Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Tnst, Ulica Martin delila Liberta (Ul. Conumerciale) 5/1. Ted. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna St. 50 lir NAROČNINA: četrtletna ddr 450 — polletna Ur 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina Ur 2800 Oglasi po dogovora Spedizione in abb. postale I. gr. ST. 480 TRST, PETEK 3. JANUARJA 1964 GORICA LET. XIII. OB NOVEM LETU 1964 V ZNAMENJU OPTIMIZMA Ce samo bežno prelistamo 'kroniiko leta, ki je pravkar za nami, bi smeli o njem upravičeno trditi, da je bilo nesrečno. Človeštvo je namreč zgubilo dve veliki osebnosti — papeža Janeza XYIII. in predsednika ZDA Kennedyja — in doživelo več hudih naravnih ter drugih katastrof, 'kot so bili na primer potres v Skopju, nesreča pri Vaiontu in vrsta drugih nezgod na morju, v zraku itd. Toda kot pri vsaki stvari so vsi ti dogodki le negativna plat splošne bilance zadnjega leta. Ce namreč podrobno proučimo tudi drugo, pozitivno plat preteklega leta in naredimo končni obračun, lahko rečemo, da je lani človeštvo kljub vsemu vendarle doseglo tudi določene uspehe in na splošno zabeležilo znaten napredek. NAJVECJI DOGODEK V mednarodni politiki bo leto 1963 prešlo v zgodovino kot leto, v katerem so prizadevanja za odpravo mednarodne napetosti in napori za miroljubno reševanje mednarodnih sporov prvič zabeležili otipljive uspehe. Človeštvo sc najbrž popolnoma še ne zavedet kolikšne važnosti je moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov, tako da ga politiki upravičeno smatrajo za najpomembnejši mednarodni dogodek po zaključku druge svetovne vojne. S prenehanjem jedrskih poskusov se je v prvi vrsti tudi prenehalo nadaljnje zastrupljanje zemeljskega ozračja, ki bi ime- lo izredno hude posledice in bi ogrozilo sam obstoj milijonov in milijonov ljudi, če bi se nemoteno in s še pospešenim tempom nadaljevalo. S prepovedjo takšnih poskusov se je hkrati postavila krepka ovira oboroževalni tekmi, ki ni zahtevala samo ogromnih gmotnih žrtev od posameznih narodov in držav, od česar niso ti imeli nobene koristi, temveč predstavljala tudi sredstvo, s katerim se je ostrila mednarodna napetost, tako da se je človeštvu odpirala samo ena pol : svetovni spopad z jedrskim orožjem, se pravi množični samomor. Vse to je sedaj, hvala Bogu, za nami, tako da sc novo leto začenja v mirnejšem vzdušju, zlasti zato ker so bili že postavljeni temelji ter je že bila začrtana pot, po kateri naj poteka bodoča mednarodna politika. POSLANICA PREDSEDNIKA ZDA Tudi ob letošnjem Novem letu so posamezni državniki naslovili na svoje narode posebne poslanice in si med seboj izmenjali voščila. Posebno pozornost je v mednarodni javnosti vzbudila poslanica, ki jo je sovjetskemu ministrskemu predsedniku Hruščovu in državnemu predsedniku Brež-njevu poslal novi ameriški predsednik Johnson. »Preteklo leto — pravi med drugim Johnson — je svetu prineslo pomembne pridobitve na mnogih področjih človeškega u-dejstvovanja. Toda ves trud kemika v njegovem laboratoriju, vse znanstvenikovo de- lo in ves trud agronoma na polju bodo zaman, če se ne bomo naučili živeti skupno in v miru. Nobena znanstvena pridobitev se ne more primerjati s politično pridobitvijo, če more la uresničiti pravi mir na zemlji. Mir na zemlji in dobra volja ljudi sta nujnost in ne iluzija ter ju mi lahko spremenimo v stvarnost. Prešel je čas — zaključuje ameriški predsednik — da o miru' samo govorimo. Leto 1964 naj bo leto novih pobud za uresničenje našega cilja. Od nas so odvisni sreča in upi milijonov ljudi. Trdno upam, da bomo mi lahko zvesto služili temu zaupanju človeštva.« VOŠČILA IN ŽELJE HRUŠCOVA V novoletnem voščilu predsedniku Johnsonu in ameriškemu ljudstvu sovjetska državnika med drugim ugotavljala, da je leto 1963 zabeležilo »pomembno izboljšanje pri naporih za rešitev mednarodnih problemov in v razvoju sovjetsko - ameriških odnosov.« Hkrati izražata željo in upanje, da »se bodo v letu 1964 dosegli nadaljnji pomembni uspehi.« Sovjetska vlada je dan po Novem letu dostavila ameriški in vsem. ostalim zahodnim vladam še posebno noto, katere vsebina še ni javnosti znana. Sovjeti so ob lej priložnosti le izjavili, da zadeva njih zadnji diplomatski dopis zahodnjakom »miroljubno reševanje teritorialnih sporov«. Čeprav si mednarodna javnost še ne more natančno predstavljati, katere spore ima nota v mislih, je vseeno postala nanjo pozorna, kajti iz nje ponovno izhaja volja, da se sporna mednarodna vprašanja rešujejo z miroljubnimi sredstvi. MISLI ITALIJANSKEGA PREDSEDNIKA V poslanici italijanskemu ljudstvu je državni predsednik Segni med drugim poudaril, da je Italija tudi v zadnjem letu »z zaupanjem izpolnjevala poslanstvo dobre volje, miru in napredka sredi zbora ostalih držav.« »Z vsemi silami si je Italija prizadevala — nadaljuje Segni — za čedalje večje sporazumevanje med narodi vseh ras in ideologij.« Potem ko je ugotovil, da so se prejšnje leto odnosi med svetovnimi velesilami toliko izboljšali, da smemo previdno računati na boljšo bodočnost, je predsednik republike takole zaključil: »Z zaupanjem in složno moramo nadaljevati delo, ki naj z Božjo pomočjo zagotovi domovini takšno bodočnost, kakršno zasluži zaradi sposobnosti in žrtev svojih sinov.« TITOVA POSLANICA Tudi jugoslovanski predsednik Tito v svoji novoletni poslanici pozitivno ocenjuje pravkar minulo leto. »Nikdar ni bil svet tako enoten kol danes — ugotavlja maršal Tito — glede vprašanja vojne in miru.« Zboljšanje mednarodnih odnosov pa bi ne smelo po njegovem »demobilizirati miroljubnih sil,« temveč še bolj okrepiti njih enotnost. Ko vstopamo v novo leto — zaključuje poslanica — ni razlogov za zaskrbljenost ne v mednarodnem položaju ne zaradi notranjega razvoja Jugoslavije, ki bo po predsednikovem prepričanju v tem letu »dosegla še večje uspehe na vseh področjih družbenega delovanja.« Za zbližan) e krščanskih Cerkva V letu 1963 je krščanski svet zgubil velikega papeža Janeza XXIII. Njegovo dediščino je prevzel Pavel VI., ki je že ob svoji izvolitvi poudaril, da se bo v svojem delovanju držal smernic svojega predhodnika. Tako se je zgodilo, da se je jeseni v Rimu pričelo drugo zasedanje vesoljnega cerkvenega zbora, ki je med drugim še bolj utrdilo in poglobilo ekumensko misel ter poudarilo željo in voljo do zbližanja in zedinjenja raznih krščanskih Cerkva. To zasedanje se je zaključilo s senzacionalno napovedjo, da bo poglavar katoliške Cerkve v januarju leta 1964 poromal v Sveto deželo. O pomenu tega obiska je Pavel VI. kratko spregovoril tudi na Novo leto, ko je izrekel voščila ter podelil svoj iblagoslov množici, zbrani na Trgu sv. Petra v Rimu. Sv. oče je med drugim dejal: »Novo leto se začenja v predvidevanju velikih dogodkov, ki so odvisni od Boga in od naše dobre volje. Prosimo Gospoda, naj bodo ti dogodki ugodni za liste, ki potrebujejo miru, reda in bratstva. Dva dogodka sta na sporedu: v kratkem bomo poromali v Sveto deželo, kjer se vas bomo spomnili in molili, naj vam Bog podeli milost, da ponovno postanete zvesti Njegovim izvirom. Potrebno je nadalje srečno zaključiti ekumenski koncil. Gre za pomembne dogodke, ki morejo zadevati usodo mnogih duš.« (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 5. januarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Veseli motivi v slovenski pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Slavčka v viharju« (Eugenio Pilla -Rita Mann - Mara Kalan), igrajo člano RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj .. . Odmevi tedna v naši deželi; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.30 Radijska novela — Ivan Cankar: »V samoti«; 18.30 Kino, včeraj in danes; 21.00 Iz slovenske folklore: »S koledniki po Sloveniji«. • PONEDELJEK, 6. januarja, ob: 8.30 Pesmi za praznik sv. treh kraljev; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Iz slovenske folklore: »S koledniki po Sloveniji«; 13.30 Božični motivi; 15.15 Ansambel »Akademik« iz Ljubljane, ki ga vodi Pavel Mihelčič; 17.00 Oddaja za najmlajše: »Petrčko-ve poslednje sanje«, pravljica (Pavel Golia - Mirko Javornik), igrajo člani RO; 18.00 Glasovi iz narave (Tone Penko); 19.00 Božič v pesmi; 21.00 Gia-como Puccini: »Turandot«, opera v treh dejanjih in petih slikah. Približno ob 21.40 Opera, avtor in njegova doba (Gojmir Demšar). ■ TOREK, 7. januarja, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Parada orkestrov; 21.00 Pregled italijanske dramatike (Josip Tavčar - Jože Peterlin); 21.50 Slovenski in jugoslovanski solisti, pianist Aci Bertoncelj. Primož Ramovš: Miniature za klavir, Janez Matičič: Tri etude za klavir. • SREDA, 8. januarja, ob: 12.15 Bralyi smo za vas; 13.30 Pol stoletja melodij; 19.