dokaz, da vlagajo učenci vse svoje sile, da čimprej postanejo strokovnjaki svojega dela. Razstava bo obiskana od raznih delegacij, ki bodo strokovno ocenile posamezne predmete.
Med dosedanjimi izdelki so najlepši in strokovno izdelani električni likalnik, ki ga je izdelal učenec iz tovarne Anhovo, Borštnik Daniel * 10 mesečno učno dobo, mojstrsko izdelan vijak Tinta Ernesta z 21 mesečno učno dobo ter izdelki učencev solkanskih mizarjev, ki so poznani Že po V6ej okolici.	C. S.
Mladinci na gradnji Nove Gorice so nastopali
V soboto 11. juliju je okrajni sindikalni svet priredil koncert. Na tem koncertu so nastopili pevci iz Solkana z izbranim programom, partizanskih, narodnih in umetnih pesmi. Solkanski zbor je, čeprav maloštevilen podal svoje pesmi lepo in ubrano.
Koncert sam je poživel pevski zbor Kajuhove mladinske brigade, ki šteje preko 60 mladincev in mladink. Zapeli so par partizanskih in nekaj udarnih pesmi. Ob koncu so zapeli pesem o sovjetski avijaciji. Kajuhov-ci so tudi nastopili s harmonikami. Lepo je bilo slišati 8 harmonikašev
mladincev, kako so metodično zaigrali naše narodne pesmi.
Ker se nahaja na gradnji Nove Gorice tudi II. župska brigado, ista za Kajuhovo ni hotela zaostajati ter je nastopila s svojo folklorno skupino. Zaplesali so narodna kola iz Srbije, Črne gore in Bosne. Lepa narodna kola so gledalce navdušila.
Prav gotovo si takih prireditev še želimo. S skupnimi nastopi bomo našemu ljudstvu nudili lepši in boljši program, na drugi strani pa bomo tako kritično presojali, kdo od nastopajočih bo vložil več truda v kulturno prosvetno dela	B. H.
Lovci so izvolili svoj okrajni svet
V Ajdovščini je bil 11. julija okrajni zbor lovcev našega okraja. Udeležba je bila polnoštevilna. Na tein zasedanju je prejšnji okrajni lovski svet podal svoje poročilo o svojem delovanju od ustanovitve dalje. Ker se po priključitvi še ni izvršila reorganizacija sveta glede na to, da _se je okraj gospodarsko razširil in da io nu območju bivšega mirenskega okraju obstojal enak svet, je na tem zboru prišlo do izvolitve novega lovsekga sveta, v katerem so zastopani vsi pre-
deli okraja s 15 članskim odborom.
Glede na dosedanje napake in na nepoznavanje lovskega zakona so bili sprejeli vsi važni sklepi, na podlagi katerih sc bo tudi ta panoga športa, ki je gospodarskega pomena, ruzvila in zavzela važno mesto pri zaščiti naše divjadi, od katere bo imela naša industrija velike koristi.
Zato je bil sprejet sklep, da bodo vsi lovci pazili na vse kože, ki pridejo v poštev za našo industrijo. Sestavili bodo plan sestrelov divjadi in roparic, katero uničujejo divjad in domače živali.	C. S.
Kakor smo dajali partizanom, tako dajemo z vpisovanjem posojila tudi sedaj državi, da bo svobodna in močna
Onstran meje • • •
I1ENF.CA.NI HOČEJO SLOVENSKE SOLE
Zgodovina beneških Slovencev, ki živijo že od leta 1866 pod Italjio, beleži celo vrsto najrazličnejših metod potujčevanja, ki se je iz leta v leto stopnjevalo in doseglo svoj višek pod fašističnim režimom v Italiji. Kljub zatiranju in vsemogočim oviram razvoja beneča-nov kot Slovencev, ti niso klon® in danes Se bolj dvigajo glave. Sestanek delegatov beneških Slovencev, ki se je vršil koncem maja v Čedadu Je to jasno dokazal. Odločne in dosledne so bile zahteve na tem pomembnem sestanku, ko so prebujeni Benečani izjavili, da hočejo z novitn šolskim letom ustanovitev slovenskih osnovnih šol, večernih tečajev, slovenskih pevskih zborov in drugih oblik kulturnega udejstvovanja. V poslednjem mesecu se posebno akcija za slovenske šolo z živahnostjo in vso borbenostjo vrši. Saj Je to borba za pravice, ki jim že davno pripadajo in ki bi jim morale biti že davno priznane.
