DELAVSKA POLITIKA
Uredniitvo je v Mariboru, Rutka cesta 5, poltai predal 22. • ukopUi »e ne vračajo. Nefrankirana pisma s« n« »prejemajo. Uprav«) Maribor, RuSka c e« ta 5, poitai pradal 22. Ljnbljana VII, Zadrmini dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znala mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stan« vsaka beseda 50 para. D«-belo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem Številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Stev. 9.	Sreda 30. januarja 1929.	Leto IV.
Naša stranka je razpuščena.
Kakor vse druge stranke, tako je tudi socialistično stranko zadel razpust, ker meščanske stranke niso spoštovale demokracije in sio se pokazale za parlamentarno delo kot nesposobne in nezrele. Zakaj kljub ko-rupcijam, kljub slabi upravi, kljub krivicam, ki so se vršile iz 'egoističnih ali partizanskih razlogov, bi bile morale meščanske stranke predvsem čuvati in omogočiti parlamentarno delo. To se ni zgodilo. Zaraditega so postajtale razmere v državi še bolj neznosne, še bolj nezdrave.
Te razmere so videle tudi kapitalistične države, ki imajo naložene svoje glavnice v državi in so pričele pritiskati na ureditev razmer. Meščanske stranke se tudi tedaj niso zavedle, kako dragoceno orodje za sporazumevanje in urejevanje razmer je resničen parlamentarni demokratizem, ki, če ga ni, se mora priboriti. Resnica je sicer, da v parlamentu odločuje močnejši, pri nas izključno naj-reakcijonarnejši kapitalizem. Vendar pa je demokracija važno orožje v političnem boju za pravice,
Opozicija je tudi ta trenutek vztrajala na sabotaži parlamentariz-
ma in ga s tem izdala kapitalistom na ljubo.
Danes nimamo ustave, nimamo volilne pravice, ne stranke.
Buržuaziji je to všeč, ker doseza svoje namene lahko po drugih potih in lovimkih.
Sodrugi, sodružice! Naj nas ne straši nikakor to stanje. Ako je politična stranka razpuščena, zaradi tega socializem še ne bo nehal živeti. Mnogo zvestih pristašev imamo, mnogo knjig imamo, časopise imamo; ti naj nam bodo v teh težkih časih vodniki. Samoizobrazba v spoznavanju socijalizma v razgovorih, či-tanje socialističnih brošur, knjig in časopisja, to bodi odslej naše delo.
Neustavne razmere bodo minile in jugoslovanska buržuazija naj takrat, ko nastopijo zopet ustavne razmere, s presenečenjem opazi, da so se naše vrste pomnožile in ojačile. Socialistična misel je svetovno gibanje, zato ga enake epizode v zgodovini ne morejo zavirati.
Tega se zavedajmo vsi, pa bomo doživeli kmalu nove čase, ki bodo svobodni.
Svoboda je naš cilj; v svobodi pa i borba za končni cilj.
»Gospodarski krogi" dobivajo prevelik
pogum!
Dotaknili smo se že ponovno tajne sile, takozvanih gospodarskih krogov, ker so začeli zlasti ob sedanjem novem režimu v državi dvigati glavo in voditi boj obenem poleg proti drugim zadevam tudi očitno proti socialni 'ni delavsko-varstve-ni zakonodaji.
Prosil teden, v sredo, so bili zastopniki gospodarskih krogov v av-dijenci pri kralju in pristojnih mtoii-strili. Predložili so spomenico, v kateri sc sklicujejo na industrijsko krizo, ki ni le industrijska, ampak splošna. Zahtevajo ustanovitev gospodarskega programa in gospodart-skega sveta. Gospodarski svet mora biti neodvisen.
Dalje se pritožujejo gospodje proti visokim obrestim in pomanjkanju dolgoročnih kreditov; zagovarjajo najetje tujega kapitala, češ, da so si vse države gospodarsko pomagale s tujim kapitalom.
Potrebovali bi tudi industrijsko banko in izdajo industrijskih obveznic.
Spomenica se dalje pritožuje proti carinski! politiki, proti fiskalni zakonodaji, ki preveč iztirjava davke, ter proti železniški in tarifni politiki. Spomenica omenja tudi, da se tuji industrijski izdelki pri nas prodajajo prepoceni ter da je treba uvesti višjo zaščitno carino.
Nazadnje pa prinaša resolucija kot potuhnjena mačka na repu. zahtevo, da naj se socialno zavarovanje sploh organizira tako, da ne bo valilo prevelikih bremen na ramena poslodavcev. V resoluciji pravijo gospodje »gospodarski krogi«, da je sedanja zakonodaja o delavskem varstvu nastala leta 1922 pod pritiskom komunističnega vetra. I aka trditev je perfidija. Tu more biti merodajno pač le vprašanje, ali je za delavstvo in sploh socialne razmere Potrebna delavsko - varstvena zakonodaja ali ne. Tudi najmanj socialno izobraženi tepec ve, da današnje socialne razbere (in tudi gospodarske) kategorično zahtevajo varstvo šibkejših. Le ti prosvitljem gospodiarski
krogi tega ne vedo, ker Jim je dc-lavec le toliko časa dober, dokler gara, ko pa tega več ne more ali če ga gospodarski krog več ne rabi, mu da brco in si misli, pa se obesi, če ne moreš živeti. Taka mentaliteta govori iz stavkov resolucije.
Delavstvo je zahtevalo na primer ob ustvarjanju socijalne zakonodaje zase dvetretjinsko prispevanje in vsaj tako zastopstvo v upravi. Gospodje so takrat to zahtevo odklonili, čeprav so socialni zavodi edino in prava last delavstva* Vsi prispevki se plačujejo iz zaslužkov dela. In če gospodarski krogi sedaj rohne proti socijalnim bremenom!, rohne zaradi tega, da bi se delavstvu nekaj odvzelo in njim samim ostal večji dobiček.
Silno nizke mezde v naši industriji, odleruški dobički in pa neracionalno gospodarstvo s slabimi in nemodernimi pomočki so ovira razvoju industrije, ne pa »socialna bremena«.
Visoke carine, nizke mezde, nič socijalne zakonodaje, pa se bomo debelili mi. Tako mislijo. Milijoni delovnih siromašnih ljudi — kaj nas brigajo ti.
To so perspektive, ki nam proro-kujejo podaljšanje izstradavanja naroda, brutalno srednjeveško pasje-suženjsko dobo, če bodo uspeli soci-jainim razmeram škodljivi vplivi gospodarskih krogov.
Pravice hočemo in zahtevamo tudi mi. Če so ti pristranski kapitalistični krogi, kakor izhaja iz njih nastopanja, taki lajiki in diletanti v socijalnih in gospodarskih problemih, potem bo moralo biti vsaj na merodajnih mestih več razumevanja za ta vprašanja, ki interesirajo enakovredne člane idlržavne gospodarske enote, delovne sloje. Zahtevamo to, ker imamo pravico! Zahtevamo pa tudi tribuno, kjer bomo te zahteve lahko povedali. Vse to so naše državljanske pravice!
Socijalno - zakonodajne ustanove, delavsko-varstvene zavode naj pa ti krogi prepuste delavstvu, ker za Iste
dejansko nič ne prispevajo in ker tudi mi po pravici zahtevamo državljanske pravice in varstvene zakone, ki so del problema enakopravnosti in del problema razvoja gospodarstva.
Delavstvo vzdržuje svoje ustanove, hoče jih vzdrževati, toda vaše roke proč, ker hočete delavstvo teh pridobljenih pravic oropati. Zavodi so naši in za nas, torej gredo nam!