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije: Zbor »Emesto SoIvay« iz Tržiča, ki ga vodi Aldo Policardi; 19.15 Higiena in zdravje; 21.00 IX. nagrada »Tržaškega mesta« — zaključni koncert »Prvega mednarodnega tekmovanja simfonične glasbe 1962«. Približno ob 21.55 Knjižne novosti — Gianna Mazzini: »II cielo addosso« (Franc Jeza). • ČETRTEK, 9. januarja, ob: 11.45 Jugoslovanski pevci in orkestri; 12.15 Za smeh in dobro voljo (Danilo Lovrečič); 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Solistični koncert; 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu (Rado Bednarik); 21.00 »Premetena vdova«, komedija v treh dejanjih (Car-lo Goldoni - Lelja Rehar), igrajo člani RO; 22.50 Sodobna glasba. • PETEK, 10. januarja, ob: 12.15 Pomenek s po-slušavkaimi; 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend. »Trgovčeva sinova« (Jurij Slama); 18.30 Solisti Julijske krajine in Furlanije; 19.15 Radijska univerza — Leonida Rosino: Vesolje okrog nas: »Onstran Rimske ceste«; 19.30 Z drugega mednarodnega zborovskega natečaja »Ce-sare Augusto Seghizzi«. Zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane, ki ga vodi Lojze Lebič — Prva nagrada za mešani zbor in Zbor »Antonio Illersberg« iz Trsta, 'ki ga vodi Lucio Gagliardi — Prva nagrada za moški zbor; 20.30 Gospodarstvo in delo (Egi-dij Vršaj); 21.00 Koncert operne glasbe. Približno ob 21.30 Socialne vede. ■ SOBOTA, 11. januarja, ob: 12.15 Zimski turistični razgledi; 14.40 Pesmi za tercete; 15.30 »Moč uniforme«, burka s petjem v treh dejanjih (Jaka Štoka - Slavko Rebec), igrajo člani SG v Trstu; 17.20 II. Vatikanski koncil; 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — Vinko Beličič: »Trubarja nadaljuje in zboljšuje Krelj«; 19.15 Družinski obzornik; 20.45 Komorni zbor iz Celja, ki ga vodi Egon Kunej; 21.00 Za smeh in dobro voljo (Danilo Lovrečič); 21.30 Vabilo na ples. nMNSRI KOCBDARČIK 5. januarja, nedelja: Simeon, Grozdana 6. januarja, ponedeljek: Trije 'kralji, Mojmir 7. januarja, torek: Zdravko, Lucijan 8. januarja, sreda: Maks, Severin 9. januarja, četrtek: Julijan, Lija 10. januarja, petek: Gregor, Pavel 11. januarja, sobota: Pavlin, Božidar Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni u redni-k Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 Erhardova Zahadnonemški kancler Ludvik Erhard se je začel že v prvih lodnili vladanja, 'kljub svojim 120 kilogramom leže, prav živahno gibati. Najprej je 28. in 29. decembra obiskal novega ameriškega predsednika. Domov se je vrnil prav zadovoljen z uspehi političnih razgovorov, /lasti kar se tiče gospodarske plati. Z Johnsonom sla se dogovorila o okrepitvi bruseljskega sporazuma glede za-padno-evropske trgovinske in proizvajalne skupnosti. Ameriški predsednik je tudi o-dobril Erhardov načrt o tesnejših trgovinskih stikih med Nemčijo in državami Vzhodne Evrope. Oba sta tudi bila istega mnenja o okrepitvi atlantskega sporazuma in tesnem sodelovanju obeh držav za svetovni mir. Johnson je zagotovil, da bo še vedno pustil 6 ameriških divizij za obrambo Nemčije. Največji Erhardov politični uspeh pri teh razgovorih pa je dvig nemškega ugleda v Združenih državah in okrepitev položaja Nemčije na škodo Francije, ki vedno teži po političnem vodstvu v Evropi. Sredi januarja bo Erhard obiskal še Anglijo in Politične čestitke Sovjetski ministrski predsednik Hruščov je poslal kitajskemu voditelju Maocetungu voščila za njegovo 70-1etnico. V brzojavki mu želi dobro zdravje in dolgo življenje. »Bratskemu kitajskemu narodu« in kitajski partiji pa dosti uspehov pri /gradnji socializma. Po hudem sporu in razkolu med sovjetsko in kitajsko komunistično stranko, sodijo politični opazovavci, da bi Hruščov rad vsaj malce povezal pretrgane nitke sovjetsko - kitajskih odnosov. Kitajski ministrski predsednik Cuenlaj pa obiskuje medtem severnoafriške države. V razgovoru « časnikarji se je tudi on u-malknil za en korak nazaj od svojega nepopustljivega načela o svetovni revoluciji. V govoru je dejal, da se je mogoče izogniti vojni med socialističnim in kapitalističnim taborom. Dosti bolj prisrčno je bilo novoletno voščilo Nikite Hruščova ameriškemu narodu. Izrazil je željo, da bi se poglobilo sodelovanje in prijateljstvo med ameriškim in sovjetskimi narodi. SMRT BIVŠEGA POSLANCA V nedeljo, 29. decembra, je v znanem zimskem turističnem središču Sappadi zadet od srčne kapi iznenada umrl prof. Narciso Sciolis, bivši 'tržaški demokristjanski poslanec v rimskem parlamentu in eden najbolj znanih osebnosti iz vrst tržaške Kršč. demokracije. Pokojnik je bil doma iz Rovinja v Istri, kjer se je rodil pred 54 'leti, in je bil po poklicu srednješolski profesor. Od leta 1945 do leta 1958 je bil odbornik tržaške občine ter do smrti predsednik raznih kulturnih ustanov v našem mestu. Za državnega poslanca je kandidiral tudi na zadnjih političnih volitvah (dani), a tokrat ni bil izvoljen. Smrt ga je zadela, ko je prisostvoval otvoritvi poslopja, ki , so ga v Sappadi zgradili za neko ustanovo za istrske begunce. potovanja proti koncu meseca bo prišel ua politični obisk v Rim, kjer ga bo sprejel tudi papež. Jugoslovansko gospodarstvo Leto 1963 je bilo, kot poudarjajo v Beogradu, za jugoslovansko gospodarstvo pozitivno. Po dosedanjih podatkih se je narodni dohodek dvignil za 10 do 12%, industrijska proizvodnja za 15%, kmetijska proizvodnja za 7% ter dejavnost drugih gospodarskih panog, na primer gradbeništva, za 10 do 12%. Porast cen pa znaša 6%>. Primanjkljaj v plačilni bilanoi se je zaradi ugodne 'letine zmanjšal ter bi moral v letu 1964 dalje pasti na približno 70 milijonov dolarjev. Značilno je, da je 51% jugoslovanskega izvoza odpadlo na Zahod, 30% na komunistični tabor ter ostalo na razne nevtralne države. Povečanje izvoza dokazuje, da se jugoslovansko gospodarstvo vedno bolje vključuje v mednarodne izmenjave, predvsem v tržno gospodarstvo Zahoda. Narašča tako sodelovanje med jugoslovanskimi podjetji samimi ter med njimi in tujimi družbami!. Treba bo dalje — trdijo strokovnjaki — modernizirati jugoslovansko industrijo, bolje izkoriščati notranje rezerve in kapacitete ter povečati delovno storilnost. S turizmom se je dvignil dotok tujih valut, vendar bodo morali na lem področju še marsikaj napraviti. Z njimi se lahko okoristi zlasti1 Slovenija, če bo izboljšala turistično podstavbo z asfalti ranjen n cest. in gostinskih obratov. Šibki točki v Sloveniji in v ostali Jugoslaviji ostajala promet in kmetijstvo. Železnice niti po koliikosti niti po kakovosti niso kos ne potrebam slovenske industrije ne zahtevani mednarodnega prometa. Klasična vrzel je pomanjkanje železnice Ko-per-Prešnica. Morda bo leto 1964 končno prineslo začetek gradnje. Za ureditev kmetijskega vprašanja v Jugoslaviji pa ne bodo zadoščale večje naložbe, ki so sicer nujno potrebne, marveč bo predvsem treba spremeniti gospodarsko politiko s posnemanjem naprednih zahodnih zamisli. V znamenju optimizma (Nadaljevanje s 1. strani) Pavel VI. odpotuj.e iz Rima v soboto, 4. t. m., v Sveti deželi pa se bo med drugim srečal tudi s carigrajskim pravoslavnim patriarhom Athenagorasom. »S sklepom Pavla VI., da v Palestini obišče kraje, v katerih je živel in trpel Kristus — je napisal neki ugledni italijanski dnevnik — se rimska Cerkev pripravlja, da naredi največji poskus za ponovno zedinjenje kristjanov po razkolu, do katerega je prišlo pred približno 900 leti.« Že ii/. tega, kar smo prav na kratko navedli, smemo sklepati, da se je novo leto 1964 pričelo v znamenju optimizma. Kar zadeva mednarodno politiko, je seveda še kopica odprtih in nerešenih kočljivih vprašanj, vendar nam ponovno poudarjena volja odgovornih državnikov po miroljubnem urejevanju vseh problemov mora potrditi upanje in prepričanje, da se človeštvu 'kljub vsem težavam vendarle odpira doba miru in s tem lepša bodočnost. Gospodarstvo na Zahodu in Vzhodu Lansko leto je prineslo gospodarstvom zahodnih držav nadaljevanje razmaha. Ob račun je tako pozitiven, čeprav vsebuje tudi nekaj manj zadovoljivih postavk, kot na primer dviganje cen. Kosmata proizvodnja se je v Združenih državah po dosedanjih ocenah dvignila za 3,5% ter v deželah Skupnega evropskega tržišča za 4%. Ta stopnja je znatna, ker imajo industrializirane države veliko širše izhodišče ter je naravno, da iso odstotki dviganja nižji kot pri deželah v razvoju. Cene so se dvignile zlasti zaradi močnega porasta potrošnje, ki se je bolj povečala od naložb. Družine imajo za nakupe na razpolago več denarja zaradi stalnega naraščanja plač. Ta pojav spremljata upadanje dobička podjetij ter nastajanje presežka v proizvajalni zmogljivosti, predvsem v železarski in kovinarski industriji. Naložbe v gradbeništvu in javnih izdatkih so igrali manjšo vlogo v preteklem letu: prve zaradi Slabega vremena v prvi polovici leta in zaradi pomanjkanja delavcev, drugi pa zaradi protiinflacijskih omejitev vlad. Izvoz zahodnih držav se je v ietu 1963 povečal močneje kol v letu 1962. Kot za ZDA je bilo leto 1963 tudi za Veliko Britanijo leto vzpona po kratkem lanskem zastoju. Ukrepi pa stabilizacijo cen že kažejo prve uspehe v Franciji in Nemčiji. Ta nudi tudi več zaposlitve tujim delavcem. Za gospodarstvo vzhodnega komunističnega tabora sta bili v letu 1963 kaj značilni naslednji dejstvi: Sovjetska zveza je prvič zaprosila Zahod za finančno in tehnično pomoč, a komunistična Kitajska hiti z večanjem trgovine z zahodnimi deželami. Hruščov je v nasprotju s Stalinom uvidel, tla je nujno treba izboljšati življenjske razmere ljudskih množic. Tako spreminja gospodarsko politiko, zmanjšuje vojaške izdatke, omejuje baje stroške za vesoljske poskuse ter se obrača k povečanju naložb za proizvodnjo polrošnih dobrin. Zaprosil je Zahod za pomoč v žit-u ter za pomoč pri izvajanju sedemletke za 'kemično industrijo. Za kemično industrijo in proizvodnjo umetnih gnojil mislijo Sovjeti izdati 42 milijard rubljev. 7. gnojili naj bi povečali kmetijsko proizvodnjo in kmetje, ki se bodo za ta namen trudili, bodo dobili nagrade. Sovjetska vlada je že -s sedemletko 1959-1965 obljubljala, da bo prehitela ZDA v industriji in kmetijstvu. Zdaj je postala skromnejLša ter priznava, da bo šele leta 1965 proizvajala toliko blaga kot Amerika v letu 1958. Letos je sovjetska proizvodnja znašala 56% proizvodnje Združenih držav. Glede komunistične Kitajske je mogoče reči, da Maocetung eno govori in drugo dela. V propagandi poudarja nujnost revolucij in vojn proti kapitalizmu, a v življenj Leto nesreč Minulo leto 1963 ocenjuje večina ljudi kot zgodovinsko, zlasti kar se tiče pomiritve med Zahodom in yzhodom. Moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov, katerega je podpisalo več kot 100 držav, je brez dvoma uspeh leta. Enakovredno je bilo tudi delovanje rajnega papeža za duhovno omehčan je vzhodno-zahodne fronte. Ravnotako tudi Kennedy-jeva borba proti .vojni, lalkoti in nevednosti. Prav to borbo so podkrepila tudi pogajanja v Bruslju za učinkovito in načrtno sodelovanje držav SET-a v kmetijski politiki. Splošno smemo torej reči, da je bilo ski stvarnosti kupuje na Zahodu vedno *eto 1963 še kar srečno in pozitivno za vse več žita in strojev ter ponuja svoje proiz-, človeštvo, vode zahodnim državam. Kitajski komunisti so bili prisiljeni popolnoma spremeniti svojo gospodarsko politiko deloma zaradi preteklih napak, deloma zaradi prepirov s Sovjetsko zvezo. Skr-t čili so načrte za ustvaritev ambiciozne težke industrije ter zdaj skušajo popraviti posledice kmetijske katastrofe v letih 1959-1961. Spor med Kitajci in Sovjeti izkoriščajo zlasti Japonci, Nemci in Angleži, ki prodajajo Pekingu stroje in cefle tovarne. Leta 1962 je kitajski uvoz veljal 2.300 milijonov dolarjev, od česar je odpadlo na Zahod že 1.115 milijonov. Zdi se, da kitajska industrija zdaj posveča pozornost proizvodnji umetnih gnojili in traktorjev ter so se lani pričele kazati prve ugodne posledice za prehrano 650 milijonov ust v tej neizmerni deželi. —0— AMERIŠKA POMOČ Pred prazniki, je ameriški Kongres odobril zakon o finančni pomoči gospodarsko šibkim državam. V ta namen potrebni izdatki bodo znašali 3 milijarde dolarjev; to je za poldrugo milijardo manj, kot je predlagal prejšnje poletje predsednik kemnedy. Kljub okrnitvi zahtevane vsote je parlament pristal, da sme predsednik Johnson dovoliti potrebne kredite za prodajo pšenice v Sovjetsko zvezo, ako bo uvidel, da je to v skladu s koristmi Združenih držav. To je ena izmed pivih Johnsonovih zmag, ker je mogoče nadaljevati politiko zbliža-nja s Sovjetsko zvezo le z gospodarskimi uslugami im ne zgolj z načelnimi izjavami. Leto 1963 - leto Evrope Za Skupno evropsko tržišče se je leto 1963 začelo neugodno zaradi De Gaullove-ga veta proti vstopu Velike Britanije, toda zaključilo se je močno pozitivno z odobritvijo 80% osnovnih načel za skupno kme-lijsko politiko. Za skupnim industrijskimi tržiščem prihaja do skupnega kmetijskega ti/.isča ter je SET vedno bolj trdna gospodarska osnova za kasnejše politično zedi-njenje Evrope. Tako leto 1963 označujejo’ za »leto Evrope«. Sklepi, katere so pred kratkim sprejeli ministri SET-a, so dvojnega značaja. Prva skupina ukrepov se tiče notranjega položaja v tržišču, druga skupina pa odnosov z drugimi državami, zlasti z Ameriko. Tako so ministri odobrili pravilnike za cene go- podporni sklad, iz katerega bodo na primer italijanski pridelovavci olja prejeli pomoč 60 milijard lir. Podpore bodo krili z davkom na margarino, ki je konkurenčno živilo olju. Italijanski kmetovavci bodo lahko znatne presežke v pridelavi riža prodajali po konkurenčnih cenah na evropskem tržišču. Sveže in zmrznjeno meso bo v bodoče laže uvažati v zadostnih količinah iz držav, ki niso članice SET-a. Vendar bo ta pravilnik do 1. aprila sestavljen v duhu za- Vendar so se pa pojavili tudi zaskrbi j ivi dogodki. Predvsem smrt obeh mirotvor-cev: Janeza XXIII. in Kennedyja, različne revolucije na Bližnjem vzhodu in vedno bolj grozeči oblak iz Kitajske. Poleg vseh teh temnih postavk pa ne smemo pozabiti, da se je pripetilo v prejšnjem 'letu dosti naravnih katastrof. Bežen pregled nam bo to potrdil. Kronika je zapisala neverjetno dosti letalskih nesreč. 1. februarja sta treščili na glavni trg turške Ankare dve razbiti letali. Mrtvih je bilo 78 ljudi, štirinajst dni potem je padlo v močvirje pri Miamiju potniško letalo. Vseh 43 potnikov je našlo smrt. Četrtega maja je zgubilo 50 ljudi življenje v Sao Paolu, ko je potniško letalo odplazilo neko hišo in se razletelo na Ikose. En dan nato se je ponesrečilo v Kamerunskih gorah v Afriki drugo letalo s 55 potniki. Tretjega junija so na letališču Mc Chord v Alaski zaman pričakovali letalo s 100 vojaki. Zgubilo se je z njimi vred v Ledenem morju. V istem mesecu je zgorelo pri Detmoldu belgijsko vojno letalo z 38 padalci. Osemindvajsetega julija je priletelo v Bombay arabsko letalo »Comet«. Namesto na pristajal išče je zdrknilo v morje s 60 osebami, čudna zračna nesreča se je pripetila v Švici. Iz ZUricha se je peljalo domov 80 potnikov, ipo večini kmetje in njih družine iz vasi Humilkon. Motor se je pokvaril, vsi so bili ubiti. Dvajset hiš v tisti vasi je zgubilo vse prebivavee. Smrtno se je končal tudi izlet 36 britanskih turistov iz Londona v Perpignan. Letalo je butnilo v Pirenejske gore. Ena na j huj ši h 'letal skih nesreč, ki je zahtevala 118 žrtev, se je zgodila 29. novembra pri Torontu v Kanadi; letalo je kar v zraku eksplodiralo. Zadnji člen v tej žalostni verigi je padec Boeinga 707 v Marylandu; 81 'ljudi je živih zgorelo. Še hujše katastrofe so pa potres v Skopju 25. julija; nesreča v Vaiontu 10. oktobra in »črna sobota« na Japonskem, 9. novembra. V rudniku Mikavva je prišlo do eksplozije zemeljskega plina; iz porušenih rovov so potegnili 600 mrtvih. Prav v isti ščite proizvodnje šestih dežel — članic. Važno je dejstvo, da bodo padle cene [uri sta zdrvela drug na drugega dva napol-seme.nskega in oljčnega olja ter margarine, njena vlaka na progi Tokio - Yokohama. Potrošnja tega blaga bi morala zaradi te- Ubitih je bilo 163 potnikov. ga narasti, a potrošnja masla kot konkui vedine, mlečnih izdelkov im riža. Uvedli so renčnega živila nekoliko pasti. Kakor vsako leto, tako je torej tudi lansko prineslo dosti dobrega, pa tudi slabega. Vprašanje otroškega vrtca Svetovalec Skupne slovenske liste dr. Simčič je na ,eni zadnjih sej mestnega sveta naslovil na pristojnega odbornika vprašanje, ki se tiče otroškega vrtca v Bazovici. Svetovavec najprej ugotavlja, da bo občina na osnovi sodnijske razsodbe v sporu med občinsko upravo in lastnikom poslopja, v katerem sta slovenski in italijanski otroški vrtec, morala poiskati nov sedež za omenjeni ustanovi. Ti bi morali namreč zapustiti dosedanje prostore že konec prejšnjega meseca. »V Bazovici govorijo — pravi med drugim dr. Simčič — da namerava občinska uprava namestiti otroška vrtca v poslopje osnovne šole. Prepričan pa sem, da te govorice ne ustrezajo resnici. Znano je namreč, da je že dosedanje stanje v osnovni šoli kočljivo, ker je skupno pet razredov — trije slovenski in dva italijanska — medtem ko so na razpolago le štiri učilnice. Tudi higienske naprave niso v najboljšem stanju in so popolnoma neprimerne za u-čence / otroškega vrtca. Zato menim, da bi bilo treba čimprej poiskati nove prostore za vrtca, dokler se ne sezida primerno poslopje. Ena izmed rešitev bi bila, da bi občina kupila stavbo, v katerem sta doslej bila vrtca, ker se to poslopje nahaja sredi vasi, tor.ej na zelo primernem kraju. Ker so prizadeti starši zaskrbljeni, vprašam pristojnega odbornika, kaj je uprava ukrenila oziroma kaj namerava ukreniti, da se vprašanje čimprej ur.edi.« Bazovica: NOV PAR Dne 28. decembra sta si obljubila večno zvestobo naš domačin Edvard Racman in gdč. Pina Knez iz Samatorce pri Zgoniku. Ženinu in nevesti, ki izhajata iz znanih in zavednih slovenskih družin, iskreno čestitajo vsi njuni prijatelji ter znanci ter jima želijo mnogo sreče in zadovoljstva na novi življenj siki poti. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTI Predstave v Avditoriju v Trstu V soboto, 4. januarja, ob 20.30 W. Shakespeare - J. Javoršek »17. TAKE SMO SNOVI KOT SANJE« V nedeljo, 5. januarja, ob 16.30 Josip Ribičič »V KRALJESTVU PALČKOV« mladinska igra V petek, 10. januarja, ob 18. uri v dvorani na »Stadonu 1. maj« »V KRALJESTVU PALČKOV« Rezerviranje vstopnic v ulici S. Vito 17, tet. 38-236 ob delavnikih od 9. do 14. ure. Prodaja vstopnic 1 uro pred pričetkom predstav pri glagajni dvorane ZOBOZDRAVNIKA Dr. VRTOVEC DINO Dr. VRTOVEC JOŽE specialista za ustne in zobne bolezni, asistenta na zobozdravniki univerzitetni kliniki v Padovi, želita srečno novo leto TRST VIDEM ul. Mercadante 1 ul. Aqul!eia 94 Tel. 68-349 Tel. 62-798 Boršt: KONCERT BOŽIČNIH PESMI V borštanski cerkvi je bil v nedeljo popoldne koncert božičnih pesmi, ki so ga priredili združeni cerkveni pevski zbori iz Boršta, Mačkovelj, Ricmanj, Katinare in Bazovice. Pod taktirko dr. Zorka Hareja i in ob orglarski spreml javi domačega organista Draga Petarosa so združeni zbori ubrano zapeli šest znanih božičnih pesmi. Pred vsako pesmijo j,e o pomenu in vsebini njenega besedila kratko spregovoril ricmanj-ski župnik dr. Angel Kosmač. Ljudje, 'ki so se v prav lepem številu udeležili koncerta, združenega z blagoslovom, so izrazili željo, da bi se takšni skupni pevski nastopi prirejali ob vsakem pomembnejšem prazniku, s čimer bi se okrepila zav.est skupnosti in bi se hkrati ohranilo ter poglobilo versko življenje. Pevce in prireditelje so po koncertu lepo pogostile šolske sestre, gostje pa so se jim oddolžili s prepevanjem narodnih pesmi. itempolaj: SMRT SLOVENSKE MATERE V ponedeljek, 23. decembra, smo spremili k večnemu počitku na šempolajskem pokokališču 73-letno domačinko Lojzko Škrk iz ddleč naokrog znane škrkovc družine iz Bajte pri Trnovci. Pokojnica je več mesecev belehala za hudo boleznijo in je izdihnila svojo dušo v tržaški bolnišnici, kamor je žal zaman prišla iskat zdravja. Z njeno smrtjo smo zgubili dobro slovensko mater in pridno ter požrtvovalno gospodinjo, ki je skupaj z možem taikorekoč do konca svoje zemske poti vodila veliko kmetijo ter dolgo let tudi gostilno. Njene zadnje poti se je kljub hudemu mrazu udeležila velika množica tako domačinov kot družinskih prijateljev in znancev iz Trsta. Naj dobri materi sveti večna luč. Soprogu gosp. Jožetu, sinu dr. Jožetu in vsem ostalim sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje, kateremu se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. ZA REFORMO ACEGATA Na seji tržaškega občinskega sveta tik pred prazniki, so obravnavali občinski sive-tovavci ponovno trnovo in dozdevno zelo zapleteno vprašanje primanjkljajev ACE-' GAT-a in višanja njegovih cen za služnosti v mestnem prometu in za vodo. V polemiko o tej zadevi, ki se nanaša na najširše in zlasti tudi na manj premožne sloje preibi-vavstva, je posegel tudi svetovavec dr. Teo-fil Simčič, zastopnik Skupne slovenske liste. Poudaril je, da je 25. februarja lani sicer glasoval za zvišanje avtobusnih, filobusnih, tramvajskih in vodnih pristojbin, a le zato, ker sta bila sprejeta dva popravka. Hkrati je predlagal ustanovitev posebne komisije, ki naj bi pripravila načrt za temeljito reformo ACEGAT-a, da bi se znebila odvečnih stroškov in se razvijala na bolj zdravi gospodarski osnovi. Tudi župan je ta predlog sprejel, toda od takrat je minilo deset mes,ecev, ne da bi bil prišel predlog ponovno v diskusijo 'in ne da bi bili ustanovili komisijo. Svet Skupne slovenske liste izreka svojemu članu dr. Jožetu Škrku ob smrti njegove matere svoje najgloblje sožalje. j Izrazom sožalja se pridružujejo prijatelji in znanci iz Krožka slovenskih izobražencev. Srečno in uspešno novo leto vsem svojim obiskovavcem in prijateljem želi SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU OBVESTILO KMETOVAVCEM! Kmetijsko nadzornišlvo v Trstu sporoča, da je bil razpisan s sredstvi, ki jih predvideva 17. člen zakona z dne 2. junija 1961, Štev. 454 (Zeleni načrt), tretji pokrajinski natečaj za izboljšanje hlevov. Natečaja, ki razjpolaga z vsoto 2,000.000 lir, se lahko udeležijo vsi kmetovavci, ki nameravajo izboljšati svoje hleve (povečanje oken, ležižča, popravilo stropa, jasli, itd.). Dodeljene nagrade ne bodo v nobenem primeru presegale 50"o celokupnih stroškov izvršenih del. Prošnje je treba predložiti živinorejskemu oddelku Kmetijskega nadzorništva v Trstu — llliea Ghega 6/1, do 31. januarja 1964. Pogled na Trento Dvoje svežih grobov Redek slučaj je, da se na isti dan in ob isti uri vije procesija pogrebcev za krr stama dveh mož, >ki sta bila osebnosti med primorskimi Slovenci. Talk slučaj se je zgo dil zadnji dan leta, prejšnji torek; slučaj je nanesel, da tudi na isto pokopališče na Sveto goro. Pokopavali so obenem apostolskega administratorja slovenskega dela goriške nadškofije dr. Mihaela Toroša in batujškega župnika msgr. Lojzeta Filipiča. t Msgr. Mihael Toroš Malokdaj se je zbralo toliko ljudstva, duhovščine in cerkvenih dostojanstvenikov v solkanski cerkvi in okrog nje, kot v lo.ek dopoldne. Pogreba so se udeležili mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, ljubljanski šikof dr. Pogačnik, apostolski administrator Albin Kjuder, zastopnik go-riškega nadškofa msgr. Klinec, odposlanci stolnega kapitlja iz Gorice in okrog 140 duhovnikov. Prihiteli so tudi številni prijatelji in znanci obeh rajnih iz Trsta in Gorice. Po zadušnici na Kostanjevici so pripeljali Ir up’o msgr. Toroša v Solkan in ga izpostavili v cerkvi na mrtvaški oder. Mariborski škof je imel pontifikalno zadušni-co. Na koru je ubrano prepeval duhovniški zbor pod vodstvom dr. Požarja. Zape- li so tudi medanski pevci in pevke v spomin svojemu rojaku. Medtem se je brala maša za pokojnim msgr. Filipičem v Batujah, nakar so peljali njegove smrtne ostanke v dolgem spre vodu avtov mimo Solkana v svetogorslko baziliko, kjer je počakal svojega sobrata. Po maši je orisal v solkanski cerkvi ka-pitulami vikar Andrej Simčič življenje in delo m9gr. Toroša. Najprej je v kratkih besedah povedal, kako je prišlo do delitve goriške nadškofije in il. 1948 do imenovanja msgr. Toroša za apostolskega administratorja s pravicami rezidencialnega škofa. Msgr. Mihael Toroš se je rodil 12. avgusta leta 1884 v Medani, ki je dala že dosti duhovnikov. Mihaela so poslali v goriške šole, kjer se je vedno odlično izkazal. Dne 18. julija 1909 pa je nadškof Sedej posvetil za mašnika. Prvo mašo je pel na Brezjah. Potem je nastopil s'užbo kot ka-p’an v Dornbergu, Rihenbergu, nakar je šel študirat na Dunaj civilno pravo. Iz cerkvenega prava je doktoriral v Rimu tako cd'i>čno, da mu je sam papež poklonil zlato kolajno. Po prvi svetovni vojni se je msgr. Toroš vmil v Gorico kot profesor cerkvenega prava v centralnem semenišču. Bil je velik prijatelj z nadškofom S:de-jem, kateri mu je poveril različne službe pri cerkvenih sodiščih v Gorici in v Benetkah. Leta 1935 je bil imenovan za papeškega prelata. Po drugi svetovni vojni je ‘bil nastavljen na odgovorno mesto apostolskega administratorja v Poreču, eno leto kasneje pa v Novi Gorici. Na tem mestu je razvil živahno delavnost. Začeti je moral popolnoma znova. Veliki sledovi njegovega tihega, a vzt ajnc-ga dela so semenišče v Vipavi, ki ima o-: krog 70 gojencev; številne obnovljene cer-| k v e (Renče, Ponikve, Grgar, Gorjansko), j Uvedel je v svojem dušnopastirskem okrož-j ju svete misijone. Njegova zasluga je tudi j verski list »Družina«, ki se je razširil že i v tujino. Delegat Simčič je nato orisal pokojni kov značaj. Malce trd v besedi, a z očetovsko dobrotljivim srcem, ki je razumelo tudi gmotne potrebe svojih duhovnikov. Pri j vsem tem delu je pa zadnja leta s teles-i nim trpljenjem še! skozi poslednjo preiz-. kušnjc. I Do'g pogrebni sprevod z dvajsetimi venci, krsto so nosili pokojnikovi sobratje, je šel do apnenice. Od tod z avti do svetišča. 1 Številni promet je prometna milica upravljala s pomočjo radijske povezave. V cerkvi so se od pokojnega dostojanstvenika poslovili še ljubljanski škof dr. Pogačnik, ! urednik »Družine« Premrl, semeniški rek-| tor prof. Podobnik, v imenu Medancev župnik Šuligoj in kot zastopnik dijaštva sed-1 mošolec B;zjak. I Medtem so prinesli v cerkev zastopniki oblasti z Milom Vižintinom na čelu velik venec in ga po'ožili h krsti. Vlada Slovenije je poslala sožalne brzojavke in pol mi. lijona denarnega nakazila na naslov administrature. Po opravljenih obredih in zadnji pesmi s kora so spustili ikrsto v grobnico za oltarjem poleg nadškofa Sedeja. f Msgr. Alojz Filipič Še so se. tiskale v Gorici osmrtnice za pokojnim msgr. Torošem, ko je prišla druga žalna novica: v šempetrski bolnišnici je umrl v nedeljo popoldne batujsiki župnik msgr. Alojz Filipič. Smrtno obvestilo so sobratje in prijatelji kar zd užili s prvim. Gb istem času so tudi oba pokopavali. Ko so položili Tcroševo krsto v grob, so vsi pogrebci in škofje peli vilije msgr. j Filipiču. Iz svetogorske bazilike, za katero se je on tako trudil še kot grgarski dekan, se je razvil sprevod na pokopališče. Pri odprtem grobu se je poslovil od rajnega gospoda v prisrčno prijateljskih besedah delegat Simčič. V mislih je spremljal dragega sobrata z njegove rojstne Ravnice, kjer se je rodil pred 77 leti, preko goriških šol v njegove prve duhovske službe v Bovcu, Srpenici, nato v Grgarju in v rodni Ravnici ter nazadnje v sončnih Batujah. Povsod si je pridobil srca faranov s svojo ljudomilo in vedno mladostno nasmejano naravo. Te misli je še podkrepil v pesniških besedah pokojnikov zvesti prijatelj Ludvik Zorzut. S pokopališkega obzidja je donel njegov glas, ko je bral udarno pesem v čast predsedniku mladeniškega k’u'ba »Juventus fervida« — Lojzetu Filipiču. Še milo slovo kanalskega dekana Semiča in zvoki zadnje pesmi so se pome šali v bronasti pozdrav zvonov, ki so po \sej deželi oznanjali — dveh mož ni več! Njuna de’a in spomin pa bodo vedno osta- li živi. Za slovensKe šole Na zadnjii občinski seji v Gorici so sve-tovavci sprejeli vrsto siklepov, ki so še osta'i od poprej na dnevnem redu. Nekateri so se tikali tudi pos'o,->ij slovenskih šol v Gorici. Občinski s e je odobri' najemnino za prihodnje 'let > za šolski dom, Mali in Novi dom v znesku nekaj nad 12 milijonov lir. Sprožilo se je tudi vprašanje skupne stavbe za vse s’ovenske j šole v mestu, otroški vrtec, osnovne šole , in srednje. Zgradba bo stala, brez opreme, 325 milijonov, ikar pa bo gotovo premalo spričo vedno dražjega stavbnega materiala. Bolj važno za slovenske družine v mestu je pa še vedno vprašanje, kje naj se zgradi novo poslopje. Že lani se je govo-J rilo, da se je otbčina odločila za kraj v |.Stražicah. Slovenska javnost se je uprta | temu načrtu, ker biva v tistem okraju le malo slovenskih družin, za druge so pa Stražice preoddaljene. Kakor vse kaže, pa še niso nekateri odgovorni činitelji opustili misli, da bi potis-' nili Slovenske šole nekam od rok. Zupan Poterzio je odgovoril na pritožbe dveh sve-tovavcev, da je bila občina primorana natvesti v načrtu točno ldkacijo, da se ne izgubi možnost odobritve proračuna. Pripom-j nil pa je, da se bodo še pomenili in našli j ustreznejši prostor za stavbo slovenskih šo\ Potrdil je tudi, da se bosta ohranila v mestu dva slovenska otroška vrtca in dve slovenski osnovni šoli. j Slovenske družine v mestu pričakujejo, I da se bodo županove obljube tudi uresni-! či’e, ker je edino tako možno ustreči po-Irebam slovenskih šol. —0— RUPA Za letošnji božični večer smo doživeli v naši fari resnično svetonočno razpoloženje. Sneg je na rahlo naletaval in pobelil vse j ceste in steze; burja je tulila svojo pesem j Rupenci smo mora'i iti letos k polncč-■ nici v cerkvico na prijaznem pečanske n | gričku. Naša cerkev namreč še ni dokoi-čana, upamo pa, da bomo prihodnji božič že obhajali v njej. Pri polnočni maši na Peči smo z veseljem videli kar precejšnje število ljudi, čeprav ni bilo vreme najbolj ugodno. Naši vaščani se še drže dobrih, verskih navad, kar z zadoščenjem poudarjamo. Lepo bi bilo, če bi se jih, zlasti naša mladina, tudi ob nedeljah. ŠOLSKO OBVESTILO Od Šolskega skrbništva v Gorici smo prejeli okrožnico glede profesorskih usposobljenostnih izpitov. Besedilo ministrske okrožnice je natisnjeno v Uradnem listu štev. 324 z dne 14. decembra 1963. Uradni list je prizadetim na ra^iolago na oglasni ieski na šolskem skrbništvu. IZ KULTURNEGA ŽIVJLJEJNJA lltti'tl [e J o kip Q&fotič Dne 26. decembra je umrl slovenski operni pe-; Homcu pri Kamniku. Pogreb je vodil ljubljanski vec Josip Gos tič. Vest o njegovi smrti je preše- skoi ro^ačnik, ki je hotel tako izkazati pokojne- netila vse ljubitelje, slovenskega opernega gledališča v Ljubljani, ki niso slutili, da je Gostič tako bolan, saj še ni dolgo, ko so ga slišali peti v glavnih vlogah raznih oper. Bil je nedvomno najbolj priljubljen in najboljši slovenski operni pevec starejše generacije. Izoblikoval je veliko število opernih vlog, najbolj pa se je gotovo priljubil poslu-šavcem z nastopi v operi »Eros z onega sveta«, ki je bila kot ustvarjena zanj in v kateri je tudi z največjim veseljem nastopal. Poznalo ga je. tudi tržaško občinstvo, ker je. bil z ansamblom ljubljanske Opere, ki je prišel pred leti gostovat v Trst. Prav tako je bil znan v raznih drugih evropskih opernih središčih, bodisi po svojih individualnih gostovanjih ali po nastopih ljubljanske Opere. Dolga leta je bil stalno nastavljen v zagrebški Operi, vendar je redno prihajal gostovat v Ljubljanska operno gledališče in se je čutil vedno doma v Ljubljani. V Ljubljani je bilo njegovo truplo izpostavljeno na parah v ljubljanski Operi, da se je operna javnost lahko poslednjič poslovila od njega. Pokopali so ga prav slovesno v njegovem domačem kraju Slovenska akademija za glasbo V Ljubljani se zavzemajo za gradnjo nove stavbe za Slovensko akademijo za glasbo. Akademija za glasbo v Ljubljani je namreč v hudi stiski za prostore, kar zelo ovira njeno delo. Novo stavbo za Glasbeno akademijo so hoteli zgraditi že pred vojno, pa je vojna uresničenje tega načrta preprečila. Takrat so hoteli zgraditi novo stavbo za Glasbeno akademijo ob Emonski cesti. Po vojni se ni nihče več spomnil na tisti načrt in Akademija je delovala dalje v istih pogojih kot pred vojno. Stalni porast števila slušateljev pa je vedno bolj oviral delo Akademije. V zadnjih letih, ko je študiralo na Glasbeni akademiji že čez 200 študentov, so postale razmere nevzdržne. Zdaj poročajo, da je nekaj izgledov, da bodo lahko začeli v kratkem graditi novo stavbo. Na enega študenta odpade namreč zdaj manj kot en kvadratni meter površine. Vodstvo Glasbene akademije upa, da bo sklad za šolstvo slovenske republike v novem letu odobril načrt za gradnjo nove stavbe, ki naj bi stala med Gradiščem, Gregorčičevo in Vegovo ulico. Stavba naj bi vsebovala tudi dvorano s približno 600 sedeži, ki naj bi imela tudi orgle, katere potrebuje, Glasbena akademija tako za vadbo kot tudi za koncertne nastope. Ta dvorana naj bi razbremenila dvorano Slovenske Filharmonije. Vodstvo ljubljanske Glasbene akademije se sklicuje v svoji zahtevi po novi zgradbi tudi na to, da že vse tri ostale glasbene akademije v Jugoslaviji razpolagajo z novimi stavbami, tako da pride več kot deset kvadratnih metrov na enega študenta, kljub temu pa zahtevajo gradnjo novih stavb, češ da jim sedanje ne zadostujejo več. BIBLIOGRAFSKA RAZSTAVA V dvoranah vsedržavne biblioteke, v Neaplju so odprli te dni bibliografsko razstavo za 4. stoletnico tridentinskega cerkvenega zbora. Odprtja razstave so se udeležili kardinal Castaldo in predstavniki državnih ter mestnih oblasti. Razstavljenih je 300 rokopisnih dokumentov in tiskanih del, ki se nanašajo na tridentinski cerkveni zbor. Razstavljena dela dokazujejo, da so že od 16. stoletja naprej v mnogih državah katoliškega sveta občutili potrebo po sklicevanju cerkvenih zborov in po njihovih odločitvah. Razstavljena je tudi skupina rokopisov in knjig, ki se nanašajo na druge cerkvene zbore. Razstava ima tudi zgodovinski značaj. BAJNI ZASLUŽKI Kot poroča dnevnik »New York Post«, je plačala filmska družba Tvventien Ventury Fox igravki Elizabeth Taylor 2,400.000 dolarjev, to je približno eno milijardo in 329 milijonov lir za njeno vlogo v filmu »Kleopatra«. Elizabeth TayIor pa upa, da bo prejela še 5 milijonov dolarjev, to je okrog 3 milijarde lir, od sovjega deleža pri čistem dobičku filma. mu pevcu čast in zahvalo za to, da je ostal vetrno zvest Lentvi in pel v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. SMRT JAPONSKEGA REŽISERJA V Tokiu je umrl v starosti 60 let japonski režiser Yasujiro Ozu, ki je slovel kot prvak japonske filmske režije. Ozu je posnel svoj prvi film, ko je. imel 24 let. Leta 1928 je zagledal luč sveta njegov film »Buča«, ki je že pokazal nadarjenost režiserja. Ko je prišel leta 1932 njegov portret malega človeka s filmom »Iz življenja pisarniškega uradniKa«, se je izKazalo, da njegovi prvi uspehi niso bili slučajni. Me dnajvažnejse ca okoIi 50 Ozujevih filmov, ki so jih letos pokazali tudi na raznih evropskih festivalih, spadajo filmi »Rodil sem se, toda. ..«, »Zgodba iz 'lokia«, »Slovo v mraku« in »Pozna jesen«. Za Ozuja pravijo, da je najbolj japonski med režiserji japonske, in po vsej pravici: v skoraj vsakem od njegovih iilmov srečamo temo družine in konflikta generacij. Ozu je s kamero naravnost sikal, njegove slike so podobne slikam nizozemskih mojstrov. Ozu-jevo načelo je bilo: en film na leto. Imel je svoje stalne irgavcc, ki so se vedno vračali. »Zvezdniki me ne zanimajo« — je dejal. Z Ozujevo smrtjo je po pisanju japonskega tiska utihnil od glasov Japonske. Zanimiva odkrllja Skupina arheologov je odkrila v libr.r.cnokem pristanišču Saidi, nekdanji ieničanski pies.olnici Sidonu, prvikrat v zgodovini nedotaknjene ieničan-ske grobove. Do tega važnega odkritja je prišlo popolnoma slučajno. Delavci, ki so kopali temelje za novo šolo, so naleteli na predore in velike kamnite plošče. O tem so obvestili upravo za spomenike iz antične dobe, ki je takoj odredila strokovno izkopavanje. Izkazalo se je, da vodijo predori do večje kupole, pod katero so pokopavali dostojanstvenike nekdanjega feničanskega kraljestva. V prostoru pod kupolo, ki je razdeljen na več oddelkov, so odkrili najprej grob, v katerem so našli okostnjak ženske z zlato krono, nedvomno skelet lemčanske kraljice iz 4. stoletja pred Kristusom. Pokopali so jo z njenim kraljevskim nakitom, s krono okrašeno z dragulji, z uhani, prstani na vseh desetih prstih in zapestnicami. Zraven nje co našli dobro ohranjeno bronasto ogledalo in 25 cm visok itip iz gline, ki verjetno predstavija lik kraljice same. Arheologi so ugotovili veš znakov za domnevo, da so našli nekropolo, v kateri so pokopavali' feničanske kralje. Raziskovanja so kmalu potrdila to domnevo. V neposredni bližini kraljice so odkrili še tri grobove. Eden od njih je pokrit s kamnito ploščo, v kateri je vgraviran lik, ki verjetno predstavlja kralja. Dosedanje najdbe so vse v istem oddelku. Skupina nadaljuje zdaj z izkopavanji v sosednih oddelkih. Novo sporno Solčenicinovo delo V sovjetskih literarnih listih in revijah se je vnela živahna polemika o novem delu pisatelja Aleksandra Solčenicina, ki je postal lani zelo znan s knjigo »En dan Ivana Denisoviča«. Zdaj teče debata o njegovi noveli oziroma povesti »Za dobro stvari«, ki je tudi izšla v reviji »Nova mir«, kot že njegova prejšnja dela. Kot znano, velja ta revija za glasilo bolj svobodoljubnih literarnih krogov. V' povesti »Za dobro stvari« opisuje Solčeni-cin prizadevanje skupinice študentov, da bi si zgradili v svojem skopem prostem času lasten center za tehnične, študije. Ta njihov center pa jim potem odvzamejo in ga pridružijo nekemu znanstvenemu institutih. List »Literaturnaja gazeta«, ki je glasilo Zveze sovjetskih pisateljev, je v svoji oceni Solčenicinove povesti sicer pohvalil njegov talent, vendar pa je tudi zapisal, da Solčenicin ne piše z marksističnega stališča. Ko hoče prikazati krivico, ki je bila storjena študentom, se baje poslužuje abstrakcij brez konkretne družbene vsebine. Revija »Novii mir« pa je objavila tri dolga pisma bravcev, ki zagovarjajo Solčenicinovo povest. Eno teh pisem, katero je napisal neki univerzitetni prc-efsor, pravi, da kritik v »Literatumaji gazeti« brani ravnanje nekega partijskega funkcionarja Stalinovega tipa, ki je prikazan v povesti. Nato je tudi »Literaturnaja gazeta« objavila dva dopisa svojih bravcev, od katerih eden zagovarja, drugi pa kritizira Solčenicinovo povest. Potem očita reviji »Novii mir«, da ni ravnala parv, ko je objavila samo tri pisma in vsa tri ugodna za Solčcnicir.ovo povest, ni pa objavila pisem, ki izražajo neugodno mnenje o povesti. Uredništvo revije »Novii mir« je odgovorilo (in ta odgovor je 26. decembra ponatisnila tudi »Literaturnaja gazeta«), da je prejelo vsega skupaj 58 pisem, ki so komentirala povest »Za dobro stvari«. Od teh jih je 55 povest hvalilo, dve sta vsebovali kritike na račun njene stilistične narave in samo eno jc napadalo Solčenicina, a z »nedostojnimi in žaljivimi izrazi«. K temu pripominja uredništvo revije »Nov;i mir«, da se je ravnalo po poštenem kriteriju, ko jc objavilo tri ugodne ocene, ker je treba dopise »objektivno analizirati«, kot je zahtevala sama »Literaturnaja gazeta«. Solčenicina je predlagala za Leninovo nagrado revija »Novii mir«. Ifloo hloomhki mladinski {itm V Ljubljani predvajajo nov slovenski mladinski film, ki ima naslov »Srečno, Kekec«. Film je — kot naslov pove — nadaljevanje zgodbe o priljubljenem Kekcu in za ogrodje služi znana mladinska povest pokojnega pisatelja Vandota. Toda scenarist Ribič se je držal Vandotove povesti le zelo ohlapno in je napravil filmsko zgodbo mnogo bolj fantastično, kar ji ni v prid. Vanjo je natrpal tudi preveč dobrih naukov oziroma vzgojnih nasvetov, kot pravijo kritiki. Ti so zadovoljni z mladimi igravci, zlasti s Horjančevo in Mezetom, ki sta igrala Mojco in Rožleta, pa tudi z odraslimi igravci .Hvalijo tudi sncmavce Ivana Marinčka in njegove pomočnike. Manj .pa so zadovoljni s tehničnimi stranmi filma, z barvo in sinhronizacijo. To je prvi slovenski barvni film. Zrežiral ga je Jože Gale. Posnet je bil v slovenskih Alpah, delno na višini preko 2.000 metrov. Nenadna smrt Paula Hindemitha Konec prejšnjega tedna je umrl v neki bolniš- a je pogosto predaval tudi v Združenih državah. niči v Frankfurtu slavni nemško-ameriški skladatelj Paul Hindemith. Star je bil 68 let. Njegovo truplo so prepeljali v Vevey v Švici, kjer so ga pokopali kar najbolj preprosto brez pogrebnega pompa, samo v navzočnosti družinskih članov in nekaj • najožjih prijateljev. Paul Hindemith se je rodil v kraju Hanau ob reki Mein, leta 1895. študiral je najprej v Darmstadtu in nato v Frankfurtu. Pozneje je igral prvo violino v opernem orkestru v Frankfurtu in ustanovil nato s tremi drugimi solisti godalni kvanet. Leta . 1927 je postal predavatelj za kompozicijo na višji glasbeni šoli v Berlinu. Pred nacisti se je umaknil leta 1934 v Združene države, ki je do leta 1950 predaval kompozicijo na univerzi Yale. V tem času je tudi prevzel ameriško državljanstvo. Leta 1950 je postal profesor na univerzi v Ziirichu, Bil je eden najbolj reprezentativnih skladateljev moderne nemške glasbe: Njegova atonalna glasba je bila navdahnjena od' šole Arnolda Schdnberga, vendar se ne more reči da bi bil Hindemith ustvarjal pod Schdnbergovim vplivom. Bil je namreč zelo močna ih samosvoja glasbena osebnost. Njegove glasbene stvaritve so zelo številne. Napisal je tijdi nekaj oper, med katerimi je najbolj znana »Mathis slikar«, ki. je vzbudila pohujšanje zlasti v nacionalsocialističnih krogih. V bolnišnici v Frankfurtu je bil dva tedna. Zbolel je med obiskom pri svojem založniku v Mainzu. Malo prej je v Berlinu dirigiral nekaj svojih del. Pred nekaj meseci je dobil eno izmed Balzanovih nagrad za svoje zasluge za razvoj sodobne glasbe. Zlagal je operno, simfonično, komorno, pianistično, zborno- in baletno glasbo. NOVI LIST Stran 7 GOSPODARSTVO j Naše kleti ob začetku novega leta sicer prepovedano sladkanje vin z navad- V kleteh naših vinogradnikov je ostalo konec leta 1963 še precej vina. Računati moramo, da se bo to ponavljalo tudi v bodoče, vse dokler ne bo ustainovljena tudi za naše kraje tako nujno potrebna vinarska zadruga. Način prodaje vina se namreč hitro spreminja. V prejšnjih časih so si gostilničarji zagotovili že v jeseni skoraj za vse leto potrebno količino vina in večinoma so ga tudi prepeljali v svoje kle-t li. Danes pa je zelo malo gostilničarjev, ki kupijo 300 do 500 hi vina 'takoj v jeseni še kot mošt ali pozneje 'kot mlado vitno. Celo takih, ki kupijo več kot 100 hi v jeseni, jih je prav malo. Velika večina gostilničarjev ima doma v kleti komaj za par mesecev vina, a mnogo jih je, ki sploh ne držijo vina v zalogi, marveč kupijo pri grosistu z vinom le tolilko pletenic vina, kolikor ga bodo porabili v enem 'tednu ali dveh. Tak vinotočilec sploh ne potrebuje 'kleti in tudi ne mnogo obratnega kapitala, jih je pa kljub temu zelo mnogo, ki st) dolžni dobave vina tudi za več tednov in celo mesecev. Danes je že zelo mnogo večjih pridelovalcev vina, ki prodajajo svoj pridelek v steklenicah posameznikom in so si preskrbeli že lasten 'krog odjemalcev. Tako stanje pa ni idealno, čeprav je opravičljivo. Prevelika je namreč razlika med ceno, po kateri odda svoje vino vinogradnik, in ceno, katero plača potem potrošnik. Pravilno bi bilo in se bo moralo uveljaviti, da vinogradnik pridela in potrže grozdje, vse ostalo, to je od umoštemja do prodaje viina pa izvrši zadruga. Žal smo še daleč od te dobe in danes imamo opraviti v kleteh z vini 1. 1963, ki ni'so vsa najboljša, in sicer: Vina so na splošno šibka: Letina je 'letos obilna, a zaradi neugodnega vremena ! je grozdje nabralo malo 'sladkorja in naravna vina kažejo 8 do 12 Maliganda, redka tudi kaj več. Je pa v Furlaniji v prometu zelo mnogo vin, ki kažejo 14 do 16 in več Maliganda, a so bila popravljena deloma s sladkorjem, deloma z zgoščenim moštom ali pa tudi /. obojim. To so močna vina, a nimajo zaokroženega okusa, niso okusna im kupci jih spoznajo. V Italiji je Boj borovemu prelcu Zaščita iglarjev pred borovim prelcem je obvezna in začeli jo moramo že sedaj, če hočemo preprečiti, da bi nam prelčeve gosenice spomladi ogolile iyjlarje, tipična: gnezda prelčeve zalege se nahajajo bolj na vrhnjih vejah iglarjev, predvsem bora. Borimo se pa proti prelcu na ta način, da postavimo pod gnezdo kakšno nepropustno vrečko — najbolje iz pdlitene —, v katero pade s škarjami odrezano gnezdo. Za visoko nastavljena gnezda rabimo posebno pripravljene škarje. Porezana gnezda uničimo z ognjem. Lov pa je najbolj uspešen v vlažnem vremenu, ko so vse gosen-čice doma. Borba mora biti dokončana do 15. februarja, na vsak način prej, kot se gosenice razlezejo po drevesih. nim sladkorjem, a ob zadnji trgatvi so porabili zdlo mnogo sladkorja. Naravno šibka vina so nagnjena k cukanju, skisanju. Te bolezni ne znamo zdraviti, pač pa jo lahko preprečimo. Ce hočemo cik preprečiti, moramo v kleti im okoli posode strogo paziti na snago, držati posodo z vinom polno, v vinu moramo raztopiti vsak mesec po eno kocko enososine tudi tanisola ali enotrie na hll, prazni prostor nad vinom v posodi pa mora biti zaščiten z ustreznim koleščkom FlorStop-a. Če pa smo vino obvarovali pred cikom, ga nismo obvarovali pred zorenjem iin letošnja dozorela šibka vina bodo praznega okusa. Tega pa lahko popravimo z dodatkom citronove kisline, in sicer 40 do 60 gramov na hi: eitronova kislina je bela sol, ki 'se v vinu z lahkoto raiztopi in primešana vinu, mu zaokroži okus, katerega zelo poživi, tako da se zdi mnogo močnejše, kot je v resnici. Hkrati pa eitronova kislina vpliva ugodno na trpežnosl vina, posebno belega, ki ima navadno precej manj žlahtnih kislin kot črno, ker je ostalo manj časa v dotiku s tropinami. Kar se pa tiče količine citronove kisline, je 40 do 60 gramov na hi zelo nizko odmerjena količina in tako jo lahko dodamo vsakemu vinu. Mnogi vin siki strokovnjaki dodajo mnogo višje količine, ki v posameznih slučajih dosežejo tudi' 150 gr na hi. Citronova kislina pa naj bo napravljena iz limon-citron in ne umetno. Umetno, to je iindustrialno sestavljena citronova iki-slina je sicer istovetna, kar se tiče kemične sestave, /. naravno - rastlinsko, a učinek Dobro pristno vino je edina alkoholna pijača, ki ne škoduje zdravju, večkrat pa je prava hrana in zdravilo za odrastie in doraščajoče. Poudarek je v tej trditvi na besedi »pristno«, ki lorej je zrastlo na trti. Če pa vino ni pristno, marveč je izdelek sleparske kletarske tehnike, potem je gotovo škodljivo; '.samo da je stopinja škodljivosti odvisna od kakovosti in količin primešanih snovi. če vino ni pristno, ga ne smemo nuditi bolnikom in okrevajočim, pa tudi sami ga ne smemo piti. Ce pa je vino pristno, se ravnamo takole: Na tešče ne smemo piti vina, ker se takrat naš organizem najibolj hitro opijani, kar je vedno škodljivo. Najbolje učinkuje vino, če ga pijemo med jedjo ali pa največ 2 uri po jedi. Ne smemo pa piti velikih količin hkrati in tudi ne v velikih požirkih. Važno je vprašanje količine vina, ki je dovoljena ali priporočljiva. V tem oziru velja načelo: Močan, zdrav človek, ki izpolnjuje svoje dolžnosti na prostem zraku, lahko popije ves dan en liter, a tudi do poldrugi 'liter vina, seveda ne naenkrat, VSE LISTJE IZPOD PESKARJEV je potrebno sikrbno pograbiti in sežgati. Tega listja ne smemo vreči na gnoj a'li uporabiti za 'Steljo, ker bi na ta način samo pomagali širiti živalski mrčes in glivične škodljivce, ki povzročajo piskanje in gnilobo plodov. Skrbno je potrebno zbrati vse suhe zgrbančene plodove, kakor tudi vse nagnite, s 'katerimi se širita škrlub in monilija. VSE KOŠČICARJE, in ne samo breskve, moramo poškropiti takoj ob začetku zime z istim in enako gostim škropivom, kot smo že poškropili breskve: I kg mezene premešamo z 200 litri vode. Najboljša sivorjava krava Družba »Alfa Lavah, ki je znana po vsem svetu po svojih posnemalnikih in drugih mlekarskih strojih in pripravah, je organizirala posebno tekmovanje za ugotovitev najboljše 'krave sivorjave švicarsike pasme v Italiji. Vsako ileto prouči posebna komisija izvedencev vse za 'tekmovanje prijavljene 'krave glede tipičnih znakov pasme, rodovnika, zgodnjosti, količine namolžene-ga mleka, odstotka tdlšče v mleku, oblike in velikosti vimena ter glede drugih značilnosti, ki morajo odlikovati naj lepšo in najboljšo 'kravo določene pasme, v našem sllu-čaju sivorjave alpske. Glavna nagrada je velik in dragocen pokal, ki ga daruje »Alfa Laval.<. Živinorejec, iki bo trikrat zmagali v tdkmovanju, bo dobil ta pokal v stalno last. Tekmovanje se je pričelo lansko leto, 'ko je dobil pokal živinorejec Roeco Natale iz Palagianetllo (Taranto). Pokal »Alfa Laval« je morali letos prepotovati vso Italijo, ker se letošnji nagrajenec Pavel Baumgartner nahaja na Južnem Tirolskem, v Pusterski dolini, v Issengu blizu Brunecka. Nagrada mu je bili a dodeljena za kravo »londe«, ki se je prvič otelila pri 36 mesecih starosti in je v 305 dneh prve molzne dobe dala 4498 kt> ml e ka s 4.35% tolšče. marveč v presledkih. Za odrastie, zaposlene v zaprtem prostoru, ni priporočljiva niti količina enega 'litra na dan: Seveda vedno v manjših obrokih in med uživanjem hrane. Za otroke do 4 let je vino nepriporočljivo tudi v najmanjših količinah. Starejši otroci lahko dobijo zmerno količino vina, ki pa mora biti z vodo razredčeno in piti ga smejo samo med jedjo. V Franciji imajo posebno društvo zdravnikov prijateljev vina, ki imajo v svojih pravilih poseben člen: »Posluževati se ved no in samo vode za notranja in zunanja pranja«. Drugače pa se ti zdravniki /. uspe hom borijo proti alkoholizmu. Nekateri teh zdravnikov trdijo, da bi z vinom najlažje odpravili alkoholizem. Prof. Portmanm z medicinske fakultete v Bordeauxu uči: »Opustite pitje visoko alkoholnih likerjev in vse sestavljene alkoholne pijače zamenjajte s pristnim vinom, ki je istočasno hrana in zdravilo.« Splošno navodilo glede vina se glasi: Brez skrbi pijte zmerne količine dobrih pristnih vin, varujte se pa ponarejenih vin in 'likerjev! ni isti. Vino zaveznik za zdravje VIRGILU SCEKU V SPOMIN Po daljšem presledku nadaljujemo z objavljanjem dr. Engelberta Besednjaka »Spominov na Virgila šeeka«, ki so pri naših bravcih vzbudili mnogo zanimanja, saj med drugim popisujejo dogodke med eno najhujših dob v zgodovini primorskih Slovencev. Uredništvo Šček ni imel samo namena, da tržaški in koprski škof obsodi fašistovska nasilja, temveč je imel višji cilj. Njemu je bilo na srcu, da se z dogodki v Istri bavi tudi sv. stolica. In res je pismo, ki ga je poslal škof Bar- 92. Dr. E. BESEDNJAK tolomasi Vatikanu, imelo, lahko rečemo, zgodovinske posledice. Iz Rima je prejel od papeža odgovor, ki je imel odmev v svetovni javnosti. BENEDIKT XV. PROTI NASILSTVOM V ISTRI Pismo je bilo objavljeno v našem škofijskem listu in se glasi dobesedno takole: Častitemu bratu Angelu Bartolomasiju tržaškemu in koprskemu škofu Benedikt XV. Častitemu bratu pozdrav in apostolski blagoslov! Z veliko žalostjo smo od raznih strani doznali, da nekateri hujskači mučijo in trpinčijo večino onih istrskih duhovnikov, ki imajo skrbeti za vero ter za hrvatske in slovenske vernike. Znano nam je, da so postali ti duhovniki zaradi krutega preganjanja teh zlohotnežev žrtve krvavih surovosti in vsakovrstnega zasramovanja, čeprav jih morejo le enega zločina obdolževati, da so namreč iste narodnosti in istega jezika, kakor njihovi verniki, kateri so jim bili od zakonite cerkvene oblasti v skrb izročeni, da te vernike ljubijo in jemljejo v zaščito. Se bolj nam pa tare srce, da se te grozote, kakor čujemo, izvršujejo nekaznovano. To povzdiguje nesramnost omenjenih zločinskih ljudi1, podpira njihovo nasilnost ter vliva še večji strah in še večjo potrtost v duše neoboroženih žrtev. Trdno smo sicer uverjeni, da vsi nepokvarjeni ljudje ta dejanja hudo obsojajo,- tudi ne dvomimo, da se bodo po pomirjenju političnih bojev vsi oni, ki so zla dejanja izvršili, svojih dejanj kesali in se jih sramovali. Vendar moramo v imenu naše papeške ob- lasti odločno obžalovati, da se iz nezdravih političnih nagibov tako hudo in tako neizmerno kršita pravica in človečnost. S tem se dela očitna škoda tudi onim ciljem, v katerih imenu se izvršuje nasilje. Oh, da bi ne bil tako nenaraven položaj sv. stolice! Razmere, v katerih živimo, so pač take, da zabranjujejo, da bi prišel Naš glas do onih, ki bi morali braniti svobodo svete službe in ščititi nedotakljivost vseh naših sinov, ki so bili s silo oropani svojih pastirjev. Vsekakor pa ne bomo opustili ničesar, da se napravi konec toliki sramoti. Čim bolj primanjkuje človeške pomoči, tem iskreneje bomo rotili podporo dobrotnega Gospoda, proseč ga onega miru, ki toliko časa hrepeni po njem svet. To smo Ti hoteli, častiti brat, pisati. Kajti nič ni bolj sladkega skupnemu očetu, kakor da deli bolečine svojih sinov in jim prinese kolikor mogoče obilne tolažbe. Želim Tebi, častiti brat, vsem istrskim duhovnikom in istrskemu ljudstvu nebeških darov, zagotavljajoč vas Naše očetovske dobrohotnosti in pošiljajoč vam iz dna srca apostolski blagoslov. V Rimu pri sv. Petru 2. avgusta 1921 v sedmem letu Našega papeštva Benedikt XV.« (Dalje) Ko se je Sever naslednji dopoldan v dvigalu peljal v četrto nadstropje, mu je srce burno utripalo od razburjenja in ve-, sed ja. Pozvonil je pred vrati penziona. »Prosim« je vprašal ženski glas med priprtimi vrati. Ni bila več sobarica kot prvič, marveč neka postarna dama, ki je odprla vrata. H gospodični Ranieri bi rad,« je ponosno pozdravil. Dama je odkimala z glavo: »Gospodične ni tukaj, dragi gospod.« »Kako?« se je preplašil Sever ves razočaran, »pa saj sem bil z njo domenjen. V načrtu sva imela, da pojdeva skupaj na kosilo. Ona vendar ...« »Žal mi je,« ga je prekinila gospa in ga ostro pogledala. »Po gospodično je že nekdo prišel — in sicer že sinoči.« »Prišel ponjo,« je jeoljal preplašeni Sever. »Pravzaprav dva sta prišla, s policije. Ne vem, česa jo pravzaprav dolžijo. Odpeljali so jo s seboj.« Policija? Sever se je zgrabil za -glavo. Kaj ji še hoče -policijska oblast? Ali... ga je včeraj EJl vi na nalagala? »Na svidenje,« je pozdravil ves zmeden. Pozabil je še na dvigalo in se je vlekel po stopnicah navzdol. Peš je šel tudi do policijskega poslopja. V že znami sobi je že tretjič stali pred policijskim svetnikom. »Oho, gospod Sever,« je uradnik vzkliknil nekam zadovoljno. »Kaj je z dekletom,« se je vsulo iz Severjevih ust namesto pozdrava. »Ali je bila res včeraj aretirana? Iz kakšnega vzroka? Kako iste mogli...« »Trenutek, trenutek, dragi prijatelj,« ga je ustavil uradnik z dobrohotnim nasmeškom. »Postavimo vprašanja lepo po vrsti. Torej, prvič: Gospodična Ranieri ni aretirana, ampak je samo poklicana na zaslišanje. To je pa že lepa ražlika.« (Reportaža o E L VJ NI K. B. »Vse to že vem, toda...« »Čemu je policija sploh prišla ponjo? Zato, ker je treba razjasniti, od kod se je kar nenadoma pojavila druga Elvina Ranieri. Ugotoviti je tudi treba, ali se moramo zanimati za to ali za ono mrtvo.« »Toda...« »Tretje vprašanje ...,« je neizprosno nadaljeval policijski uradnik, »kako, da sem si jaz drznil? Zato, ker ste mi vi sami, gospod Sever, govorili o tej drugi El vini. Ker ste vi sami prosili, da bi se položaj razčistil 1« Kakšen tepec sem bil, je premišljeval Sever, čemu sem vse natvezel policiji na nos? »Vas zanima, kako daleč smo z našo preiskavo?« je vprašal uradnik. Sever se je kar preplašil iz svojih misli: »Seveda me zanima.« Policijski svetnik je pogledal na rob mize, kjer je tiktakala starinska ura. »»Pol-dvanajstih je,« je rekel. »Elvina se nahaja onkraj dvorišča v policijskih zaporih. Če stopite tja k vratom, jo boste srečali. Sc nekaj -minut — in bo prišla ven.« »Nimate torej nič proti njej,« je vzdihnil mladi mož. »Ničesar I« »In gospod Kalc?« je Sever nehote vprašal. »Aha, Kalc,« nasmešek je -zginil z uradnikovega Obraza, »že precej časa ga imamo na našem seznamu. Dolgo ne bomo več čakali. Toliko časa obletava muha med, dokler se ne sprime.« Časnikarju je ponudil desnico: »Zdaj pa kar pojdite, da ne boste prepozni.« 15 Sever je kar preskakoval stopnice. Tekel je čez dvorišče k ž.čleznim vratom preiskovalnih zaporov. Tam se je ustavil in je nemirno korakal sem in tja. Z mislil se je, da bi moral biti ob tej uri pravzaprav v uredništvu in da bi bil pravzaprav že čas, da se spet loti rednega dela. Premišljal je, ali naj telefonira glavnemu uredniku. Misli so se mu obrnile v drugo smer. Koliko časa se bo še tako sam samcat potepal po svetu? Ali ni tudi že zanj čas, da si uredi družinsko življenje, po čemer je že tako dolgo hrepenel? Tako je bil zatopljen v svoje misli, da ni niti slišal, kdaj so se za njim odprla vrata in ga je neki glas poklical: »Gospod Sever!« Naglo se je ozrl, tedaj pa je že Elvina stopila k njemu. »Moj Bog, Elvina!« Krepko je stisnil njeno rolko. »Kako mi je žal, da ste morali še lo pretrpeti in še po moji krivdi.« »Nič za lo,« se je veselo smehljala. »Zdaj je tudi lo že minilo, hvala Bogu!« »Pojdiva od tod,« jo je -prosil. »Jelniška vrata niso pripraven -prostor, da bi se pred njimi razgovarjala.« »Gospod Sever, jaz sem odgovorila že a vs a vaša vprašanja. Vi ste ml ipa še dolžni odgovor na eno moje vprašanje.« »In to bi bilo?« »Ste že pozabili?« je vztrajala. »Vi ste časnikar in ste mi obljubili, da ne boste te zadeve o meni in o moj-i sestri sprav-ili v javnost. Jaz pa sem sc do danes vedno spraševala: čemu ste se za te moje žalostne dogodke tako zanimali?« (Dalje) POHTN1PREGLED Ualeli} JJiumel bppt^uajMjti ipoUnih leta Kot že leta 1961 in 1962 luko jc tudi v letu 1963 ruski skakavec v višino Valerij Brumel osvojil častno lovoriko najboljšega športnika na svetu. Najuglednejši listi z vsega sveta so tudi tokrat Oh koncu lela sestavili lestvico najbolj uspešnih športnikov. Z veliko prednostjo je zmagal Rus Brumel (lahka atletica) pred Kitajcem (s Formo/c, čeprav tekmuje v ZDA) Yangom, znanim deseterobor-cem. Na tretje mesto se je uvrstil Američan Pennel, skakavec s palico. Lahkoatleti so torej osvojili prva tri mesta. Na četrtem mestu najdemo a-meriškega plavavca Schollanderja, na petem Svcda Nilssona, na Šestem pa Francoza Anguelila in Američana Li-stona. Šesto mesto za kolesarja Anguelila je lopo priznanje za Francijo. Tudi Sovjetska zveza je zastopana, in sicer z dvigavcem uleži Vlasovom. LESTVICA 1. BRUMEL (SZ) 199 2. YANG (Formoza) 178 3. PENNEL (ZDA) 153 4. Schollander (ZDA)' 133, 5. Nilsson (Švedska) 122, 6. Anguetil (Francija) in Lislon (ZDA) 84, 8. VTasov (SZ) 78, 9. Clark (VB) 67, 10. Hyrnan (VB) 38, II. Carr (ZDA) 36,5 in 12. Mave,s (ZDA) 34.5. ' Na deveto mesto se je uvrstil svetovni prvak v avtomobilizmu Anglež Clark. Lahko atletiko uspešno zastopajo še Angležinja Dorolhy Hyman, Američan Carr in Hayes (ZDA), ki so se uvrstili na 10., II. in 12. mesto. I/. pregleda je razvidno, da so lahkoatleti v letu 1963 dosegli velik uspeh. Cc si ogledamo razvrstitev, bomo ugotovili, da je največ uspehov dosegla reprezentanca ZDA, ki ima kar pet tekmovavcev, in sicer: Pennela (3.), Schollanderja (4.), Listona (6.), Carra (11.) in Hayesa (12.). Sledita Sovjetska zveza in Velika Britanija, vsaka po dva atleta. Sovjetska zveza ima Brumela (1.) in Vlasova (8.), Velika Britanija pa Clarka (9.) in Hymanovo (10.), ki je hkrati najboljša tekmovavka na svetu sploh. Vsaka po enega zasiopnika imajo Francija (Anguetil, 6.), švedska (Nilsson, 5.) in Formoza (Yang, 2.). Ob 60-lelnici slovenskih srednjih šol v Gorici eh odlokih nove vladavine je bilo nee Tiral. Obrazložili so mu, da je Gentile- 8. R. B. Po samo po sebi umevno, da so izpod rezane korenine tudi slovenskemu srednjemu šol-stvu v llalliji. Sicer je pa že Gentilejev zakon za srednje šole z dne 27. septembra! 1923 št. 2665 in 2668 določal, da se tudi na slovenskih srednjih šolah postopoma uki-ne slovenščina kot učni jezik. Dodal i,e samo pristavek, da »se bo poskrbelo za poučevanje drugega jezika«; s tem je bili a mišljena slovenščina. Na podlagi teh odredb so se slovenske srednje šole začele stvarno ukinjati. Najprej je prišlo na vrsto slovensko učiteljišče v Tdlminu. Polagoma so ga začeli spreminjati v ulrakvistično; na koncu pa je ostala slovenščina samo še stran-ski predmet. Na idrijski realki je ostala! slovenščina kol učni jezik samo pri nekaterih predmetih. Določeno ji je pa že bilo samo kratko življenje. Po že večkrat omenjeni reformi so ji pustili samo še tri zadnje višje razrede, kateri naj pa polagoma ugasnejo do šolskega leta 1927-28, kar sc je tudi načrtno zgodilo. Ostanek slovensko nižje gimnazije v Idriji so pa prenesli v Videm in ga priključili italijanskemu tehničnemu zavodu. Seveda je tudi ta skromni nadomestek izginil že leta 1927. Slovenski državljani seveda niso kar pasivno gledali, kako izginjajo še pod Avstrijo težko priborjene šolske pravice, -za katere so se potegovalli ramo ob rami z italijanskimi sodeželani pri dunajskih oblasteh. Ko je bila razglašena Gentilejeva reforma so se zglasili v avgustu 1924 pri tedanjem prosvetnem ministru Casatiju po- jeva reforma za naše kraje neizvedljiva 'n so protestirali proti krivičnemu zakonu. Casati pa jim je odgovoril: »Poročila, ki. sem jih jaz dobil, so izvrstna, šolska reforma se je dobro obnosila. Da se vi upirate našim ciljem, je naravno, a drugačne politike mi ne moremo delati..< Ko so poslanci ugovarjali, da šola ne sme biti »po-litieuim«, je minister kar 'kratko zaključi1!: »Vse ugovarjanje je brez potrebe. Naš razgovor nima pomena.« Slovensko časopisje je tudi ostro ugovarjalo proti praktični u-kinilvi slovenskih šol. Fašistična politika proti slovenskemu šolstvu je postala še bolj ostra pod prosvetnim ministrom Fede- lejemi. Posilanec Besednjak je pri proračunski debati prosvetnega ministrstva dne 13. maja 1926 v enournem govoru vpričo izredno nestrpne zbornice podal pretresljivo sliko o stanju našega šolstva. Govor je imel odmev tudi v evropskem časopisju. Ves boj je pa bil brezuspešen. Minister Fedele je podal leta 1927 v rimskem parlamentu izjavo, da so vse srednje šole s slovenskim učnim jezikom prenehale obstajati. Stoletna stavba se je zrušilla. Žalostni premor je trajal od leta 1927 do 'leta 1945. Obnova po vojni Ko se je končala druga svetovna vojna, so morali začeti goriški Slovenci graditi svoje šolstvo zopet s temeljev kot njihovi predniki. Poskus je bil narejen že leta 1944, Iko se j,e na pobudo nekaterih šolnikov odprla slovenska gimnazija v prostorih italijanske osnovne šole pod Kostanjevico. Imela je 6 razredov in nad 100 dijakov. Ravnateljeval je profesor in pesnik dr. Joža Lovrenčič. Zaradi vojnih dogodkov je pouk potekal precej neredno. V maju leta 1945 je pa popolnoma zamrl. Vsa poznejša oblastva so priznala spričevala tega zavoda. Že v maju istega leta so jugoslovanske vojaške oblasti ustanovile poseben Šolski odsek, ki naj bi poskrbel za oživitev slovenskih šol na Goriškem. Posvetovanj in predlogov je bilo vse polno, tudi dijaki so se priglašali v velikem številu. PoUk pa se ni mogel še začeti, zlasti na srednjih šolah, zaradi neurejenih povojnih političnih razmer. Meseca junija istega leta so prevzele vso upravo na Goriškem in Tržaškem do Moorove črte zavezniške vojaške oblasti. Posebna šolska komisija pri Glavnem stanu zavezniške vojne uprave je proučila, koliko je bilo slovenskih šol in dijakov pred prvo svetovno vojno in tudi koliko bi jih moralo biti, če bi ne bil prisilno prekinjen njih naravni razvoj. Na tej osnovi je izdala anglo-ameriška vojna uprava okrožnico št. 7 z dne 8. oktobra 1945, ki določa ustanovitev slovenskih srednjih šol v Gorici in v Trstu. Omenjeni odlok tvori pravno podlago za obnovitev naših srednjih šol po drugi svetovni vojni. (Dalje) KOMU CVETJE? »Anica se poroči, poslala ji bom lep šop cvetja.« »Marija me je povabila na svoj dom, nesla ji bom nekaj cvetic.« »Boris je doktoriral, takoj telefoniram cvetličarki ,naj mu pošlje rože.« »Moram iti na dom svoje bodoče tašče, poslala ji bom lepo rastlinsko vazo.« »Jutri je rojstni dan našega ravnatelja, poslala mu bom lepo košarico cvetja.« Ali je pravilno pošiljati cvetje v vseh omenjenih primerih? Gotovo ste že opazile, da ne. Videle bomo, kdaj je prav, če pošljemo cvetje, in kdaj ne. Za prijateljico, ki se poroči, so rože primerne, a naj bodo bele barve in po možnosti v košku, če i • Tir-nr j • i • i , . , prijateljstvo ni posebno veliko, drugače bomo raje slamci VVilfan, Besednjak m tirolski posla- izbrale kako bolj osebno darilo. Ce nas prijateljica Anica povabi na dom, jc lepo, če se ji predstavimo s šopkom rož v rokah, za slavnejše priložnosti pa bo bolje, da rože pošljemo ]X) cvetličarki. Za zaročenca ali prijatelja Borisa rože niso primerne, ker moškim sploh ne darujemo nikoli lic cvetja ne rastlinskih vaz. Bodoči tašči pa bomo darovale lepo rastlinsko vazo ali pa tudi šop cvetja. Svojemu ravnatelju ne bomo poslale nikoli evet-ja ,ker je moški in kol takemu bomo cvetje vedno črtale iz seznama. Da zaključimo: v glavnem so rože primerne samo za ženske. Lahko jih nesemo osebno, ob važnejših prilikah, jih bomo raje poslale po cvetličarki. Bolje je, če kupimo sveže cvetje ali zelene rastline, samo da niso prevelikega obsega. Ondina Im rmse na ijmlaj se Piše VVALDEMAR B O N S E L S Čebelica Mala Riše MIKI MUSTER zo i / 0 u 172. »Oh, gotovo sc boni nekoga dne vrnila domov,« mu je zal i di lii Maja, »saino prej hi rada naredila 'kaj lepega, dobrega in velikega!« Palček ji je ljubeznivo pokimal in ji povedal svojo zgodbo: »Mi, palčki, živimo sedem noči, a ostati moramo v cvetlici, v kateri smo se rodili. Ce jo zapustimo, moramo ob zori umreti.« 173. Maja je v strahu razprla oči: »Hitro, hitro, zleti nazaj v lilijo!« je zavpila. Palček je zmajal z glavo. »Prepozno je že. A s teni, da zapustimo cvetke, se nam odpre velika sreča. Dobimo čudovito moč: prvemu, ki ga srečamo, moremo izpolniti najljubšo željo. Ce je lo zares naš namen, nam zrastejo krila.« Maja je bila očarana. 174. »Kako čudovito! Tudi jaz. bi potem zapustila cvetko!« je vzkliknila. »To je vendar prekrasno, če lahko razveseliš drugega!« Maja je pozabila, da je ona listo prvo bitje, katerega je palček srečal! Spet jo je prevzela skrb zanj. »In potem moraš res umreti?« — »Da, ob zori bom le še rahla meglica, ki bo plavala nad trato,« 175. »In kaj je / meglico potem?« je tiho vprašala Maja. »Kaj še nikoli nisi videla, kako sedejo lake meglice zjutraj na travo in na rože, kjer nas sončna luč spremeni v rosne kaplje? Rastline nas vsrkajo in čez čas lahko spet kol cvetni palčki zapustimo njihove cvetove.« — »Torej si že bil palček in boš spel?« je vprašala Maja. 176. Misel na lo, da palček vendarle ne umre za vselej, jo je potolažila. Že jo je cvetni palček preseneti I z vprašanjem: »Katera je Ivoja največja želja, mala Maja?« In dostavil je še: »Kaj ne veš, da si prvo bitje, ki sem ga srečal, in da li lahko izpolnim najljubšo željo?« — »Meni? Oh, lo je prc več zame, lega ne zaslužim!« 177. Majino srce je burno utripalo. O, že dolgo je tlela v njej vroča želja, a čebelica si je ni upala razodeli. Palček pa je dobrohotno čakal, da jo pove. »Rada bi spoznala ljudi takrat,