Štev. 10.
Poštnina platana v gotovini.
Ljubljana, dne 9. oktobra I92i.
Leto 15.
Izhaja vsako soboto z datumom naslednjega dne.	Uredništvo in upravništvo je
Naročnina mesečno 6 K. — Posamezna številka 2 K.	v Ljubljani, Stari trg štev. 2/1.
Ni, klerikalci!
Vsi veliki boji duhov včeraj in danes stojijo v znamenju klerikalizma in protiklerikalizma.
Kaj je klerikalizem? Klerikalizem je program. Ta program so tri besede: papež, škof, duhovnik. To so tisti trije, s katerimi klerikalizem stoji in pade.
Kaj je protiklerikalizem? — Tudi on je program. In ta program je v treh besedah: Boj proti papežu v mednarodni politiki. Boj proti škofu v domači politiki. Boj proti duhovnu v vaški politiki.
V toliko smo katoliki, v kolikor smo s temi tremi ali proti njim.
Duhovnik je duševni vodja ljudstva. Ne profesor, ne učenjak, ne advokat.
Je v našem katoliškem gibanju dosti močan po-kret, ki pravi: duhovnik naj ne politizira, to ga ne briga! Duhoven naj se ne umešava v gospodarsko življenje; saj ne razume, kje delavca in rokodelca čevelj žuli.
So kraji, kjer škofje pri takozvanih katoliških časopisih nimajo nobene odločilne besede, kjer ima glavno besedo politični klub in denarni mogotci, ki list financirajo.
So slučaji, kjer škofje pri takozvanih katoliških
Delavski voditelji.
2. Dr. Andrej Gosar.
Pred lanskim so izumili v ljubljanski tobačni tovarni socialni demokratje na mah novo agitacijsko sredstvo. Lotili so se delavcev in delavk, organiziranih pri Jugoslovanski strokovni zvezi, z besedami: „Kaj boste Vi, ki nimate nič inteligence.* In naši člani so prišli v nemalo zadrego, kako bi našteli pri svoji organizaciji svoje doktorje. Ko so oni naštevali samozavestno, mi imamo tega pa tega pa tega in tega, so naši poraženi prišli ob vso sapo, češ saj res nimamo . . . Dr. Jež, dr. Besednjak, profesor Dornik ... so se komaj pojavili in morali so drugam. Tedaj pa se je oglasil dr. Andrej Gosar.
Dr. Gosar je začel svojo javno pot kot znanstveni proučevalec socialnega vprašanja. Najprej je začel pri pojmih, kjer je v ,Času“ doživel dr. Ušeničnikovo kri-
gospodarskih velepodjetjih nimajo nobene odločilne besede, kako se naj denar uporablja; odločujejo katoliški akcionerji...
Kaj za nas? Za nas, ki gledamo z očmi vere, je katoliški duhovnik namestnik Boga na zemlji, kot tak naš oficijelni oznanjevalec resnice.
To je bistvo klerikalizma in mi, mi smo klerikalci.
Pij X. je maja 1914 rekel: „So predvsem v omikanih katoliških krogih, ki hočejo biti katoliki, pa smatrajo za največjo sramoto, da se bi jih nazvalo klerikalce".
Mi, klerikalci! Izpovemo to, ker je to naš program.
Moderni svetnik.
Marija Nazarje, na praznik sv. Frančiška Asiškega 1921.
Danes se je zbralo v prijazni cerkvi v Nazarju do 2000 udov III. reda sv. Frančiška. Vršila se je prisrčna slovesnost, ker je bil duh sv. Frančiška med nami. Že na predvečer so prihajale procesije iz bližnjih in daljnjih krajev Savinjske in Šaleške doline. Na praznik sv. Frančiška se je po slovesni sv. maši vršilo v cerkvi zborovanje udov III. reda; cerkev je bila natlačena. Po pozdravu zastopnika preč. p. provincijala je govo-
tiko. A dr. Gosar je nadaljeval potovanje po socialni Afriki in kmalu postal odličen mož med inteligenti.