Ravno te dni smo čitali, da so razne družbe ogromno povečale svoje imetje. Trboveljska družba je povečala svoje imetje štirikrat, vevške papirnice trikrat, Kranjska industrijska družba skoro trikrat. Pa poglejte mezde! In tožbe o »socialnih bremenih« slišite kakor grom: ob nevihti.
Pritožbe kapitalistov o »socijalnih bremenih« so kapitalistični »švin-del«, ki ga bo mogoče razkrinkati deloma samo tedaj, če se uvede javno polaganje poslovnih računov. Do
tedaj pa reakcijonarnii gospodarski krogi brez kontrole uganjajo ne samo demagogijo, ampak ustvarjajo tudi neznosne in strupene socijalne razmere v državi.
Naše geslo tudi v bodoče bo: Kar je naše, nam; vi se pa brigajte za svoje zadeve, da bo šel gospodarski razvoj svojo pot. Sredstva za to pa niso uničevanje delovnih slojev, reakcija in demagogija, ampak moderna, napredna gospodarska politika, to je komercializacija gospodarstva v zrnislu modernih tehniških pomočkov in dobri eksistenčni pogoji delavstva.
Stranke danes nimamo več; borili se pa bomo kot razred in v duhu socialističnih ciljev za svoje pravice kot posamezniki.
Zmaguje duh, mišljenje in prepričanje, ne formalnosti, v katere bi bil ta duh vkovan.
Že prihajajo!
Namreč reformatorji, ki prinašajo različne recepte, kako bi se Jugoslavijo gospodarsko ozdravilo. Toda država trpi na mnogih boleznih in ne samo na gospodarski, če tudi je ta največjega pomena'. Komaj je nova vlada začela delovati, »že se ponujajo od raznih strani »prostovoljni« sodelavci. Med take sodelavce se nedvomno prišteva g. Evgen Demetro-vič, uvodni člankar zagrebškega »Morgenblatta«. In mora se reči, da ;je škoda za izgubljenih 10 let. Ker ako bi bili merodajni pred desetimi leti vedeli, kako izborne gospodarske kapicitete premore naša država, katere bi bili morali samo za njihov moder nasvet vprašati, pa bi bili lahko prihranili toliko skrbi in dela, ki je sedaj vse za nič. Gospodi Evgen Demetrovič napiše vsak dlan po en fulminantni gospodarski uvodnik v zagrebškem »Morgenblattu« in potrebno je, d& nova vlada združi vse te od 6, januarja 1929 napisane uvodnike in one, ki bodo brez dvoma še sledili, pa bo prišla na zelo lahek način do kompletnega gospodarskega političnega programa in ji ne bo treba zbirati nasvetov drugod, kako se naj državo uredi, da bo najbolje odgovarjala željam ter potrebam modernega kapitalizma, še bolj pa tistim denarnim krogom, od katerih pričakuje držiava denarne pomoči. Gospod Evgen Demetrovič je med drugim' napisal v tem listu dne 20. januarja uvodnik pod naslovom:	»Beim Boden muss begon-
nen werden!« (Pri temeljil je treba pričeti.)
Člankar se bavi predvsem s tako-zvano agrarno reformo, ki je bila ob ustanoviti velikopotezno zasnovana, toda nikoli do konca izvedena, Pravi, da se je začelo veleposestva razkosati ter zemljo kmetom deliti, če tudi niso kmetje postali lastniki zemlje, temveč samo najemniki in na-glašia: »Im dovolili smo si posamezno tu in tam ugovarjati ter smo svarili, češ, da se bo tako početje preje ali pozneje maščevalo, ker bo skozi tako razkosavanje zemlje celokupnemu narodnemu gospodarstvu škodovalo. Radikalno uničenje je šlo svojo pot naprej in racijonalno urejena veleposestva s fundusom instruktu-som so padla kot žrtve, češ, reklo se je tedaj, da »se tako mora, če tudi bo to trenutno škodovalo, samo da se ljudstvo pomiri i,n da se ga reši pred žrelom komunizma.«
Deloma ima g. Demetrovič prav in mi se do neke meje z njim strinja-
mo, če tudi gredo po tem naša pota narazen. Predvsem pa nam gospod Demetrovič razodeva to, kar smo sicer že sami opazili in to je, da je bilo ljudstvo z agrarno reformo samo izigrano ter ogoljufamo, ker je mero-ctanjim razdeljevanje zemlje onim, ki je niso imeli, narekoval edino strah pred komunizmom; zato se je agrarno vprašanje mrcvarilo ter zavlačevalo do danes in se ga sploh ni rešilo, to pa edino s tem namenom, da se trenutno ljudstvo pomiri in da se med tem kapitalizem konsolidira.
Z gospodom Demetrovičem se strinjamo v enem in to je, da razkosavanje zemlje ni v interesu nikogar, ker se majhni drobci res ne morejo tako plodovito obdelavati, kot veliki kompleksi in tudi tisti argument drži, da ravno ljudstvo, ki je sicer prejelo majhne komadiče zemlje, ni dobilo ob enem tudi pripomočkov za obdelovanje zemlje. Vse to drži. Vendar pa se mi ločimo z g. Demetrovičem dijamentralno v tem, ker smo mi za to, da naj zemljo dobi oni, ki jo tudi sam obdeluje in naj se veleposestnike, ki mnogokrat posedujejo po mnogo tisočev oralov zemlje, razlasti in naj pridejo tisti v posest zemlje, ki jo obdelujejo in ki jo potrebujejo. Veleposestev pa ne bi bilo treba razkosavati, ampak bi naj ostala cela', nasprotno, celo združitev več takih posestev bi bila dobra, toda tisti, ki bi naj prišli v poštev, se bi naj formirali v zadrugo. Taka skupnost bi bila tudi kredita zmožna in ne samo in edini veleposestnik kot tak. Zadruga bi zmogla z lahkoto ono, kar posamezniki ne zmorejo in to je predvsem nabava gospodarskega orodja, strojev in vprege. To je in ostane naša fcrmula glede izvedbe agrarne reforme.
G. Demetrovič pledira za to, da naj pridejo zopet veleposestniki do svojih starih neokrnjenih pravic, samo v Vojvodini bi se naj pustilo »pravim« dobrovoljcem, da obdrže njim podeljeno zemljo, češ, tam pa so itak agrarci pripravljeni prostovoljno odstopiti takim reflektantom zemljo, kajpada proti dobri odškodnini. Končno je tudi imenovani »reformator« za to, da se agrarno vprašanje v Dalmaciji reši, seveda na isti način, ba bi bil volk sit in ovca cela, to je da bi bil volk sit in ovca cela, to je, odpravili, toda na tak način, da bi država zemljo odkupila in jo kmetom podelila, ki bi potem isto morali od-, plačati. Na vsak način bi naj roparski vitezi prišli na svqj račun in zatoi
pravi g. Demetrovič, da se je z dnem 6. januarja napravila »fabula rasa« in da je treba iz te ml ja vse preurediti. Z drugimi besedami: Kapitalistom naj se zopet vse vrne, ako se jim je sploh kaj o dvzel o in na ji se zopet vpostavi načelo svete privatne lastnine, da bodo imeli zapadnoevropski finančniki nad nami večje dopadenje, kajti on pravi: »Najprej mora privatni lastnini biti dana popolna sigurnost in tedaj šele se more s tem računati, da bo državljan kakor tudi inozemec imel v našo državo zaupanje. V vsako omajanje tega temelj-
nega pojma pomeni podkupovanje pravnih elementov, na kakršnih je zgrajena zapadnoevrospka kapitalistična država.