IIZKULTURA
DELAVSTVO SE BORI ZA SVOJE PRAVICE
Medtem ko so ogromno število brezposelnega delavstva bori za to, da bi bilo zaposleno, sc po drugi strani morajo že zaposleni delavci boriti za to, da dobe kar jim pripada. Izkoriščanje delavstva je danes v Italiji talko, kakršno je pač običajno v V6eh deželah kapitalističnih vlad. Nič čudnega torej, če so najrazličnejše stavke v Italiji skoro na dnevnem redu. Pisali smo o demonstracijah otrok, o stavkah in protestih brezposelnih itd. Sedaj pa je zajela stavka delavstvo, ki je zaposletio pri raznih tvrdkah in podjetjih z raznim gorivom. Slavka je zajela precej širok obseg po vsej Italiji in sc vrši že 15 dni. S tein poslednjim orožjem ai lioče pridobiti delavstvo izboljšanje plačevanja. Vslcd stavke mora vojaštvo samo prevažati najnujnejše, ker v ostalem skoro ves avtobusen promet stoji. Stavka se bo nadaljevala, dokler ne bodo stavku-joči dosegli prepotrebnega in za njihov življenjski obstoj nujnega plačila.
Reprezentanca Nova Gorica : Enotnost 35 3 (2:2)
Po dolgem času, ko so vsi nogometaši in vse ljudstvo v okolici Šempetra nestrpno pričakovali, sc je 11. julija odigrala v Šempetru prijateljska tekma mod reprezentanco Nove Gorice in ED »Euiostnosljo«. Pred pričetkom igre je kajKitan ED Gorice Dušan Arčon podaril gostom šop rdečih nageljnov in jih v imenu svojega moštva tovariško pozdravil. V imenu vseh fizkulturnikov go-rišikcga okraja pa je goste pozdravil sekretar okrajnega FO tovariš Orel.
Tekma sc je začela zelo borbeno. »Enotnost« je nevarno napadala in večkrat ogražala vrata domačinov. Toda domača obramba je vse napade odbila. V scdnil minuti je »Enotnost« s hitrim prodorom prišla pred vrata damačinov in z lahkim strelom dosegla prvi gol. Gol bi lahko vratar Gorice ubranil, če tn se le malo potrudil. Domačini so na vse načine skušali rezultat izenačiti, kar pa jbn ni takoj uspelo. Vratar »Enotnosti«, kakor tudi obramba so imeli precej dela V 20. minuti so domačini streljali kornor, katerega je igralec »Enotnosti« ustavil z roko, za kar je sodnik
odredil enajstmetrovko. Z lepim strelom je igralec reprezentance Gorice rezultat izenačil. V 21. minuti so gostje rezultat zvišali na 2:1 in v 34. minuti so Goričani rezultat izenačili, kateri jo ostal do zaključka prvega polčasa.
V drugem polčasu sla obe moštvi sku-šali rezultat povišati v svojo korist, kar pa jim ni uspelo do 30. minute. Vratarja obeh moštev, kakor tudi obrambi sla budno čuvali svoja vrata. V 30. minuti je »Enotnost« po težki borbi dosegla tretji gol. Po desetih minutah pa so Goričani spet izenačili in sc rezultat do konca igre ni spremenil.
• Nogometaši Nove Gorice so v tej tekmi pokazali borbeno igro ter dokazali, da ne zaostajajo za nogometaši Ljubljane. FD »Enotnost« je pokazala tehnično lepo igro, ni po bila kos borbenosti svojega nasprotnika.
Neodločen rezultat, ki so ga naši nogometaši dosegli, je za naš mladi nogomet korak naprej.
Tekmo je pred 1200 gledalca odlično sodil sodnik Dorčcc iz Ljubljane. O. M.
FD Volga : FD Miličnik (Ljubljana) z: z
V	nedeljo 11 Julija je domače moštvo s Solkana FD »Volga« odigralo kvaiifi-kucojsiko tekmo za vstop v II. ligo z ljubljanskim FD »Miličnikom«. FD »Volga« se je za to tekmo dobro pripravila in je njihov trener vložil vse sile, da moštvo usposobi za to srečanje.
FD »Miličnik« je že takoj v začetku pokazal povezano igro na precejšnji tehnični višini. Gostje so bili v prvem polčasu vsekakor močnejši od domačih in so to tudi izkoristili; saj so v prvem polčasu zabili dva gola, za katere pa v največji meri odgovarja vratar FD »Volge«-.