Z besedo inteligent je združena zgodovina moderne Evrope. K inteligenci se šteje, kdor ima za sabo dovolj visoko šolsko diplomo ali kdor se je proslavil z umskimi deli. Inteligenca vodi svet. Zato ga rešuje ali upropašča. Inteligenca minulega veka je pogubila Evropo. „Faciamus nobis nomen grande . . »ustvarimo si veliko ime“, s tem geslom je začela v liberalni Evropi zidati sebi stolp in odstavljati inteligenco božjo. Svetovna katastrofa je ta stolp podrla. . . Oboževanje lastnega razuma je v toliko pojenjalo, v kolikor si marsikateri razum pod razvalinami ni mogel sam ničesar pomagati. Te razvaline je gledal tudi dr. Gosar. Ob njih je bral knjigo .Confessiones s. Augustini“.
Ker je vsakokrat članke podpisal s polnim imenom, ga je javnost kmalu spoznala, in ker je razmo-trival v takih člankih socialni in gospodarski problem,
ril p. Salvator Zobec iz Ljubljane o karitativnem delu III. reda. Za njim je govoril glavni tajnik JSZ tov. Sušnik iz Ljubljane o sv. Frančišku As. in socialnem vprašanju. Župnik Hirše iz Polzele je predaval o III. redu in možkih. Definitor p. Mariofil Holeček iz Nazarja je govoril o III. redu kot organizaciji krščan skega solidarizma, župnik Ferme iz Noveštifte pa o III. redu in mladini.
Tretji red sv. Frančiška As., ki ga svet noče poznati drugače kakor kot družbo starih, škrbastih, opravljivih žensk, smo postavili kot ono organizacijo, čije duh edini zamore ozdraviti današnje nezdrave socialne razmere.
Sv. Frančišek Asiški, ki je osnoval ta red, je živel v sličnih časih kot so danes. Socialna razrvanost, na eni strani bogastvo, na drugi beda — isto kot danes. In sv. Frančišek ni postavil nobenega gospodarsko -revolucionarnega programa, storil je, delal je kot uči krščanstvo: ljubil je, s sebe je vrgel vse, kar moli svet, bogastvo, udobnost — v raševino se je oblekel in šel od vasi do mesta in s svojim zgledom pridobival nove brate. Videl je, da je socialno zlo v ma-monu, v materializmu, v onem strastnem pohlepu za denarjem in je zato učil zaničevati denar. Svojim bratom je prepovedal, da bi delali za denar, smeli so delati le za hrano in obleko. In ko so mu nekoč prijatelji skrivaj položili na mizo mošnjo cekinov, so jo drugi dan našli na — gnojišču.
V tim je rešitev človeštva, da ne moli in ljubi zlato tele, denar, udobnost, nego Njega samega našega Boga.
In v tim je pot do rešitve, da voditelji našega pokreta ne učijo z besedami krščanstva, nego ga dejansko kažejo, delajo krščansko; krščanske ljubezni ne pridlgujejo, nego jo vršijo.
Naš čas zahteva vzgledov krščanske ljubezni t
In to ima gojiti III. red. Zato je ta družba v pravem pomenu moderna družba, organizacija, čije duh edini garantira rešitev .iz socialnega zla. In sv. Frančišek Asiški, njen ustanovitelj — moderni svetniki
: Naročajte „NAŠO MOČ“! :
Samo dve stranki I
»Jutro" z dne 2. t. m. prinaša oklic načelnika demokratske stranke v Sloveniji dr. Kukovca, ki izhaja iz trditve, da sta v Sloveniji upravičeni samo dve stranki: Jugoslovanska demokratska stranka in Slovenska ljudska stranka. Zato poziva vse druge stranke, da se priklopijo demokratski. Poziv pravi, da po svojem namenu spadate že itak k demokratski stranki »Samostojna kmetska" in »Narodno socialna stranka". Priklopijo pa naj se ji še socialdemokratje, in tudi tako nevarni ljudje kot so komunisti naj se pridružijo.
Torej pristaši liberalizma in liberalnega kapitalizma, socializma, nacionalizma, komunizma, pristaši najraznovistnejše diktature naj se združijo pod vodstvom demokratske stranke, ki jo po Pri-bičeviču vodi framazonska loža.
Zakaj ta poziv?
Liberalizem se za svoja zla dela boji obračuna; Ljubljana mu je že padla iz rok. Zato hoče svojo nenasitno sebičnost posplošiti in skuša še v zadnjem hipu oteti to, kar se da.
Poziv pa je globoko utemeljen, ker priznava le dvema strankama upravičenost: Katoliško krščanski in protikrščanski. Poziv je rahel signal prostozidarske lože, da prihaja čas, ko bo za vse stranke konec slepomišenja, ko bodo morale vreči s sebe krinke raznih »socializmov" in »samostojnosti" itd. ter se pokazati v svojem prvotnem in končnem namenu: da so tu za boj proti krščanstvu in za nič drugega.