Tako svetuje pripadnik desetti-sočev in tako si zamišljajo vsi kapitalisti rešitev državne krize. Nič dr-žavnopravna vprašanja, nič spori med plemeni, ki so baje bili glavni povod vsemu onemu, kar se je dogodilo. Vse to je no mnenju gg. Dementrovičev podrejenega pomena, samo da bo kapital konsolidiran. Bomo videli, kako se bodo stvari razvijale.
B,
On evne novice.
Ali je mogoče?
Pri nas je ustavno življenje suspendirano in ako smemo meščanskemu časopisju verjeti, se s tem strinja ogromna večina naroda. In s čemer se večina strinja, to velja in po tem sploh ni misliti na kako diktaturo, ker diktaturo si moremo predstavljati samo takšno, ko diktira manjšina večini. Ako pa diktira večina manjšini, tedaj to ni' diktatura, ampak je demokracija. Demokracija je vlada ljudstva ini če tudi sedanja vlada ni izvoljena od ljudstva, pa je vendar demokratična, ker predstavlja večino v ljudstvu. Tako se vsaj da sklepati iz dnevnih poročil, ki jih prinašajo meščanski časopisi. Ta vlada — ali pa recimo režim — je Le začasen in ni trajen; take izjave so prejeli razni novinarji iz inozemstva. Ko bo naša država popolnoma preurejena ali urejena ter reorganizirana, tedaj pride zopet ljudstvo do besede, ako se bo do takrat spametovalo;^ ako pa ne, potem mu pa ni pomoči.
Radi tega tudi ni verjetij da bi obveljalo to, kar pišejo listi, češ, da strokovnjaki izdelujejo nekak občinski volilni red, ki to sploh ne bi bil in ga ne bi bilo treba, ker bi bili župani in svetovalci imenovani od strani ministrov ozir. velikih županov. Kaj takega bi mioglo kvečjemu veljati samo začasno. Da bi pa to veljalo za pozneje, to pač ni verjeti, kajti mi vendar ne borno na tem božjem; planetu delali izjeme. Meščansko časopisje lahko kozle strelja, ko prinaša na eni strani poročila, kako bo vse lepo in krasno urejeno, obenem pa ti prinaša poročila, iz katerih bi človek sklepal, da glavno šle pride in da se v bodoče ne bo nič več volilo, ampak samo še imenovalo! Kd’o pa naj kontrolira resničnost takih poročil? Da1 bi meščanskim strankami — par-don, strank sploh ni več, pa recimo posedujočim1 slojem — ugajal tak sistem brez volitev, to se že verjame, toda to bi še tedaj teško šilo, ako ne bi bilo razredov. Kar se pa
reda tiče, pa ga naj le napravijo, saj je bil že skrajni čas, samo naj se pri tem pazi na to, da se otroka s kopeljo vred ne izlije!
Organizacija SSJ za ljubljansko oblast je bila razpuščena v soboto, dne 26. t. m. ob 16. uri popoldne. Predsednik odbora je bil povabljen pred Delavsko zbornico in je tam sprejel dekret o razpustu. Stranka ni imela svojega lokala in ni bila gost strokovnih organizacij, kakor trdi »Slovenec«, ker smo mlii tudi1 sami stali odločno na stališču, da so strokovne organizacije samostojne in nepolitične ter bi vsakršno »sodelovanje« bilo lahko v spodtiko. Razume se pa, da je vsak socijlalist tudi strokovno organiziran, če ima le priliko. To smo morali' povedati, da bodo gospodje okoli »Slovenca« razumeli, da so neresnico poročali.
Beograd dobi krematorij. Tako poroča »Slovenec« in se radi tega nič ne razburja. Klerikalci so bili do nekega časa nepomirljivi nasprotniki —• ne samo krematorijev, ampak tudi Beograda in vsega, kar je od tam doli prišlo. Sedaj pa je to drugače. »Slovenec« lepo mirno, brez razburjanja poroča, da se bo v Beogradu zgradil krematorij. iProti krematorijem sta sicer obe krščanski cerkvi. No, pa saj je v Beogradu že danes toliko ne-klerikalcev, da bo šlo brez njih. Črni samo v Sloveniji ščuvajo ljudstvo proti krematorijem, to pa bolj zaradi volilnih kroglic, ki jih sediaj ne rabijo.
Kje pa so javne ogrevalnice? Na
ljubljanski občini se je že večkrat govorilo o javnih ogrevalnicah. Sklenjeno je bilo, da se jih ustanovi. Toda novi režim ,je pustil to vprašanje čisto v nemar, kakor bi bilo to vprašanje postranskega pomena. Letos imamo hudo zimo. Le kdor je sam v siromašnih razmerah, čuti, kaj je mraz, ko ima slabo obleko, je brez dela in jela, pa nima kje pogreti svojih premrzlih kosti, Za tako veliko mesto, kakor je Ljubljana, je to že majhen škandal, ker povsod drugod že imajo ogreval-
nice.
Vprašanje reparacij. Eno glavnih vprašanj z ozirom na politične smernice v bodočnosti, kateremu bo moral novoizvoljeni predsednik Hoover posvetiti svojo pozornost, bo vprašanje, dali se Združene države udeleže mednarodne konference, na kateri se bo definitivno odločilo glede nemških reparacij. V uradnih krogih v Wa-shingtonu prevladuje mnenje, da je bil glavni vzrok nagle izpremembe v Hooverjevem potovanju vprašanje vojnih odškodnin in konferenca med Hooverjem in Coolidgem. Mednarodna konferenca, ako bo končala z uspehom, bo ustvarila temelj za ko-mercijalizacijo nemških reparacijskih dolgov in zn likvidacijo vojnih obligacij zaveznikov napram Združenim državam. V zvezi s tem vprašanjem je Hooverjeva nrisotnost potrebna v glavnem mestu, da se določijo smernice glede reparacij, ki tvore glavne probleme, katere bo morala rešiti bodoča administracija.
Med kapitalom in delom ni miru! Na Angleškem je prišel nek lord, Mel-chett po imenu (Sir Alfred Mond), z načrtom na dan, kako bi se naj napravilo trajen mir med delodajalci in delojemalci. In takoj se je velik del angleških organizacij zanimal za to lordovo idejo. Ostali del je pa vedel, da je to iluzija, kajti delavec je in bo samo objekt izkoriščanja toliko časa, dokler bo kapitalizem postojal. No, pa strokovni kongres je vseeno oo-oblastil generalni svet za pogajanja s podjetniškimi organizacijami. Toda pokazalo se je, da ostali lordi niso za to. Največjo oviro pri tem povzročajo žiclte organizacije, katere so podjetniki z denarjem pomagali ustanoviti. Pogajanja se sicer še vrše, ampak zastopniki delavstva so že spoznali, da pri podjetnikih ni odkritosrčnosti in da so njihove ponudbe samo manever.
Graški občinski svet bo kmalu razpuščen. Funkcijska doba mu poteče sicer šele 24. maja t. 1. Z ozirom na to, da bi se nov obč. svet mogel še pred letnimi počitnicami konstituirati, je bil sprejet predlog, da se naj stari obč. svet predčasno razpusti, da se zamorejo volitve izvršiti čimprej.