V	drugem polčasu ao se domači zbrali in začeli napadati vrata FD »Miličnika«. Desna zveza moštva FD »Volge« Bruno je takoj v prvih minutah drugega polčasa neubranljivo potresel mrežo FD »Miličnika«. Ta gol jc še bolj navdušil igralce FD »Volge« ki so začeli napadati nasprotnikova vrata. Seveda pa tudi moštvo FD »Miličnika« ni zaostajalo in se je razvijala zelo borbena in malo težja igra. FD »Volga« Jc dosegla še drugi' gol bi je bilo tako stanje 2:2. Vse do konca je žoga valovala s polju na polje in je bilo več kritičnih momentov, da eden ali drugi tekmo konča v svojo korist. Obrambi obeh moštev sta irrieil polno dela tn sta svojo nalogo tudi temeljito opravili. Tekmo Je sodil sodnik iz Ljubljane z nekaj pomanjklji-vosti, ki pa niso bistveno vplivale na igro.
Tekma jc zadovoljila gledalce, ki jih je bilo okrog 500. Ugotoviti pa moramo, da gledalcem manjka še precej pravega
športnega gledanja. Da se dane« še vedno zmerja in preklinja tako igralce ka. kor sodnika, je vse prej kakor odlika ljudstva, ki je resnično svobodno. Potrebno bi bilo, da sc take napake v bodoče ne pojavijo več, ker bodo aiccr taki pocdinci odstranjeni z igrišča.
OPOZORILO
Poverjeništvo za finance OLO Gorica opozarja podjetja, razne organizacije ter poodince na spodnja navodila, ki sc tičejo plačila davka na promet proizvodov in storitev ter dohodnine. S poostreno kontrolo bodo ugotovljeni krivci kaznovani po veljavnih predpisih ter se ne bodo upoštevala nikaka opravičila.
I. PRIREDITVE (tar. štev. 1 tarife R)
1.	Za vsako prireditev se plača davek na promet uslug m sicer:
a)	za fizkuiturne in športne prireditve 10’/«;
b)	za vse ostale prireditve 23’/«.
Ta davek se plača z vstopnicami državne izdaje, ki sc nabavljajo pri Narodni banki, podružnica Ajdovščina. Finančni odsek ne prodaja več vstopnici
2.	Tega dayka so oproščeni: 1. državna gledališča, Jug. rdeči križ od dohodkov svojih prireditev, če »o ti dohodki namenjeni izključno v svrlic Rdečega križa; 2. vse zabavne prireditve v prostorih armadnih klubov in domovih izključno za pripadnike J. A. in člane njihovih družin; 3. poučna, strokovna,
politična in slična predavanja, kullurno-prosuelnc prireditve brez plesa in točenja alkoholnih pijač, kadar jiih prirejajo državni uradi in ustanove, organizacije ljudske fronte (AFŽ, Zveza borcev itd.), sindikati, ljudska mladina, invalidska združenja, razni mladinski domovi itd. Pogoj za oprostitev je torej, da prireditev ni zvezana s plesom in točenjem alkoholnih pijač.
II. NAJEMNINA (tar. štev. 6 tarife B)
1. Od najema zgradb ali delov zgradb (stanovanj, lokalov) sc plača davek na promet indug in sicer če znaša najemnina:
do 200 din din S— nad 200 do 400 din din 6— nad 400 do 600 din din 10— nad 600 do 800 din din 15— nad 800 do 1000 din din 20— nad 1000 do 1500 din din 30— nad 1500 do 2000 din din 40— nad 2000 do 3000 din din 60— nad 3000	3’/.
2. Od najema drugih nepremičnin ali pravic do njih, od zneska ali vrednosti najemnine 2’/».
Vsi najemodajalci (lastniki stanovanj, lokalov, nepremičnin) morajo ob priliki
plačila najemnine izdati najemniku pobotnico na predpisanem obrazou-pobot-nici. To pobotnice (bloki) vsebujejo v ceni že sam davek. Najemodajalec mora z najemnikom sestaviti pismeno pogodbo in sicer v roku 15 dni. V pogodbi se mora navesti znesek najemnine in drugih storitev, čas trajanja najemnega razmerja in roki za plačevanje.
Pobotnice in obrazci za pogodbo sc dobe pri trafikantih, kateri so dolžni, da jih imajo vedno v zalogi.
Najemnik jo dolžan čuvali vse pobotnice eno leto, najemodajalec pa talone
5 let.
HI. DAVEK NA PROMET PROIZVODOV
— ROKI PLAČILA IN OBRAČUNA
Davčni zavezanci, Id so dolžni vodili poslovne knijge plačajo davek v 5 dneh po izteku 10. dni (dekade). Do vsakega 10- v mesecu pa se mora predložiti obračun o opravljenem prometu in plačanem davku v preteklem mesecu.
PavSalisti plačajo ta davek v 5. dneh po preteku meseca, v katerem je bil promet opravljen in istočasno morajo vložiti predpisano prijavo.