Da bi sledile stranke danes že pozivu »demokratov* in se postavile vse v eno fronto proti krščanski stranki, ter se tako pokazale v svoji pravi luči, tega si nobena še ne bo upala. Zadela bi vse obsodba ljudstva.
Poziv »demokratov" je preuranjen.
Veselična sezona.
Stopamo v veselično sezono. Zdi se nam potrebno, da tu povdarimo eno.
Veselega človeka ima Bog rad, pravi pregovor. Veselje pa mora biti dostojno, mora biti vredno kristjana, mora biti veselje — v Bogu.
Vidimo pa, da v veselicah naših — so seve častne, a male izjeme 1 — in nasprotnih organizacij ni nobene vsebinske, nego le zunanja razlika; razlika je le v
ga je predmet sam pripeljal v stik z delavsko organizacijo in na kandidatno listo SLS.
Kot zaupnik delavske organizacije je postal poverjenik za soeialno skrbstvo, kjer se je proslavil s stanovanjsko naredbo. V Ljubljani mu je nasprotoval zadnji liberalni župan dr. Tavčar, v ministrstvu za socialno politiko pa načelnik slovenske JDS dr. Kukovec.
V volilni borbi so hoteli nasprotniki tudi njega oblatiti. Drznili so se samo namigavati in sicer na pomanjkanje domorodnega mišljenja. Namigovanje je sprožil dr. Tavčar, v ozadju govorice pa je tičal sedanji urednik gnojnega »Pondeljka" Milan Plut. No ta polemika je pokazala dr. Gosarja kot rešitelja življenja mnogih vojakov v Rusiji, Pluta pa prizadetega v imenu jugoslovanskega domorodnega mišljenja pri 7. zapovedi.
Kot politik deluje dr. Gosar pri sestavi praktičnega strankinega programa in kadar je le prilika se udeležuje v parlamentu parlamentarnega dela. Zraven pa ne zanemarja znanstvenega proučavanja.
Znanstveni proučevalci novijo luč v kulturo. V imenu laži - znanosti se je mnogo grešilo. Vso nemoralo Evrope in vse njeno razkristjanjevanje in ves krivi red je lažiznanost utemeljevala. A pošteni znanstveni raziskovalci so podobni ljudem, ki luščijo vrednote iz zamotka in lupin. Zato so taki proučevalci kulturni dobrotniki.
Danes je akutno socialno vprašanje. Ureditev socialnih gospodarskih razmer je tako pomembna kot vprašanje življenja na zemlji. Kdor kaže rešitev socialnega vprašanja v pravi luči, kaže rešitev zemeljskih dobrin.
(Dalje.)
Razširjajte „NAŠO MOČ“!
firmi. In to je zlo, da naše organizacije ne najdejo svojega, pozitivnega, nego le paralizirajo, le odvračajo od nasprotnih prireditev.
Nikakor pa še ni krščansko, ako se ped firmo krščanske organizacije uganjajo iste neumnosti, ki tvorijo skoro vedno le uvod grehu in ki jih imajo na programu nasprotne organizacije. Naše veselice morajo, če so uprizorjene že enkrat pod firmo krščanske organizacije, nositi vseskozi krščanski značaj. Danes ubijajo naše veselice, huje kot nasprotne, čut sramu, ubijajo glas vesti; huje ravno raditega, ker se vršijo pod našo firmo in dovoljujejo pod našo firmo iste priložnosti v greh kot nasprotne veselice.
Imeli smo priliko, svojčas videti veselico ene naših organizacij. Priteplo se je nanjo nekaj veseljakov, ki pač vedo, da nudijo naše organizacije na svojih veselicah iste prilike strastem kot nasprotne organizacije. In začel se je ples, (bila je seve najeta godba, ki pač mora vzbuditi strast plesal) ki o polnoči nikakor ni bil več v konvencijonalnih formah. Družba je postala animirana, dalo bi se dobička napraviti. Zato sproži eden naših (!) misel, da se uprizori še »ženitovanjsko posredovanje" in »amerikanski zapor". Obe ti točki sta kot nalašč priložnost v greh, dvakrat priložnost v tem slučaju. Seve, stem se napravi dobiček, in dobiček gre v dobre namene . . . Toda vprašamo: Ali naj hudič daje v božje namene?!
