Mirko Ramovš Hišna imena v vaseh Ježica, Kleče, Mala vas, Savlje in Stožice Prispevek obravnava in navaja hišna imena petih vasi ljubljanskega Posavja, ki so danes del Ljubljane in izgubljajo naravo kmečkih naselij, z njo pa tudi značilne posebnosti materialne in duhovne kulture. The article analyzes house names of five villages of the Ljubljana Posavje region. Since these villages have already become a part of Ljubljana they will gradually lose their t'ural character and with it also its characteristical features of material and spiritual culture. Ob stapljanju zgoraj navedenih vasi ljubljanskega Posavja v predmestja izginjajo tudi značilne posebnosti njihove materialne in duhovne kulture, med katere prav gotovo sodijo stara hišna imena. Ker so del zgodovine kraja in njegovih prebivalcev, je velika škoda, če bi zatonila v pozabo. Zato sem jih kot domačin z Ježice že pred dvajsetimi leti ob pomoči staršev zapisal. Oba sta bila rojena na Ježici, oče Ignac leta 1898 v obrtniško-kmečki družini, mati Kristina, roj. Erjavec, pa leta 1899 v kmečki. Ker je bil oče čevljar in mati šivilja, sta zaradi narave dela poznala večino prebivalstva teh vasi in njihove domove.1 Ko sem ob neki priložnosti kolegu dr. Matičetovemu povedal, da sem zapisal hišna imena svojega domačega kraja, mi je svetoval, naj jih v primerni obliki objavim. Čeprav me je večkrat opomnil, ali kaj mislim na objavo, sem z njo zaradi drugega dela odlašal in so zapiski še naprej ležali v predalu. Zdaj čutim dolžnost, da izpolnim željo jubilantu in mu v vezilo prinašam prispevek o hišnih imenih v naslovu naštetih vasi. Pri obdelavi gradiva sem se zgledoval po jubilantovem članku o hišnih imenih v krajevni skupnosti Štanjel,2 upoštevajoč posebnosti hišnega ' Pri preverjanju zapiskov in dopolnjevanju mi je pomagal Tone Klemen, roj. 1918 v Klečali, za kar se mu lepo zahvaljujem. 1 M. Matičetov, Hišna imena v krajevni skupnosti Štanjel. - Pozdrav iz KS Štanjel, Glasilo krajevne skupnosti Štanjel, december 1995, 5t. 8, str. 2-4. poimenovanja v vaseh ljubljanskega Posavja. Seveda prispevek ni lingvistična niti zgodovinska razprava, želi le opozoriti na dragoceno gradivo hišnih imen, ki pa bi bilo v drugačnem okviru vredno podrobne obravnave. Vasi leže približno pet kilometrov severno od središča Ljubljane, razložene na robu savske terase in na ravnini pod njo v višini struge reke Save. Njihov prvotno kmečki značaj se je s priseljevanjem delavskega in uradniškega prebivalstva začel spreminjali že pred 1. svetovno vojno, še bolj pa med obema svetovnima vojnama, dokler se v desetletjih po 2. svetovni vojni ni skoraj povsem izgubil, saj je število kmetov izredno upadlo in so ti danes v manjšini. Vasi so v jedru, razen Zgornjih Stožic, večinoma ohranile kmečko podobo, njihovo ime pa nosi sedaj ena od ulic, navadno tista, kjer je nekdanja vas najbolj razpoznavna. Nekaterih hiš ni več, ker so jih podrli in ponekod na njihovem mestu zgradili nove, druge so delno obnovljene, mnoge pa propadajo, ker njihovi lastniki nimajo naslednikov ali so si ob njih zgradili nove, starih pa ne vzdržujejo več. Navedene vasi so nazoren primer umirajočih kmečkih naselij na robu velikega mesta, saj nove enodružinske hiše in stanovanjski bloki, ki se vrivajo vanje, domačijam jemljejo življenjski prostor in se tako vasi spreminjajo v brezlična predmestja z nizko stopnjo urbanistične urejenosti. Upravno so bile vse te vasi pred vključitvijo v mesto v isti občini in so spadale pod faro sv. Kancijana in tovarišev s cerkvijo na Ježici. Leta 1976 so Stožice zaradi velikega števila novega priseljenega prebivalstva postale samostojna fara. Cerkev sv. Jurija, ki je bila do tedaj podružnica ježenske fare s pokopališčem okoli, je postala farna, in to vse do zgraditve nove cerkve sv. Duha ob Dunajski cesti, v bližini velike stanovanjske soseske BS-3. Pokopališče se s stapljanjem vasi v mesto ne širi, saj so na njem lahko pokopani večinoma le potomci in sorodniki tistih, ki že počivajo v tamkajšnjih grobovih. Hišna imena so imele vse domačije, od gruntarskih do kajžarskih. Večina je starih, nekatera so mlajša, ker so nastala zaradi novega lastnika. V dveh primerih sta bili v navadi kar dve poimenovanji, starejši so uporabljali staro hišno ime, mlajši pa novo. Danes je znano le še novo. Če so lastniki staro hišo podrli in na istem mestu ali blizu nje postavili novo, je ta ohranila staro hišno ime. V primeru, ko so lastniki staro hišo prodali in zgradili na drugem koncu vasi novo, so navadno vzeli s seboj tudi hišno ime, lahko pa je stara hiša ohranila svoje ime in sta imeli (ali