Ostanki rimskega mesta v Nemčiji. Starodavno rimsko mesto Taro-dunum, ki ga zgodovinarji in arheologi iščejo že stoletja, so odkrili v okolici Freiburga ob glavni! cesti iz Gornje Alzacije v Črni gozd. Odkopali so ostanke stavb, posodja, orodja in mrličev. Mesto je omenil geograf Claudius Ptolomaeus v Aleksandriji v drugem stoletju, toda nihče ni mogel dognati, kje je to mesto stalo.
V sejni dvorani nemškega Reichs-taga so te dni inštalirali zvočne go-vorilnike, ki bodo omogočali enakomerno slišanje govornikov po celi dvorani. Upati je, da bo temu sledilo
prenašanje parlamentarnih govorov potom radija ne samo po celi državi, ampak tudi izven nje in da se ne bo treba malemu številu galerijskih obiskovalcev nastavljati ter prerivati 'za vstopnice. Za, tiste politike, ki se radi poslužujejo dvojne taktike, to ne bo dobro, saj bi črni prijatelji tajnih sej radi celo majhne galerije v občinskih dvoranah še zreducirali,
»Vierstetten«. Tako bi se naj imenovalo mesto, ki bo nastalo pri Dunaju vsled združitve štirih mestec, ki so precej zarasla eno v drugo. To so mesta: Atzgcrsdorf, Liesing, Vosen-dorf in Erlaa. Tako združena mestna občina bo štela okrog 23.000 prebivalcev in bo po velikosti tretja na Nižje Avstrijskem izven Dunaja, Občinska zastopstva so se že v principu sporazumela, samo novo ime še igra majhno vlogo, ker nobena občina noče pristati na to, da bi ostalo samo ime ene ostalih občin. Predlaga se tedaj ime Vierstetten. Tako združena občina bo imela razne prednosti in ugodnosti glede davščin pod malimi občinami, Tudi se bo moglo marsikaj izvesti, kar se sedaj ne more. Take združitve so vedno od velike koristi, zlasti za delavstvo. Zato bi bilo dobro, da bi marsikje pri nas uvideli korist in potrebo' združitve. To velja pred vsem za Maribor in okolico in povsod tam, kjer so nekdanji nemški nacijonalci razkosali ter ločili majhne trge od okolice edino iz nacijonalne špekulacije in ne glede na gospodarsko škodo,
Francija dolži Ameriko za nadloge vsega sveta. Poluradni »Temps«, ki predstavlja mnenje oficijelnih krogov, je v uvodnem članku obdolžil Združene države, da so krive vsega zla, ki danes tare svet. Amerika je kriva ekonomske nestabilnosti v Evropi, ker terja svoja vojna posojila-; Amerika je kriva političnih zmešnjav, ker noče iti v Ligo narodov; Amerika je kriva, da se svet še danes oborožuje, ker ovira razerožilveno akcijo na morju in noče dovoliti Angliji in Franciji mornariškega pakta. Kadar najmočnejša in najbogatejša dežela na j svetu dela vse sama na svojo pest, ne more biti drugega kot večne komplikacije, toži list.
Klerikalna politika v Alzaciji.
Nasprotja med alzacijsko duhovščino in strassburškim škofom, monsigno-rom Ruchom, so vedno glcbokejša. Strassburški korespondent pariškega »Matina« poroča, da je štiristo alzaških duhovnikov poslalo solidarnost-! no pismo župniku Haegyju, ki ga je | škof radi njegovega delovanja kaznoval. Ta pisma pomenijo javni afront duhovnika proti škofu. Strassburška »Republika« javlja, da je škof večje število teh duhovnikov poklical v Strassburg na zagovor, pa se niti eden njegovemu pozivu ni odzval.
LEO SILA:
Človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duš.
83
Kako mu je treba pisati, so nam -povedali v šoli. Prosil n ga, da naj odpusti očeta, ker je mati tako žalostna, ne-ijaz-na im polna skrbi, jaz pa bi rad v mesto v šole. Oficir m Zato naj očeta odpusti. Zrastel bom in mu bom več ristil kot oče. Tako sem pisal cesarju an vrgel pismo v biralnik. Ne vem, kaj se je zgodilo -z n|im. Od takrat sem .jc čakal in pridno sem molil za očetov P°vratek Po em letu se je vrnil, ker je bil na srcu bolan. 1 ega takrat ,em vedel. Mislil sem, da ga je rešilo moje pismo. V soli so m pripovedovali o avstrijskih zmagah, o pogumnem pre-donasledniku, o krutih Srbih in krvoločnih RusiK , logo, premnogo so nam povedali in nas učili sovraštva, ibro smo se ga naučili in zdaj ga obrnemo na vas'kots° ski vojaki obrnili puške na svoje komandne .	. Kosem
vič videl srbskega ujetnika, sem podvomi o tem kar so m pripovedovali. Toda to se m bilo dovolj. V jeseni leta 17 se je ustavil pod oknom našega stanovanja avstrijski ,ia-k &osamec. Poprosil nas je, otroke, za skorjico kru-t . Tudi to še ni bilo vse. Nekega popoldne sem se »tikal ob železniški progi izven mesta. Zašel sem tj«, ker m spremljal marškompanijo na kolodvor. Godba te ig a . liaki so peli, vmes pa sem videl objokane žene m dekleta, avdušenje nekaterih vojakov in godba sta me omamila, da m kričal z njimi na slavo avstrijske vojske m na propast »vragov Kot smo se učili v šoli in vsepovsod. Radovedno no zijali na slovo na kolodvoru. Zabavno se nam je zdelo, D sta se v čakalnici poljubljala oficir in njegova nevesta.
0 jc vlak odpihal, smo šli ob progi skozi 'Predmestje na olje, Tam smo našli vlak rdečega križa, tpoln tezk h ra-iencev V mlade možgane mi jc zakričala kri. Iz lUIjanskt onte so jih pripeljali. V mesto jih niso hoteli peljati, ker
1 liudic videli. 'Ustavil sem se pred obprtim živinskimi vn-omorn Trije saniteti so -stali ob težkoranjenem kadetu, i™ je premetaval od bolečin. Nihče se m zmeml zame, ato sem gledal in poslušal.
»iNe bo ga treba nesta v bolnico. Izdihnil bo vsak čas!« . dcial star, zarastel vojak. Kadet je venomer klical: »Mani! Mamil« Nikoli do takrat nisem mislil, da tudi ohcirji
jočejo ... In kadet je v vagonu umrl. Študenti smo se sicer še viedno v živem razpoloženju vrnili v mesto; v meni pa je kričal krik umirajočega kadeta. Kot zaklet je bil tisti dan mojega življenja. Ko smo prišli na veliko cesto, smo srečali vojaški pogreb. Pred vozom je stopal vojni kurat, za njim sta nesla dva vojaka venec s traktom kompanije . . . »Umrl za ver-o, dom, cesarja . • • Auf dem Felde -deT Ehre.« Votlo je bobnel glas črnoprevlcčenega bobna in tromba je pela počasi, pritajeno, kot da poje žalost iz dna srca . . . Dvanajst let sem imel takrat in tistega dne sem prvič zaslutil življenje. Prvič sem ob misli na vojno, na marškompanijo, na predsmrtni klic umirajočega -kadeta, na 'pogreb, doživel odpor. Čutil sem ga, razumeti in usmeriti ga nisem mogel, ker so bili možgani dobro -ustrojeni po ljudeh, ki so vojno -in pok-olj poveličevali. Doma, v šoli in cerkvi. Danes vem, da se je to godilo povsod. Povsod so se klali nižji za višje. Vojna je dahnila s svojo rabeljsko dušo v nas m naše mladosti — ni. Očetje in starejši bratje so bili sredi pokol,a, kos-i tega strašnega dela. Mi pa smo stali- ob strani, prisiljeni gledali, kako se morijo in ubijajo Strašneje smo doživeli vojno strahoto. Naša otroška doba je bila zadušena od -krvi in vojnih grozot, zadušena- od blazno negotovih molitvic, ki smo jih molili, otroci, za svoje očete, za rablje njihove in svoje. Nikoli več ne bomo storili tega. Vsaj tis i ne, ki smo spregledali. Res jc, da smo ob prevratu pozabili na vse, kar se jc zgodilo. Val navdušenja nas je potegnil seboj in veseli smo bili slovenskih trobojnic, Sokolov i-n Orlov in lepih povork. Danes tudi tega ne več Nič zato. Mi gremo naprej, otroci vojne, otroci brez mlados i Naše maščevanje bo vredno maščevanje krvavečah otroških src.