Programi naših veselic morajo biti taki, da nosijo že na sebi znak krščanstva, morajo biti taki, da vzgajajo, da dvigajo čuvstva. Kdor ne zna prirediti take veselice ali pa kdor nima garancije, da se bo veselica vršila na tak način, naj ne prireja pod krščansko firmo veselic.
Stoji: Na javnih veselicah naših organizacij ne sme nikdar in pod nobenim pogojem biti ne plesa, ne sumljivih točk po načinu »ženitovanjsklh posredovanj14 in „amerikansklh zaporov."
»Evropa pleše nad svojim grobom", je rekel slavni indijski pesnik Tagore.
Ko se topi svet v strasti in uživanju, ko pada v grob greha, ali bomo pijani tavali še mi kristjani za njim?!
Danes ni čas polovičarstva. Kristjani smo, kristjani ne samo v cerkvi, pred oltarjem, pri rožnem vencu, kristjani moramo biti tudi na cesti, na delu, v gostilni in tudi na veselicah .. .
Politične beležke.
Za vojsko je naročil vojni minister skoro za pol milijarde kron municije v inozemstvo. Seve poslancev sploh vprašal ni 1
Kralj Aleksander, ki je po poročilih naših listov zbolel, po poročilih inozemskih časopisov pa je bil nanj izvršen atentat, je ozdravel in se vrne oktrog 20. t. m. v Beograd.
Nov soclaldemokraškl list je začel izdajati bivši vodja komunistov dr. Radoševič v Zagrebu. List nosi ime »Borba* ter ima namen priboriti hrvaškim voditeljem soc. demokracije takšna korita kot jih je priboril »Naprej" Kristanu in sodriigom.
Stojan Protič je marljivo na delu, da združi opozicijonalne stranke v en blok, ki bi imel strmoglaviti današnjo vlado in sestaviti novo, v kateri bi bila zastopana vsa tri plemena, torej tudi Hrvati in Slovenci. S strani Jugosl. kluba vodi pogajanja za to koalicijo dr. Šimrak.
Mobilizacija? Italija je spretno najela Mažare in Albance, da napadejo našo državo. Na mejah se vrše že boji in je pričakovati še večjih vpadov. Zato je mogoče, da odredi vojni minister delno mobilizacijo. — Tako drži mir, ki so ga sklepali zastopniki kapitalizma v Parizu I
Nova vlada. Ko se vrne kralj iz Pariza, bo Pašičev kabinet najbrž odstopil in se bo sestavila nova vlada. Demokrati so si radi tega zelo v skrbeh.
Vodja jugoslovanskih komunistov dr. Sima Markovič je bil te dni aretiran na Dunaju.
Naši državni dolgovi. Srbija ima še iz predvojnih časov 863 milijonov francoskih frankov (en frank je približno 16 naših kron!), Črna gora še iz predvojnih časov 17 milijonov frankov, Bosna in Hercegovina 252 milijonov kron, ■ Hrvatska in Slavonija 43 milijonov kron, Slovenija 28|milijonov kron, Dalmacija 4 milijone K dolgov. To so predvojni dolgovi! Vojnih dolgov pa ima samo Srbija 936 milijonov francoskih frankov v gotovini in okrog 1000 milijonov v naturi: orožja, hrane za vojsko itd. Po vojni smo najeli prvo posojilo v Ameriki; posojilo se je porabilo za opusto-šeno Srbijo. To posojilo znaša okrog 15 milijonov dolarjev (danes je en dolar 220 naših kron, takrat je bil okrog 60 kron!); drugo v Ameriki najeto posojilo je šlo za nabavo železniškega materijala. Višina tega posojila nam ni znana. Tretje povojno posojilo smo najeli v Franciji in znaša 100 milijonov frankov. Četrto posojilo po vojni smo najeli pri angleški in francoski vladi v znesku 50 miljonov frankov. In zadnje državno posojilo, ki se ravnokar še vsled podaljšanega roka podpisuje znaša 2000 milijonov kron. — Če bi prišteli še notranje posojilo 1919. leta itd. pridemo na skupno svoto državnih dolgov: 3.456 milijonov francoskih frankov, 40 milijonov dolarjev, 327 milijonov avstrijskih kron, 1036 milijonov jugoslovanskih kron in 639 milijonov dinarjev. — Krivda za te silne dolgove, ki pa jih imajo druge države v še večji meri, leži pač morda deloma na slabem gospodarstvu, leži pa v prvi vrsti na onih, ki so podžgani imperializma in pohlepa zanetili svetovno vojno, ki je uničila ogromno dobrin — ne kapitalistu, ampak delovnemu ljudstvu, ki trpi danes vsled tega pomanjkanje.