še imajo) tako dve hiši isto ime. Nekaterih hiš ni več, ker so jih zaradi širitve ceste ali drugih razlogov porušili, vendar so njihova imena ostala v spominu ljudi. Nove hiše navadno (še) nimajo imena, razen seveda po priimku. Če pa v bližini doma s hišnim imenom zgradi hišo domači sin, se novi hiši reče npr. Por Janozovmo Vinkot, ker je bil Vinko doma Por Janozo. Po izvoru so hišna imena v navedenih vaseh različna in njihov nastanek večinoma ni vezan neposredno na domačije. Najbolj izvirna so iz osebnih imen nekdanjih gospodarjev ali nekatera, ki so nastala po poklicih predvsem nekdanjih gospodarjev, po gospodinjah in naravni legi domačije ter socialni pripadnosti nekdanjih gospodarjev. Največ pa je takih, ki jim izvora ni mogoče ugotoviti, in domnevamo, da izhajajo iz priimkov nekdanjih in često od drugod priseljenih gospodarjev. Med starimi hišnimi imeni je samo nekaj takih, ki so enaka priimkom gospodarjev. Pri navajanju bodo označena z zvezdico. Hišna imena, ki označujejo nacionalno in pokrajinsko pripadnost, skoraj gotovo ne pomenijo izvora nekdanjih gospodarjev, ampak enako izhajajo iz priimkov, saj so vsa znana tudi drugod po Slovenskem. Iz nekdanjih priimkov verjetno izvirajo tudi hišna imena po živalih in rastlinah, lahko pa so nastala iz drugih vzrokov. Pri navajanju hišnih imen bo upoštevana oblika, ki je bila in je .še splošno v navadi, to je vedno po odgovoru na vprašanje, kje je kdo doma, npr. Par Klamen, Por Cundra, dalje poimenovanje gospodarja in gospodinje ter imenovalnik ednine svojilnega pridevnika moškega ter imenovalnik ednine ženskega spola. Imena bodo napisana v narečni obliki, vendar v preprosti transkripciji, ker prispevek ni lingvistične narave: ä, l, ü = naglašeni dolgi a, i, u; e, o = naglašeni široki e (teta) in o (roka); e, 6 = naglašeni ozki e (pesa), in o (moka); e = naglašeni kratki široki e (France); a = naglašeni dolgi polglasnik (Par Francka); a = naglašeni kratki polglasnik (Francak). Opozoriti je treba na nekatere narečne posebnosti. V govorici navedenih vasi je izredno močna vokalna redukcija. Končni vokali v mestniku onemijo, npr. Par Aleš = Pri Alešu, Par Kuvač = Pri Kovaču, ali pa preidejo v polglasnik, npr. Par Cündra = Pri Cundru, Par Plevna = Pri Plevni, Par Štafka = Pri Štefku. Enako onemi končnica i v imenovalniku množine svojilnega pridevnika moškega spola, npr. Klamenov = Klemenovi, s čimer se izenačita imenovalnika ednine (Klamenov) in množine svojilnega pridevnika moškega spola. Podobnost pa je navidezna, kajti razlika se pojavi v izgovoru, z onemitvijo končnice se v imenovalniku množine rastoča intonacija naglašenega samoglasnika spremeni v padajočo. Nenaglašena samoglasnika a in e praviloma preideta v polglasnik, npr. Par Badinc = Pri Bedincu, Par Baron = Pri Baronu, medtem ko nenaglašeni o preide v u, npr. Par Guriška = Pri Gorišku. Naglašeni i pred r preide v ozki e, npr. Par Kušerja = Pri Koširju. Zveneči soglasnik g se v navedenih vaseh pri domačinih izgovarja spiratorno, npr. Par Hoyalna = Pri Grogeljnu. Hišna imena iz osebnega imena se pogosto izpeljanke iz svojilnega pridevnika, npr. Par Mihovc, MihovcPredanem>Pardannm>P3rdan. Hišna imena iz priimkov (nekdanjih) gospodarjev ali neznanega izvora Upoštevana so starejša hišna imena, saj mnoge nove hiše domačini že imenujejo po priimku lastnika. Par Avšič*, Avšič, Avšičovka, Avšičov, Avšičava (Pri Avšiču, Kleče) Z novim gospodarjem se je po njem udomačilo novo hišno ime, čeprav so starejši še uporabljali staro Par Francčt. Tu je bil doma general Jaka Avšič. Par Baron, Baron, Baronka, Baronov, Baronava (Pri Baronu, Stožice) Par Bazalna, Bäzal, Bäzalka, Bäzalnov, Bazalnava (Pri Bazeljnu, Savlje) V tej hiši je bil rojen kartograf Ivan Sela n. Par Badinc, Badinc, Badinka, Badinčov, Badinčava (Pri Bedincu, Ježica) Par Barnovkarja, Barnovkar, Barnovkarca, Barnovkarjov, Barnovkarjava (Pri Brnovkarju, Stožice) Par Baznikarja, Baznikar, Baznikarca, Baznikarjov, Baznikarjava (Pri Beznikarju, Savlje) Par Begarja, Begar, Begarca, Begarjov, Begarjava (Pri Begarju, Ježica) Par Car, Car, Carica, Čarov, Čarava (Pri Carju, Ježica) Hišno ime izvira iz imena gostilne Pri ruskem carju. Par Cundra, Cundar, Cundarna, Cundrov, Cündrava (Pri Cundru, Ježica) Par Čamra, Čamar, Čamarna, Čamrov, Čamrava (Pri Čamru, Stožice) Par Čtžman, Čižman, Čižmanca, Čižmanov, ČIžmanava (Pri Čižmanu, Stožice) Par Dulmarja, Dultnar, Dulmarca, Dulinarjov, Dulinarjava (Pri Dolinarju, Ježica) Par Dovč, Dovč, Dovčovka, Dovčov, Dovčava (Pri Dovču, Stožice) Par Duničarja, Duničar, Duničarca, Dumčarjov, Dumčarjava (Pri Doničarju