*
Vem, da bi se marsikomu zdeli čudni ti zapiski. Kolikokrat stresajo profesorji glave ob naših jprostih nato-gah. Čitajo jih in popravljajo, ker jih ne razumejo. Okosteneti so njih možgani v paragrafih in knjigah. -Nit. sebe mh nas ne vidijo več. Kaj sploh vidijo, to bi rad vedel. Maksim se e ubil To je -edina njih misel in zato je samo hladna konstatacija Ubil se je ta bas-ta . ■ ■ Da je imel svoje duševno življenje, da je videl in čutil -drugače kot so mu odkazali oni "ega ne razumejo, ker spadajo k nekronan, dinastij, otopelih ljudi. Mrtvaške bolanje, k. b. se spraševale in z začudenjem skimovale, če bi brale mo,e in naše zapiske.
Nocoj je tako lepa noč. Mesec razsvetljuje vso pobočje goric in po dolini s-e je zlila mesečina v srebrnino megle. Nekje daleč pojo fantje. Se-diva na ver-andi in prisluškujeva.	i ,	_
Kdaj zapojemo m-i svojo pesem?« vpraiša lahno -rrani-
-»Roš -videl, zapojemo jo . . .« sem komaj slišno počepnil jaz.
Franček	že spi. Moje misli pa	so vse	pri	tebi, Sonja,
ti moje vse!	Tako mrtva so najina	pdsrna,	tako vsakdanja,
prikrita. Nikoli se še nisva izpovedala. Vem, oba se bojiva za besedo, ki je ni in je ne bo mogoče nikoli. Toda včasih tako kipi in vre v človeku, da bi hotel povedati, ne, kričal bi, da bi slišala dol in hrib, dla bi -odmevalo tja gor v tisto tesno sobo tvojega življenja . . . Prav je tako, Sonja. Čuvajva svojo ljubezen kot Ihostijo pred ljudmi in pred samim seboj. Naj nama bo kot sveta skrivnost . . .
Franček	je v-es vnet za Rusijo.	Govoril je	s človekom,
ki	se je pred	kratkim vrnil. V enem	smo si	vsi	edini: V Ru-
sijo upamo, Rusijo ljubimo že ves čas, če tudi ne vemo vsega, kar sc dogaja. -Pri nas je že tako, da so časopisi zagovorniki javne laži. Nisem sicer za nasilno revolucijo, ker v -evangelijih je pisano, ne protivi se zlu s silo. Z duhovno revolucijo bomo prepojili ve9 svet in pote-m bo lepo živeti. Jaz verujem v to, Franček še dvomi. Včasih je tak kot Stane. Kar postr.eljal bi polovico ljudi. Toda jaz ga mirim. S sam o zatajevanje m, s samopožrtvovalnostjo se naprava več-Ak-o te kdo udari enkrat, naj te udari še v drugič. Ne zoperstavi se mu, zakaj, -s svojo mirnostjo in s svojim trpljenjem boš prepojil tudi njega in -on bo šel s -teboj . . ,
Politiko je treba ubiti, odpraviti S F-rančekom sva se dogovorila, da bom-o skušali vse pametnejše fante izneveriti organizacijam. Dokazali jim 'bomo, kako nesmiselno, kako na laži so vse zgrajene -in dia mora vse to razpasti, kar je že v kali zapisano pogubi . . .
,Mi hočemo biti revoluoijonarji duha' . . .
Franček je pr-e-dlagal, da -si nabavimo črne ruske cu-baške. Jaz sem bil takoj za to ta si jo dam takoj napraviti. Črna barva je nekaj aslketičnega, -odpovedujočega.
Gladovni pohod v Londonu. Da
demonstrirajo pnoti zakonu o brezposelnosti, se je več sto brezposelnih iz raznih delov Škotske napotilo peš iz Glasgowa v London, kamor upajo dospeti v petih tednih.
Delavsko časopisje v Ameriki. Chicaška »Prosveta« piše: Ako se zasleduje delavsko časopisje v Ameriki, iz leta 1928, se pokaže, da je to časopisje v marsičem postalo popustljivo. Nobenih novih rojstev ni bilo na polju delavskega žumalizma, bilo ije pa nekaj smrtnih slučajev. Obstoječi strokovni listi so trobili v rog sprave Ameriške delavske federacije. Ako se odšteje nekaj listov, ki ne poznajo nobenega kompromisa, nobene sprave s kapitalizmom, tedaj1 je bilo vse časopisje veliko manj agresivno, kot prejšnja leta. Značilen pojav med angleškimi listi je bil »Seattle Union Record«, ki je prenehal izhajati dne 18. februarja. Ta list je pričel izhajati kot bojevit delavski dnevnik leta 1919. Urednik je v zadnji izdaji tega dnevnika pisal: »Naša- smrt ne bo omilila industrijskega boja. Nezadovoljenja bodo poiskala druga sredstva, v katerih ne bo toliko pametnega argumentiranja in skušenj, kot smo jih dajali mi.« Vrhutega je bilo leta 1920 še deset dnevnikov v angleškem jeziku članov federaliziranega tiska. Vsi so mrtvi razen socialističnega dnevnika »Milauwkee Leander«. Kje so vzroki, da ameriško delavsko časopisje ne napreduje tako, kot vidimo v evropskih deželah? Vzrokov je seveda več. Eden teh vzrokov je ta, da ameriško delavsko časopisje ne razmotriva važnih delavskih vprašanj tako trajno in vztrajno, kot v Evropi. Dalije, da delavsko časopisje ne more konkurirati v vesteh, dnevnih dogodkih in povestih z meščanskim časopisjem. Delavsko časopisje je po svojem1 principu primorano d'ati največ prostora delavskimi težnjam in pritožbam. In če se zgodi, da so delavske težnje in pritožbe več ali manj potisnjene v kot in sanje o splošnem procvitanju in napredku zastrupljajo možgane delavcev, tedaj med delavstvom! izgine zanimanje za delavsko časopisje. Ako delavski listi ne pišejo o razrednem boju, tedaj si sfami sebi porežejo peroti v kapitalistični človeški družbi.
Amerikanski bog — je dolar!