Za naše prijatelje Italijane! Minister Pucelj je odredil, da se sme meso v Italijo izvažati preko Rakeka tudi z avtomobili. Menda je že vagonov za obilni izvoz premalo! Ko bo minister Pucelj vsa živila izvozil, naj pa Pribičevič še to odredi, da se nas Slovence vse skupaj v Italijo izvozi; bo vsaj mir pred proti-državnimi elementi!
Tedenske novice.
Poizkušen roparski umor. Dne 1. t. m. je v
Celju neki Kager izvabil natakarja Konca na grad, kjer ga je na samotnem kraju napadel in oddal nanj tri strele. Ranil ga je v nogo.
Hrastnik. Minuli teden se je v tukajšnjem rudniku ponesrečil Josip Povše. Pri sežiganju dinamita Se je poškodoval na glavi in rokah.
Grosuplje. V nedeljo 2. t. m. se je na tukajšnji postaji smrtno ponesrečil vlakovodja R. Radičnik.
Maribor. Te dni sta se vršila v Mariboru dva shoda železničarjev. Soc. demokratje so zborovali v GStzovi dvorani; govorili so Kopač, Nahtigal in drugi. V Narodnem domu pa je imela Zveza jugosl. želez, svoj shod; govoril je poslanec Deržič. Iz shodov po-
snemamo, da so železničarji pripravljeni na skrajna sredstva, da izsilijo od vlade pragmatiko.
Mezdna gibanja. Zasebni nastavljenci v Zagrebu, so zahtevali 40% povišanje plač; grafični delavci v Zagrebu so isto v mezdnem gibanju. Večina podjetij pa je v Zagrebu v očigled neznosne draginje sama zvišala plače za 20 do 30%.
MajdanSolln (Dalmacija). V nedeljo 2. t. m. je zgorela cementna tovarna na Majdanu. Škoda je velikanska. — Delavci na Majdunu so težko prizadeti; so skoro vsi člani Jugoslovanske strokovne zveze.
Nov list začne izhajati te dni v Mariboru pod imenom »Jugoslovanski informator". Pisan bo v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. Izhajal bo z državno podporo.
Inšpektorat drž. železnice dobi svojo palačo v Ljubljani. Palača se ima zgraditi do 15. avg. 1922.
Ljubljanska bolnica se razširi. V ta namen je ministrski svet sklenil, kupiti posestvo »Kranjske hranilnice" v Ljubljani na Stari poti. Posestvo stane 18 milijonov kron.
Jutri dne 10. oktobra bo eno leto, kar so naši centralistični demokrati zaigrali Koroško.
Tržič. Dne 9. t. m. priredi Društvo sv. Jožefa Finžgarjevo tridejanko »Razvalina življenja" v društvenem domu.
Obsodba ljubljanskega obrtnega sodišča. Dne
30. m. m. je bila od obrtnega sodišča v Ljubljani obsojena vdova Bizjak, ki ima v Ljubljani pekarno, ker ni hotela svojemu pomočniku Boštnerju zakonito plačevati čezurno delo.
Pogreb pok. Radlčnlka se je vršil dne 5. t. m. v Grosupljem. Iz Ljubljane je prišlo k pogrebu čez 150 železničarjev. Pretresljivo je bilo, ko so na grobu plakali žena in 6 nedoraslih otrok. Na grobu se je v ginljivih besedah poslovil od pokojnega tov. Beltram. Pozivamo člane Prometne zveze, da zbirajo za nesrečno družino!
Dne 8. oktobra je bilo 4 leta, kar je umrl oče našega delavstva dr. Janez Evangelist Krek.
Za en dinar dobiš 40—42 avstrijskih kron; za en dolar dobiš 240 naših kron; za eno liro pa 9 K.
Neuspeh državnega posojila. Beograjska „Demo-kratija" poroča, da državno posojilo doslej ne kaže pričakovanega rezultata. Najrevnejši kraji so dali še dovolj, bogati kraji pa so podpisovali zelo malenkostne svote.
Na ljubljanski univerzi hočejo odpraviti medicinsko in tehniško fakulteto. Pribičevič pravi, da denarja ni. Seve, za slovensko univerzo ga ni, za ruske kozake ga pa je!