Prijave so dobijo na finančnem odseku!
Hkrati opozarjamo na spremembe tarife. Prečiščeni tekst tako zakona, uredbe, kakor ostalih navodil jc izšei v posebni knjigi, ki sc naroča pri upravi Službenega lista FLRJ Beograd, Brankova ulica 20 ali pa pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, za ceno din 60.—.
IV. DAVEK NA PROMET PROIZVODOV OD ŽGANJA IN VINA tar. štev. 702 in 704)
Ob vsaki prodaji žganja in vina, tudi v količinah izpod 5 litrov se mora plačati davek in sicer od žganja din SO— od hektolitrske stopnje, od vina pa: 1. vina v odrptih 6odih din 20— od litra, 2. od vina v zaprtih steklenicah pa din 25— od litra.
Prodajalec in kupec morata prodajo odnosno nakup brezpogojno javiti pristojnemu KLO in takoj plačati ustrezni davek. Davčni zavezanec je producent. V slučaju pa, da proda žganje ali vino kmet in se obenem ne peča s prodajo žganja in vina na drobno in veliko, jc pa davčni zavezance kupec.
Vsak prevoz odnosno prenos vina in žganja brez plačila davka se 1» smatral kot delo tihotapstva in krivce občutno kaznovalo.
Ponavljalno: kupec omenjenih artiklov mora imeti brezpogojno potrdijo pristojnega KLO, da je davek plačal. To potrdilo, ki ga prejme od KI/), mu služi kot sprcinnica za svobodni prenos odnosno prevoz iz kraja producenta.
Izdana so poostrena navodila radi kontrole (n preprečevanja tihotapitva!
V. ZADRUGE IN PLAČEVANJE DAVKA NA PROMET PROIZVODOV
Zadruge v razliko pod IV. plačajo davek na promet proizvodov v 10. dneh po pretoku meseca od opravljenega priv meta v minulem mesecu. V tem roku morajo predložiti tudi predpisano prijavo, ki so dobi na finančnem odseku.
To velja za kmečke delovne zadrugo in druge zadruge po vaseh!
Poverjcniltvo za finance Goric«
Preklici
Tovariš P o r I c Alojz iz plansko komisijo pri OLO Gorica progluša za neveljavno svojo industrijsko nakaznico štev 279992, izdano od MLO Solkan pod reg. štev 1417.
Tov. Simčič Romana (Franca), roj 20. aprila 1930 v Kozani (Brda) in stanujoč tstotam, proglaša za neveljavno svojo osebno izkaznico, katero je izgubila že meseca junija 1948, Tovariš Marinič Milko pok. Ivana, roj. 28. maja 1919 v Starinovi vasi pri Ljutomeru, sedaj bivajoč v Solkanu, Tovarniška ulica št. 108, proglaša za neveljavno svojo osebno izkaznico, izdano od PPNNO za Slovensko Primorje, odsek za notranje zadeve v Ajdovščini.
»»♦—♦♦••••»»♦♦•••••M
Borba za socializem je stvar mobilizacije najširših ljudskih ustvarjalnih sil in vsakodnevne, nepopustljive borbe »a uničen je kapitalističnih elementov
DOPISI
V	Temnici na Krasu bodo odkrili spomenik
padlim borcem
Cc stopiš danes v vas Temnico vidiš v centru vasi lepo zložene kra-ške kamne, ki bodo kot podstavek spomeniku padlih borcev v Temnici. Spomenik sam bo visok tri in pol metre ter narejen iz samega kraške-ga kamenja. Različne barve kamenja bodo dale spomeniku šc lepši izraz. Na vrhu spomenika bo neobdelan bel kamen, ki bo predstavljal naš Triglav. V sredi spomenika bodo na tz-glajeni plošči vklesana imena junakov.
Spomenik bodo Temničani odkrili v času V. kongresa KPJ, ker hočejo s tem potrditi, dn od naše poti v socializem niti za korak ne bomo skrenili, ker so nas lake borbe v duhu Marksizma Leninizma Učili prav K borci, ki so daii življenje za pravice in boljše življenje delavnega ljudstva. *
V	Višnjeviku v Brdih bo zadružni dom kmalu pod streho.
Tovorii, tovor iš>ca!
Ko čiteš naš list »Novo Gorico«, pomisli tudi na to, ali si že poravnal naročnino. Bodi pri plačevanju reden, ker s tem boi omogočil tedensko izhajanje lista.
.Uredništvo in upravaj Solkan ul IX. Korpusa 184, teL št. 1 in 7. Urejuje uredniški odbor. Tiska tiskarna Slov. poreč, v Ljubljani. Izhaja vsak petek.