Young, ki je bil poleg Morgana imc-Young, k je bil poleg Morgana imenovan kot izvedenec Amerike za reparacije, je imeli v nedeljo 20. t. m. pridigo v cerkvi baptistov v New Yorku o pomenu in bistvu velepodjetij. Govoril je o globokem: pomenu čisto gospodarskih pojmov kot so diskontni stavek, vrednota in stabi-liteta, ki so mu- za časa njegovega bivanja, v inflacijski dobi v Nemčiji, posebno prišle v zavest, ko mu je neki zastopnik nemških delavcev na vprašanje, kaj bi mogel Da\vesov odbor za delavstvo storiti, odgovoril ne morda: »dajte nam osemurni delavnik, ali d!ajte nam trajno zaposlitev«, marveč: »dajte nami stalno vrednost!« Tako izglodajo moderne amerikanske pniidlige. Odkrito rečeno, nam so te čisto kapitalistične pridige simpatične j še, ne glede rta njihovo vsebino, ker so namreč odkrite in jasne, kot pa take, v katere je zavita hinavščina. In gospodje baptisti dajo svoje cerkve — seveda proti dobri odškodnini — na razpolago finančnikom za priidige o rna-monu kapilalu. — Moja hiša je hiša molitve, je rekel Krist...	.
Juriš brezposelnih na berlinski rotovž. Kakor se iz Berlina poroča, je prišlo v torek, dne 22. januarja zvečer do hrupnih demonstracij pred berlinskim rotovžem. Demonstranti so hoteli rotovž jurišati. Bili so oboroženi si palicami in gumijavkami. Policija ije nastopila in je hotela povorko Razgnati, 'demonstranti pa so kazali vedno bolj preteče stališče, kličoč: »Hočemo v rotovž po denar in kruh!« Končno je tudi policija nastopila s pendreki ter izvršila nekaj 'aretacij, a! pozneje aretirance zopet izpustila1.
Predor iz Evrope v Afriko pod gi-
braltarsko ožino, ki bo dolg 32 km, mislijo zidati angleški in francoski finančniki. Enak predor pod rokav-
skim zalivom, ki bi vezal Francijo z Anglijo, se razpravlja sedaj v londonski zbornici.
Oprostitev revolverskega žurna-lista — silno razburjenje v jurističnih krogih, V tretje gre rado, pravi star pregovor. Dunajski porotniki so pred tednom oprostili morilca vsake krivde. To je sedaj tretji slučaj. Še nam je v spominu dvojni umor v Schat-tendorfu, ki ni bil maščevan, ker so porotniki morilce oprostili in kar je imelo grozne posledice 15. julija na Dunaju, kjer so demonstracije, ki so nastale vsled silnega ogorčenja med delavskimi množicami, dale povod policiji, da je streljala in da je bilo ubitih devetdeset, povečini popolnoma neudeleženih oseb — tudi otrok. Sedaj se je zločin v porotni dvorani ponovil. Stal je pred poroto dvojni ter pravcati revolverski žurmalist po imenu Oskar Poffel, ki je lani 19. junija kot tožnik v sodni dvorani okrajnega sodišča v Hietzingu med razpravo ustrelil svojega nasprotnika Bruno Wolfa, ko je videl, da bo prav-dio radi razžaljen ja časti izgubil. S šestimi streli iz velikega ‘brovninga je Wolfa umoril. Sedaj se je radi tega umora vršila pred dunajskim deželnim ter porotnim sodiščem proti Pofflu obravnava, iki je trajala štiri dni ter v največjo presenečenje vsega dunajskega in izvendunajskega prebivalstva končala z oprostitvijo ‘Poffla od vsake krivde. Poffel, kot eden največjih izsiljevalcev, je mahoma prišel na tak glas, da je bila njegova karijera zapečatena. Znani časnikarski podjetnik Lipowitz, lastnik »Neu-es Wiener-Journala«, je nastavil Poffla kot iniseratnega agenta, s katerim je napravil posebno tajno pogodbo ter mu zagotovil 30 odstotkov od nabranih inseratov. Poffel se je lotil svojega posla in si ,je stvar tako uravnal, da mu ne bi bilo treba mnogo truda. Kdor ni na prvo njegovo zahtevo naročil pri »N. W.-J.« potom Poffla inserata in sicer po njegovi špecijalni tarifi, tega je zloglasni Poffl kaj hitro do tega pripravil na ta način, da je napisal proti podjetju silen pamflet, katerega je lastnoročno vtihotapil v list. S tem je dosegel' to, da je napadeni reagiral, nakar je šel Poffel k njemu ter mu svetoval, naj inserira in je za in-ser-at zahteval ogromne vsote in še posebej zanj po več stotisoč šilingov. Tako je »služil« na dva načina. Tako roparsko nastopanje Pofflovo je kajpada prijalo tudi njegovemu
Zdi se sni, d;
Meni se zdi tako; kaj mislijo drugi o meni, n,e vem:, ker vsak rad1 skriva svoje resnično mraenijie. Zatopljen sedim v »svojem;« kotu in opazujem druge ljudi. Iz njih kretenj, smeha, posmeha, žlabudinavosti ini vedenja presojam., kaj in kako mislijo ter v kakšnih sferah se sučejo njih misli. Tudi oči, ušesa, nos in tip glave so merodajni za presojanje, zato sem se posvetil tudi1 temu študiju, ker imami dovolj časa.
Vse študiranje me je pa varalo. Varalo mie je morda zaradi tega, ker sem lajik; nisem! študiral visoke črne šole, v kateri se marsikaj uče, zlasti pa logiko mišljenja na podlagi resničnih dejstev. Tega mi manjka, logike mi manjka, kratko rečeno: pravega razumevanja, prave pameti.
Samospoznanje je lepa lastnost, tako so mi pripovedovali že v šoli. Praktično življenje mi pa dokazuje, da tudi samospoznanje ni mnogo vredno, če mu ni poboljšanja. In poboljšati se, o, to je težavna stvar.
Imel sem, tak nameni Navdušil sem: se za šah in esperanto. Šahov e poteze že poznam in esperantsko slovnico sem si kupil prav zadnje tedne. Ali kaj hočeš: šah je res kratkočasna igra, esperanto potreben jezik, ko pa nimam: talenta za te stvari. Vsaj ga menda za druge stvari tudi n imami.
Ej, pa le mislite, da, sem neumen!
In v tej svoji neumnosti mislim, da sta mišljenje in duh tista, ki kre-šeta duhove in ustvarjata življenje. Naravni zakon je tak; logika naravnega razvoja je taka. Duh, misli, svetovna naziranja so utemeljeni v
gospodarju Lipowitzu, katerega list je bil večkrat v sodnih dvoranah razkrinkan kot podlo ter izsiljevalno podjetje. S tako prakso- pa se niso ostali uredniki strinjali in so sklenili zahtevati od g. Lipowitza, da odstrani izsiljevalca Poffla, ki dela sramoto vsemu časnikarskemu stanu, sicer da bodo oni sami izvajali posledice. To ije Lipowitz, če tudi s težkim srcem, končno storil ter Poffla odpustil. Poffel je videl največjega svojega nasprotnika v osebi urednika WoIfa, ki je bil obratni svetnik v podjetju »N. W.-J.«. Čutil se je tedaj prisiljenega vložiti tožbo proti Wol-fu, pa je obupal že v sodni dvorani, radi česar si je tudi pripravil revolver. Svoj čin je izvršil popolnoma premišljeno, saj je že preje Wolfu grozil, da ga bo ustrelil. Porotniki so si-ser glavno vprašanje, glaseče na u-mor, soglasno potrdili, toda obenem so tudi postransko vprašanje, glaseče se na trenutno duševno zmedenost, potrdili s desetimi glasovi, kar je ravno toliko^, kot če bi bili takoj prvo vprašanje zanikali. Na podlagi tega pravdoreka je zločinec šel prost, dasi je bil že brez ozira na umor, z vsestranskim izsiljevanjem, zaslužil visoko kazen. Večina izsiljevanih podjetnikov si ni upala nastopiti kot priče, ker se čutijo osramočeni. Tudi častivredni Lipovvitz je raje pobegnil v neko zimsko zdravilišče na Bavarsko. Vendar pa je bil umazani »Neu-es Wiener-Journal«, katerega ni številke, da ne bi socijaliste zasramoval, moralno pred to obravnavo tako tepen, kot še menda nikoli. Navzlic takitai postopanjem si belijo juristi gHave, kaj bi bilo storiti, da se taki slučaji ne bi mogli več ponavljati. So seveda taki, ki zahtevajo, naj bd; se porotniki odpravili, kar pa bi zopet bilo nevarno. Zločinci, katerim je dejanje nedvomno dokazano, se oproščajo, medtem pa se dogajajo justični umori nad onimi, katere se sodi samo na podlagi indicijev!
Veliko predpustno veselico priredi »Počitniški do'm« v Ljubljani, dne 1. februarja 1929, v vseh prostorih restavracije »Ljubljanski dvor« ob 8. uri zvečer. Na sporedu je godba, ples, šaljivi prizori, solospevi itd1. Čisti dobiček je namenjen za z.gradbo počitniškega doma, zatorej najvljudneje vabi na obilno udeležbo odbor.
Izkaz tiskovnega sklada. Na prijateljskem sestanku ob priliki 60-letn.ice sodr. Mlinarja je nabral s. Vrhove pri ljubljanskih sodrugiih Din 83.— za tiskovni sklad. Iskrena hvala. Sodrugj, posnemajte!
sem blazen.
socijalnih razmerah družbe, zato gre njih naravni razvoj svojo pot. Naravni razvoj ne pozna ovir, ker'predstavlja živo življenje.
Politični pokjrfet kot organizacija je ustavljen. Zakoni so zakoni, ki so jih diktirale posebne razmere in naš namen ni, da bi se tepli z njimi. To ne bi imelo pomena.
Duha našega socialističnega prepričanja pa ti zakoni ne razveljavljajo, ker to niil mogoče. Zato socija-listično prepričanje tudi v telil razmerah ne sme in ne more trpeti. Vsi imejmo veirt), ne vero, ampak prepričanje, da duh preraja svet, da je socijalizemi velika sila, ki pojde sama preko ovir, ker je borba proti socijalnim in političnim krivicam:, ne samo v krivicah, ampak v naravi razvoja utemeljena.
Meščanske stranke hvalijo nove razmere ali pa molče, ker so jih v prvli vrsti same zakilivile. Sram jih je njihi nesposobnosti, ker, čeprav so imele usodo politike v rokah, pa so jo zaigrale kakor razposajeni1 otroci.
Mi ne moremo molčati.
In ko bo čas prinesel spet demokracijo in politično svobodo, takrat bo soc i j ali stična stranka nastopila jačja.
Tako mislim. Zato se ne bom dosti bavil s šahom in morda tudi ne bom imel časa, da bi se bavil' z esperantom, ker bo tudi tedaj dosti važnejšega dela.
Ljudje pa naj mislijo, d'a sem1 blazen, ker ne razumem: nove dobe. Je pač tako: zase zahtevami svobodo mišljenja, drugim je pa tudi ne bom kratil. — Pika!
Da, smo za tov kar
smo rekSi!
Namesto odgovora nekemu ljubljanskemu trobilu.
Svoje stališče k današnjemu položaju smo v listu: jasno označili. Ni nam treba tega več ponavljati. V zadnji in predzadnji številki smo pa tudi povedali mnenje, da bo sedanji režim, če bo hotel ustvariti boljše razmere, kakor so bile, moral prej ali slej dopuščati svobodic izražanja misli in zagovarjanja naziranj, ker je tudi državnost produkt! razmer, ki se razvija le tedaj, če se duhovi in naziranja svobodno krešejo v političnem življenju. To je narava razvoja, ki je utemeljena v zgodovini.
Politična svoboda je šele pravi izraz političnega življenja. Seveda, kadar vodijo politiko norci, zloč:nci, ali ljudje, ki nimajo konkretnih namenov in! problemov, postane politično življenje vsaj za gotovo dobo krivica ali pa — neumnost.
Mi smo torej povedali, da je po našem prepričanju politično življenje potrebno za razvoj in vzgojo človeštva. Povedali srno pa tudi jasno, da mora imeti delovno ljudstvo svojo lastno politiko, ke,rl to zahtevajo njega socijalni interesi.
Smešno neumna je torej trditev, da se izjavljamo za podpiranje meščanskih političniilhi strank. Ali naj bomo za prejšnjo režimsko ali opo-zicijonalno politiko mešč. strank? Ali naj bomo za korupcije, za nered v upravi, za krivične mere proti pokrajinam, korporacijami, na katerih so udeležene vse bivše meščanske stranke?
Ali naj tem bivšim strankam pomagamo na tak način, kakor: delajo ožji krogi ljubljanskega trobila, ki neprestano skušajo rušiti delavsko solidarnost? Ravno v tem trenutku bi bila delavska solidarnost nujno potrebna, da bi naglasila svoje upravičene zahteve, ko grozi, da bodo reakcijonattii kapitalisti skušali izvo-jevati svoje črne namene proti velikemu delu prebivalstva — delavstvu.
Krivdo na tem. da so nastale v državi politično brezpravne razmere in dla je delavstvo danes še vedno razcepljeno in brez večjega vpliva, nosijo enako lažnjivi trobentaši razdora med delavstvom kakor bedasta opozicija, ki je sama zahtevala, da se sistirajo politične pravice državljanov.
Računamo z današnjim stanjem, a obenem nas navdlaja prepričanje, da današnje stanje n:e bo omajalo prepričanja pristašev bivše socijali-stične stranke. Tudi ta doba nam bodi učiteljica, resna učiteljica vsem delovnim slojem, ki so doslej nasedali demagogiji.
To smo morali povedati sodhi-gom in delavstvu sploh. Naša pot je jasna in iskrena, četudi je ukinjeno politično udejstvovanje.
Vestnik „Svobode“.
Prva vaja dramatičnega odseka »Svobode« Maribor se bo vršila v petek, dne 1. febr., točno ob pol 8. uri v »Ljudskem domu«. Sodrugi, pridite vsi točno in 'zanesljivo.
Naročajte in širite »Delavsko Politiko«! Zahtevajte jo v vseh lokalih, kamor zahajate! Kupujte edinole v trgovinah, katere inserirajo v delavskih listih! Podpirajte svoj tisk, ker s tem jačate svojo moč!
Joštanj.
Dramatični odsek »Svobode« v Šoštanju je igral na Štefanovo v Zadružnem domu ljudsko igro v štirih dejanjih! »Stari in mladi«. Udeležba je bila obilna*. Med odmori je sviral radio-orkester iz Ljubljane. Drama je že sama na sebi lepa in pomenljiva, posneta iz vsakdanjega življenja na kmetih. Igralci pa so jo z malimi izjemami povsem precizno uprizorili. Posebno veliko užitka je nudil gledalcem, kmet Jernej s sinom in hčerkama. Pa tudi ostalim igralcem izrekama priznanje. Le želeti je, da bi si čimprej zopet' zamislili kaj lepega.
Tegemseer Bauerntheater je gostoval v Šoštanju V Zadružnem do-
mu od 1. do- 6. januarja t. 1. Družba, ki obstoja iz 15 igralcev, je igrala vsak večer. Poseti občinstva so'bili za današnje razmere povoljni. Igralo se sicer ni umetniških predstav, toda publika je imela veliko užitka na treniranosti bavarskih kmečkih igralcev. Žal, da so bile cene za delavstvo previsoke in predstave samo v nemščini.
Zadružni radio v Zadružnem domu v Šoštanju je gostom vedno na razpolago. Vina se točijo v Zadružnem domu prvovrstna in pristna. Tudi brezalkoholnih pijač ne manjka. Cene so v primeri s postrežbo v pijačah in jedilih najsolidnejše.
Božičnico v Šoštanju je priredil revnim otrokom pred božično nede-
ljo popoldne poseben odbor, obstoječ iz odbora strokovne organizacije zveze usnjarjev in dobrosrčnih dam. Pod odrom, na katerem je stalo bogato obloženo božično drevo, je svi-rala povabljenimi staršem: in otrokom: tovarniška godba. Pevsko društvo pa je zapelo par izbranih pesmic. V imenu odbora je pozdravil povabljene in razložil na kratko pomen božične proslave za delavstvo sodrug Štraus. Nato so bili obdarovani1, čeravno skromno, vsi revni otroci. — Iskrena hvala vsem, ki so sodelovali in na kakršenkoli način pripomogli, da so malčki vsaj vedeli, da je bil tudi zanje leta 1928. božič.
Ljudska kuhinja v Šoštanju. Pri nas je zaposlenih v Woschnaggovi
1. HARIBOH^KA »KLAVSKA PKKARNA R. Z Z O. Z.
Ustan. 1898	MARIBOR,	TRŽAŠKA	CESTA	ŠTEV. 36-38	Teiefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 Irt na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in higijensko urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pertvo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Illlllllll!lllll!!lllll!ll!lllll!lll!ll!llllll!llllllllllll!!ll!ll!lllllllllllllllllll!ll!llllll!lllllirilllll!ll!llllllllllll!lllllll!ll!ll!lllllllllllll!llllllllllllllllllllllll!
la. Martinouo jekleno litino
(lito železo),
Temperjeoo litino Sivo litino (GrmisuB)
dobavlja v prvovrstni kvaliteti
i
LIVARNA
Velika Kikinda (Banat).
Zahtevajte brezobvezno brezplačne ponudbe in vzorce litin (litega železa).
tovarni: nad 300 okoliških delavcev in delavk. Delajo pozimi od 7. ure zjutraj do 16. ure z enournim presledkom' opoldne. Razume se, da ti delavci, ki so oddaljeni od doma po več ur, nimajo ves dan gorke hrane, ako se ne morejo posluževati kosila opoldne v gostilnah. Samoobsebi je razumljivo, da morajo v takih razmerah delavci fizično prej ali slej opešati ali pa si nakopati trajne bolezni. Zategadelj so se strnile skupaj poklicane korporacije, tovarna Woschnagg, mestna občina. Konzumno društvo za Slovenijo in Delavska zbornica, ter vzajemno osnovale ljudsko kuhinjo v Zadružnem domu. Vse navedene korporacije so se obvezale, da bodo vsaj v početkn po možnosti prispevale k temu dobrodelnemu namenu. Cene v ljudski kuhinji so za sedaj določene naslednje: Kosilo z juho, 2 prikuhi in meso Din 5.50; kosilo, juha in 2 prikuhi brez mesa Din 4.—. Celodnevna hrana z juho, 2 prikuhama in mesom Din 9.—. Nihče ne more trditi,
da niso to razmeram primerne cene. Toda na žalost se tudi te dobrine delavstvo ne zaveda kot bi se moralo. Spočetka je obiskovalo ljudsko kuhinjo nad 100 oseb opoldne. Zadnje čase je število padlo na 65 oseb. Če vpoštevamo dejstvo, da se dela v tovarni že part mesecev le po 3 dni na teden, bi bilo to zmanjšanje obiska ljudske kuhinje umevno'. Toda če se pomisli, da bi moralo pri polni zavednosti posečati ljudsko kuhinjo od 300 in še več delavcev najmanj 200 delavcev, bi tudi sedaj število ne smelo pasti izpod 100 oseb. Delavcem prijateljsko svetujemo', da se svoje ustanove držijo in privabijo v ljudsko kuhinjo vse svoje tovariše, kajti opustiti nekaj je lahko, ustanoviti pa, kar enkrat propade, je težko. Če v ljudski kuhinji ni kaj v redu glede cen in hrane, se je pritožiti pri odboru,, ne pa se molče izmikati in posluževati se zopet hrane po gostilnah, ki ste jih sami z letakom pred malo časom tako kruto kritizirali.
Ali ste že krili J
svojk potrebe v tiskovinah ■
o
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd*
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 2Q
MALA NAZNANILA.
JOSIP MLINARIČ □	.<*!	SS5
priporočam svojo bogato zalogo galanterije, špecerije, hišnih in kuhinjskih potrebščin.
Maribor, Glavni trg št. 17.
h Bukova drva
cela in rezana, trboveljski premog in butare ter vsakovrsten rezan in tesan les Alojz PISCanec
Državna cesta, vis-a-vis Mariborski dvor
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od L aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radiovvelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-technisches Lexlkon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se Se danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Tvornica štampiljk
in prodnja v to široko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor, Aleksandrova c. 43.
In I Milar svile od 58 Din na-
■ Prej kaKor tudi v>akovrstne druge svile v bogati zalogi po najnižjih cenah pri
J. Trpina, Mariini. Slani irg 17.
ElektrotehnUna delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov Irg it. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Dosti denarja prihranite
ako daste v popravilo
Brzopodplatl, Ta tenbachova ul. 14
Vaše vsakovrstne čevlje, galoše, snežne, t. gumi in usnjenimi podplati, cene za podplatenje in pete usnjenih damskih Din 26—?8, moških Din 32-38. - Se priporoča BRZOPODPLATA.
JOSIP MORAVEC, Maribor
Slovenska ul. 12
priporoča svojo bogato zalogo snežnih čevljev U in galoše vseh prvovrstnih svetovnih znamk, po brezkonkurenčnih cenah. Popravila se sprejemajo.
I. Dalmatinska klet
MARIBOR, Mesarska ulica 5
toči ravnokar prispela pristna dalmatinska vina najboljše kvalitete; belo, črno in opolo.
Pridete in poskusite ter se bodete prepričali, da tako dobra vina sploh nikjer ne dobite,
Istotain dobite dnevno več vrst morskih rib, kakor tudi ribjo salato in marinado, vse po najnižji ceni. Se najvljudneje pripoča lastnik
JOSIP POVODNIK.
KINO ..SVOBODA1*. TRBOVLIE
prinaša:
Spomenik filmske umetnosti
KRALJ KRALJEV
Svečanostne predstave:
četrtek, 31. januarja ob 8. uri zveče.; petek, 1. februarja ob 8. uri zvečer; s< bota. 2. februarja (na Svečnico) ob 4 in 8. uri zvečer; nedelja, 3. februarja ob 4. uri popoldne in cb 8. uri ivečer.
O b
n a
t!
Orkester pri vseh predstavah!
Sirite »Delavsko Politiko"!
..Počitniš* priredi v p« v vseh pro Ijanskl dv veliki s		=			£. :i dom" v Ljubljani ?tek, dne 1. februarja 1929 štorih restavracije „Ljub-or“ ob 8. url zvečer redni ni
liillllliiillllililiiiiiiiiiiiiii m i bogatim šaljivi pri Čisti dobič bo počimi vijudneje IL . _	illlllllillllMIIlilllllll sporedom: godba, ples, zori, solospevl itd. Itd. ek je namenjen za zgrad-škega doma, zatorej naj-vabi na obilno udeležbo ODBOR. - —— y
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.