Organizacijski vestnik.
Maribor. Dne 9. t. m. popoldne se vrši v Mariboru v Splavarski ulici shod Jugoslovanske strokovne zveze.
Domžale. Bliža se zopet sezona slamnikarskega dela. Ali tovariši in tovarišice ne čutite živo potrebo, da oživimo svojo organizacijo?! Poglejte, povsod so delavci organizirani, da si priborijo dostojne plače, vam pa bodo domačinom Tirolci odjedli kruh. Vzdramite se, poživimo zopet svojo organizacijo!
Slamnikar iz Domžal.
Gornjlgrad (Savinjska dolina). Pri nas je mnogo delavcev lesne stroke, ki so pa povečini organizirani pri socialdemokratih. Čudno, ker so drugače dobri
kristjani! Danes, ko se vse zavedno delavstvo obrača od one organizacije, ki je že tolikokrat ogoljufala delavstvo, pač noben delavec ne sme več biti igrača Kristanov in raznih takih koritarjev. Čas je, da osnujemo tudi pri nas skupino Jugoslovanske strokovne zveze, ki je organizacija kršč. delavstva in je njen namen, izboljšati delavstvu njegov položaj in njegove plače.^
Šoštanj. Pri nas je tovarna usnja Franca Voš-njaka. Delavcev je do 300, ki so vsi pri socialdemokratih in so posredno pomagali svojemu voditelju A. Kristanu do njegovih milijonov. Kot njemu bodo še marsikoga izmed socialdemokraških voditeljev »preskrbeli", socialdemokraški voditelji pa nje gotovo nikdar.
Viničarski red ni potrjen še, ker ga »samostojni* minister Pucelj ni hotel potrditi.
Vevče-Medvode. Razprava glede obratne možnosti združenih papirnic Vevče-Goričane-Medvode se vrši v četrtek dne 13. t. m. ob 9. uri v knjižnični dvorani palače Pokrajinske uprave v Ljubljani.
Centrala nemških krščanskih strokovnih organizacij se je s 1. oktobrom preselila iz Kolna v Berlin. Novi Naslov: Hauptgesch£ftsstelle des Ge-samtverbandes der christllchen Gewerkschaften Deutschlands, BerlIn-WHmersdorf, Kalserallee 25.
Razno.
V Rusiji je strašna lakota. Okrog 30 miljonov ljudi strada. V Ženevi v Švici se je osnoval komite, ki naj odpomore stradajočim. Papež Benedikt XV. je bil izmed prvih, ki je daroval velike svote za stradajočo Rusijo.
Turški običaji na Francoskem. Kam pride narod brez Boga, kaže ta slučaj: V nekem večjem francoskem mestu je oprostilo sodišče človeka, ki je bil obtožen, da ima tri žene. Francoski liberalni listi pa daj odločno zagovarjajo mnogoženstvo. Po njihovem naziranju je prav, da se zdaj po vojski na ta način pomnoži Število prebivalstva, da če ima mož le dovolj zaslužka, naj si vzame kar več žen. — Človek brez Boga je pač hujši od živali!
Več kakor listja in trave je v Nem. Avstriji papirnatega denarja. Od zadnjega izkaza spomladi do danes je natisnjenih nanovo za 3 milijarde bankovcev.
Kralji Izumirajo ... Na Nemškem je umrl bivši kralj vviirttemberški.
Prepovedano izdelovanje in točenje alkoholnih pijač. V Ameriki so prepovedali vsako izdelovanje in točenje alkoholnih pijač. Vsled prepovedi se je zaprlo 16 000 krčem, ki so se oddale drugim obrtem. Tovarne alkoholnih pijač služijo drugi industriji. Uspeh prepovedi je idealen.
Dobro! Delavci mestne elektrarne in plinarne v Innsbrucku so sklenili, da vsled vedno naraščajoče draginje navijalcem cen zaprejo in odvzamejo plin in električni tok. Kaj ko bi to še pri nas poskusili?
Naročniki naj ne pošiljajo naročnine na »Jugoslovansko strokovno zvezo", nego edino-Ie po položnicah »Naše moči" ali pa naravnost na upravništvo »Naše moči*, Stari trg 2 I. nadstr. Ljubljana.
Odgovorni uredrtik: Srečko Žumer.
Izdajatelj: Konzorcij »Naše Moči".
Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani.